VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenturt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt
Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.

LETNiK XXXiii.
CELOVEC, PETEK, 7. DECEMBER 1979
ŠTEV. 49 (1946)
OB DANAŠNJEM RAZGOVORU NA DUNAJU:
V)ada nam
mora vrniti
zaupanje
in pokazati resnično pripravijenost za skupno reševanje odprtih vprašanj
Kakor smo kratko poročati že v zadnji števiiki našega tista, je zvezni kancier dr. Bruno Kreisky povabi) obe osrednji organizaciji koroških Siovencev — Zvezo siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev, naj pošijeta svoje zastopnike na razgovor, ki bo danes dopoidne v uradu zveznega kancierja na Dunaju. Na razgovoru bodo sodeiovaii poieg zastopnikov zvezne viade tudi predstavniki treh v pariamentu in koroškem dežeinem zboru zastopanih strank. Predstavniki koroških Siovencev naj bi — kot je razvidno iz vabita — ob tej priiožnosti ponovno pojasniti svoje pomisieke k sedmojuiijski zakonodaji.
V zvezi s tem je ime) Upravni odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem v soboto 1. decembra sejo, na kateri se je predvsem bavii s kancierjevim vabiiom. Pri tem so čiani odbora vsebinsko oceniti kontakte, ki sta jih imeii osrednji organizaciji koroških Siovencev s predstavniki avstrijske zvezne viade po sprejetju sedmojuiijske zakonodaje iz ieta 1976 in izvedbenih odredb k temu zakonu iz teta 1977.
Upravni odbor je imenovat zastopnike ZSO za današnji razgovor na Dunaju, in sicer predsednika dr. Francija Zwittra, podpredsednika Janeza Wutteja-Luca in tajnika dipi. inž. Feiiksa Wieserja. Hkrati pa je odbor doiočii tudi smernice, ki naj jih predstavniki ZSO zastopajo najprej na koordinacijski seji z NSKS in potem na razgovoru s predstavniki zvezne viade in treh v pariamentu oziroma koroškem dežei-
Ob takih dejstvih je nezaupanje, ki se je izoblikovalo na podlagi izkušenj, ki jih imamo Slovenci vse od leta 1920 naprej, vsekakor upravičeno. Zato je prvi pogoj, da nam vlada vrne zaupanje s tem, da pokaže resnično pripravljenost za skupno reševanje odprtih vprašanj — brez posiljevanja s sosveti, brez pritiska s političnimi procesi in tudi brez nestvarnih trditev o izpolnjenem členu 7
V uradnem sporočilu ob nedavnem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra na Dunaju je avstrijska stran potrdila svojo pripravljenost, da izpolni vse obveznosti iz državne pogodbe in iz drugih mednarodnih dokumentov; s tem je priznala, da teh obveznosti dosklej še ni izpolnila. Obenem pa
Človekove provnee
v mednarodnem letu otroka
V poMfJeljc^ — 70.	— (?owo po	svefM
o^Lgjtil;' DcM človekov;/; pravic. Omajal; gg ^o?wo v ^pOMMM na 70.	794#, š;o je glavMa s^Hpšč;Ma OZN sprejel ;M obja-
vila rpioŠMo Jcbiaracijo o pravicah č/ovba; obhajali M gg boMm pre^vrcM! v ^Mriria vzpodbaJc ;M priza;ifvaMj, Ja se Jch/ariraMc pravice taJ; prg^ttČMo rzfgjgjo 7pošta jejo Mg wcb področji/? čio-vcbovega živijeMja.
Letos v MiejngroJne??! ieta otroka, bo DaM človekovih pravic razavJjivo še posebej v ZMamcaja aveijavijaaja pravic otrok — MajaJajšik čiaM<ov človeške $kapMost; NjitM v koritt je OZN prej Jvajtet;M:i leti — 20. MoveMtbra 7939 — tprejela posebno deklaracijo o pravicah otroka. Njiat, ki so bodoČMott vsakega MaroJa posebej ta vsega človeštva sLgpgj, mora še zlasti veljati vsa skrb /v Miorgjo b:t; v prvi vrst; aatMeajeMe misli ob Daeva človekov;/; prgvšc.
Omeajeaa Je^/grgoijg meJ Jragim pogJgrjg, Ja tvora b;t; otrok Jeležea vseh prgvtc rte gleJe Mg rgso, barvo kože, spol, jezik g/; Mgro^Mo poreklo,- Jeležea M;org biti pose^Me zaščite, Ja se iahko rgzvšjg hzičao, weMtg/MO, MtorgŠMo ia Jražbeao Mg zJrav ;a aor-MMŠeM Mg&M V SVoboJalh rgZMtergL ;M ^OStojgMStVg. Nijab tCMtK pg je stvgrMost Jaaes ^šstveMo Jragačaa.-
# Ng tMŠ/tjoMe otrok Mg sveta trpi lakoto, živijo v aečioveških razmerah, so ;zpostgv/jeM; aevaraim boiezaim ia pr;s;/jeM; Jeiati.
^ Ng Mii/ŠjoMe Otrok Mg SVetK MŠMtg rMOŽMOSt; ŠojgMjg ;a šzo^rg-ževaaja, ne ZMgjo pšsgt; ;a brati, MŠMtgjo kaltarae ;a socšgfMe oskrbe.
^ Ng milijoae otrok Mg sveta je brez Jražiaske sreče, brez Joma ia Jomoviae, brez materiaske ijabezai, ker so jih vsega tegg oropgš: poiitičai Mere& ŠM oj;orožeM; spopgJ;.
No opozgrjgwo Mg te kričeče rgzrMere, pg seveJg Me w o resno /M Me SM;eM;o srtštMO Jejstvg, ^g se ^rivtcg goj; tgj; Mgštnr otro^on;. Gotovo,- v tem pršmerg se prgvšee otro^g ^rgtšjo v (nstveMo Jrg-ggČMŠL pogojšL — to;7g ^/jgL tensg ostgne ^ršvicg, če je otro^ v pretčšo/s^; ;M šo/s^t vzgoj: pn^rgjšgM zg mgterŠM jez:^. Zgto o(s DMevg č/ove^ovšL prgvic s posej'M;M^ ozšroM! Mg šzte^gjoče se me^-MgrotČMO /eto otro^g poMgv/jgM:o Mgšo zgLtcvo po Jos(e^M/ ^voje-zšČMost; v vrtciT? ;M v šo/t, ^er /e tg^g s^gpMg vzgojg more v JgM:/? rgzsMergjs zggotovtt; šzojsrgzjso vsg^egg otro^g v njegov; mgterm-šč;M;. TL^rgt; pg sLgpng vzgojg pr;'spe7'g ^ me^se^ojMerng spozng-vgnjg m rgznmevgMjg, ^gr gstvgr;g vz;ČM.šje mšrnegg sož;tjg, v ^g-terem je zgjgmčeno tg^; spoštovgnje prgv;c č/ove^g ;M posebej prg-v;'c otro^g.
nem zboru zastopnih strank.
Predstavniki obeh osrednjih organizacij naj bi torej „še enkrat ' pojasnili, zakaj se koroški Slovenci ne moremo zadovoljiti s sedanjo ..rešitvijo" naših življenjskih vprašanj, kot jo nam ponujajo - da ne rečemo celo vsiljujejo! — v obliki tako imenovanega zakona o narodnih skupinah. To pojasnilo bodo gotovo dali:
H kakor že večkrat, bodo ponovno povedali, da nobena manjšina ne more pristati na ureditev, ki je bila sprejeta brez njenega sodelovanja in celo proti njenim upravičenim pomislekom;
H povedali bodo, da je sedanja rešitev nesprejemljiva, ker pomeni bistveno zožitev krajevne in vsebinske veljavnosti manjšinskih zaščitnih določil člena 7 državne pogodbe;
pravljeni v enakopravnem dialogu s pristojno vlado doseči rešitve, ki bodo sprejemljive za obe strani.
Vendar je za takšno reševanje najprej treba ustvariti potrebno zaupanje. To pa se ne ustvarja s politiko pritiska — bodisi s siljenjem v sosvete ali celo z uprizarjanjem političnih procesov. Vsekakor je značilno, da je za isti dan, ko se na Dunaju srečajo zastopniki koroških Slovencev s predstavniki zvezne vlade in političnih strank, 9 Wiener Neustadtu napovedan proces proti pripadniku slovenske narodnostne skupine, ki so ga obdolžili, da se je ob uradnem podiranju dvojezičnega napisa v Pliberku leta 1977 uprl državni oblasti.
je tudi poudarita, da je dialog in sodelovanje med avstrijsko zvezno vlado ter organizacijami slovenske in hrvaške manjšine najboljša pot za urejanje vseh vprašanj, ki se tičejo njunega položaja in pravic. Torej je sedaj na vrsti vlada, da dokaže, da je pripravljena držati besedo in izpolniti obljube. Koroški Slovenci smo svojo pripravljenost za sodelovanje pri takšnem reševanju že večkrat, izrazili, kakor smo vedno spet tudi poudarili, da podlaga za to reševanje more biti edinole člen 7 avstrijske državne pogodbe. Kako si to rešitev zamišljamo, pa smo podrobno in utemeljeno obrazložili v skupni spomenici že pred 25 leti, ki pa ima enako kot državna pogodba vso svojo veljavo tudi še danes.
Mednarodno sodišče
bo obravnavalo zločine bivšega iranskega šaha
Zadnji dogodki v Iranu, zlasti zasedba ameriškega veleposlaništva v Teheranu, na katero je Amerika odgovorila tudi z demonstracijami svoje vojaške moči, slej ko prej zaposlujejo najširšo mednarodno javnost. S položajem, ki je nastal, se bavijo tudi Združeni narodi in drugi mednarodni forumi. Pri vsem tem pa je vedno v tej ali drugi obliki prisotno tudi vprašanje bivšega iranskega šaha -ne toliko kot človeka, ki je menda na smrt bolan, marveč v prvi vrsti kot absoiutnega vladarja, ki je s svojim režimom pripeljal Iran v po-
ložaj, v katerem se danes nahaja.
Prav z bivšim iranskim šahom Pahlevijem in predvsem z zločini njegovega režima se bo baje ba-vilo tudi mednarodno Russellovo sodišče. Predsednik tega sodišča dr. Vladimir Dedijer je tozadevne vesti vsekakor potrdil ter dejal, da so pobude za tak proces prišle z več strani in tudi samo Russellovo sodišče je možnost za takšno razpravo sprožilo že pred leti
Na zasedanju Russellovega sodišča, ki bi bilo že četrto te vrste, naj bi iransko vprašanje obravnavali kompleksno, to se pravi, da ne
H zato pa bodo predvsem tudi opozoriti, da ob sedanjem stanju ni mogoče govoriti o izpolnjenem členu 7, ker so slej ko prej nerešena še številna bistvena vprašanja in zato še niso ustvarjeni pogoji, ki bi jamčili obstoj in vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupine na Koroškem v smislu tozadevnih jasnih določil državne pogodbe.
Odločno in dosledno stališče, ki ga zastopata osrednji organizaciji, pa ni izraz neke „trme", kakor bi to nekateri radi prikazati, marveč so pomisleki in argumenti proti sedanji ureditvi tehtni in utemeljeni. Svojo pripravljenost za skupno Iskanje zadovoljivih rešitev smo koroški Slovenci že ponovno izrazili in bodo predstavniki obeh osrednjih organizacij gotovo tudi na današnjem razgovoru na Dunaju povedati, da so vsakčas pri-
SKGZ praznuje petindvajsetietnico
Siovenska kuiturno-gospodarska zveza, ki podobno kot ZSO na Koroškem združuje napredno usmerjene organizacije in ustanove Siovencev v Itaiiji, praznuje ietos petindvajsetietnico svojega obstoja in deiovanja. Osrednjo prosiavo tega svojega jubiieja bo imeia v nedeljo 16. decembra v Kuiturnem domu v Trstu.
ugotavija, da je 25 let obstoja SKGZ odiočiino pri-
pomogio k temu, da so Stovenci v itaiiji iahko z uspc-
V Primorskem dnevniku je 25-ietnici SKGZ posveti! Dušan Udovič uvodni čianek z naslovom , Ne samo prazniki", v katerem med drugim pravi:
^Petindvajset iet deiovanja organizacije, kakršna je Siovenska kuiturno-gospodarska zveza, je vsekakor pomemben mejnik, ki nas navdaja s ponosom, a nas opozarja na težo in vsebino, s katero je zveza z včlanjenimi organizacijami prispevata k živijenju Siovencev v Itaiiji. Ni iahko vsega tega ocenjevati, ne da b; se izogniti nevarnosti podcenjevanja, kajti iahko rečemo, da je v tej četrtini stoietja zbrano predvsem deio in prepričanje množice ijudi. Zbranih je petindvajset iet naporov, da bi naša narodnostna skupnost prišia do svojih pravic in uveljavita svojo vlogo kot aktiven dejavnik na tem prostoru. Zbrana je tudi zavest, da je naša bodočnost odvisna predvsem od tega, kar si bomo kot skupnost znaii sami ustvariti."
Ko podaja nekak obračun prehojene poti, čiankar
hom postavijaii mejnike na vseh področjih svoje prisotnosti. Kot organizacija se SKGZ zaveda, da je dragocen doprinos vsakega posameznega čioveka; zato je tudi pokiicana, da nenehno ustvarja pogoje, da se temeijno načeto organiziranosti tudi izvaja v vsakdanji praksi, čeprav gre večkrat za pot, ki je zahtevnejša, zamudnej-ša in težje uresničljiva.
In v bodočnost je usmerjen pogied, ko pisec čianka glede naiog, ki jih čakajo, svoja izvajanja zaključuje:
„Deiovanje Siovenske kuiturno-gpspodarske zveze in njenih čianic je prepieteno z izkušnjami, pri katerih je bii z nenehnim ustvarjanjem v ospredju naš človek, ki prebiva od Miljskih hribov do Kanaiske doiinc v raznolikem, pa vendar tudi uporno strnjenem svetu, trdno povezan s skupnimi ciiji in željami, oborožen s kijubo-vainostjo in označen s trmasto voijo, tako kot iahko čuti tisti, ki ni bii deiežen veiike radodarnosti. Vse, kar je bilo ustvarjeno v teh petindavjsetih ietih, je prispevalo, da smo kot narodnostna skupnost v dobrem in siabem znali ohraniti vlogo ustvarjainega dejavnika na tem prostoru. Jubiiej naše organizacije torej ni samo mejnik, ki označuje zavzeto aktivnost naših ijudi, ampak tudi potrditev, da moramo po tej poti naprej."
bi preučili samo zločinov, ki jih je v tej deželi zagrešil bivši šah s svojim režimom, temveč bi posegli tudi v raziskovanje vloge, ki so jo pri tem imele Amerika in nadnacionalne družbe.
Po besedah predsednika Dedi-jera se bo sodišče lotilo obravnave tega vprašanja ne glede na usodo talcev, ki so zajeti v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. Razprava in obsodba po vsej verjetnosti tudi ne bosta imeli konkretnih posledic za razvoj dogodkov v Iranu. Vsekakor pa pričakujejo, da bosta dali svetovni javnosti pravo podobo razmer in tako tudi vplivali na ameriško javnost. Saj so takšne rezultate dale tudi dosedanje tri razprave tega mednarodnega sodišča, ki so veljale zločinom v Vietnamu, političnemu nasilju v Latinski Ameriki in človekovim pravicam v Zahodni Nemčiji.
Za mednarodno raziskavo zločinov šahovega režima se je zavzel tudi generalni tajnik OZN dr. Kurt VValdheim.
Mirno sožitje med narodi
je možno le na medsebojnem spoznavanju in razumevanju
V času, ko povsod poudarjajo potrebo po sožitju, medsebojnem spoznavanju in sporazumevanju med ijudmi in narodi, naravnost čudno odjekne „boj", ki ga trenutno bijejo na Južnem Tirotskem. Misiimo namreč boj med tamkajšnjimi itaiijanskimi siiami na eni ter nemško narodnostno skupnostjo oziroma Južnotirotsko ijudsko stranko (SVP) na drugi strani: medtem ko si prvi prizadevajo za to, da bi z uvedbo pouka nemščine v itaiijanske otroške vrtce oiajšaii medsebojno spoznavanje in razumevanje, pa drugi odtočno nasprotujejo takemu zbti-žanju med obema narodnostima.
Tozadevni spor ni nastal sete včeraj ali danes, saj je znano, da SVP že leta sem dosledno odklanja vse pobude, ki imajo namen zbližati obe tamkajšnji narodnosti.
V	njenih vrstah namreč zastopajo mnenje, da se dve narodnosti med seboj bolje razumeta, če sta ločeni.
V	to smer gre zlasti tudi znano stališče presednika SVP Magnaga, ki dosledno vztraja pri zahtevi, da morata oba naroda (nemški in italijanski) delati točeno tudi na kulturnem področju, ker po njegovem mnenju kulturno sodelovanje pospešuje asimilacijo.
Novo zaostritev tega spora so povzročile napredne italijanske sile, zlasti komunisti, ki so sprožili akcijo za uvedbo dvojezičnega pouka že v otroških vrtcih. Njihov predlog o uvedbi neobveznega pouka nemščine v italijanskih otroških vrtcih je med starši naletel na odobravanje in je bilo že zbranih okoli 16.000 podpisov. Toda v pokrajinskem svetu, kjer ima SVP absolutno večino, je le-ta predlog zavrnila z utemeljitvijo, da se po veljavni zakonodaji pouk tujega jezika začenja šele v drugem razredu osnovne šole. Tej formalni argumentaciji se je pridružil tudi pokrajinski odbornik za italijansko šolstvo, ki se je sklicevat na določila pokrajinskega avtonomnega statuta, ki dovoljuje pouk drugega jezika samo na osnovnih šolah in to od drugega razreda naprej.
Pobudniki uvedbe dvojezičnosti že v otroške vrtce sicer priznavajo, da je odklonilno stališče formalno utemeljeno, vendar poudarjajo, da po drugi strani ni nobenega določila, ki bi prepovedovalo poučevanje drugega jezika že od vrtca dalje. Zato so trdno odločeni vztrajati v svojem prizadevanju, saj so prepričani, da delujejo v skladu z veljavno zakonodajo. Zlasti pa računajo s podporo demokratične javnosti, saj ima njihova akcija — tako pravijo — vendar namen, da bi načrtovano in tolikokrat poudarjeno kulturno in socialno zbliževanje med obema narodnostima postalo stvarnost.
Nam na Koroškem se južnotirol-ski spor okoli dvojezičnosti vsekakor zdi nekoliko čuden, zlasti ker je pri nas ena izmed zahtev, ki jih postavljamo v zvezi z izpolnitvijo člena 7 državne pogodbe, prav zahteva po dvojezičnosti in
s tem enakopravnosti obeh jezikov tako v predšolski kot v šolski vzgoji, ker smo prepričani, da je skupna vzgoja najboljša pot k medsebojnemu razumevanju in s tem k sožitju. In glej zanimivo značilnost: na Koroškem za take pobude nima razumevanja nemška večina, medtem ko jih na Južnem Tirolskem prav tako odklanja nemška narodnost, ki je v državi manjšina, v deželi pa trenutno še v večini. V
Novi
besednjaki
prispevek k uresničevanju enakopravnosti
V Vojvodini so ob dnevu republike izšii novi besednjaki v srbohrvaščini, madžarščini, stovaščin), romunščini in rusinščini. Vsebujejo predvsem izraze s področja sa-moupravijanja in drugih družbenopolitičnih področij ter bodo pomagati pri nadatj-njem razvoju enakopravne uporabe petih jezikov in pisav narodov in narodnosti v tej večnarodnostni pokrajini Jugostavije.
Seveda pa besednjaki sami še niso dovoij. Za enakopravno uporabo jezikov narodov in narodnosti je nujna nenehna družbena prizadevnost, da bi ustvariii vse možnosti za praktično uveijavija-nje jezikovne enakopravnosti, predvsem pa pripadnike narodnosti navaditi na to, da bi se povsod posiuževaii svojega jezika.
To vetja na spiošno in vetja konkretno tudi za Vojvodino, kjer pa — recimo za raziiko od Koroške! — uradni dejavniki viagajo vse siie, da bi razvoj enakopravnosti v praksi pospeševati, medtem ko pri nas raje govorijo o „naravni asimiiaciji", tiste, ki nočejo podieči najraziičnej-šim vabam in pritiskom, pa enostavno uvrstijo v kategorijo skrajnežev aii „pokiicnih Stovencev".
evropsko bodočnost enakopravnosti, sožitja in medsebojnega razumevanja med narodi taka stališča gotovo niso usmerjena — ne na Koroškem in tudi ne na Južnem Tirolskem.
Tega mnenja nismo le mi. Da je mirno sožitje med narodi mogoče graditi le na medsebojnem spoznavanju in razumevanju, je bilo poudarjeno tudi na nedavnem tržaškem posvetu, kjer so razpravljali o odnosu med italijansko in slovensko kulturo v Trstu. Na okrogli mizi, ki jo je priredilo italijansko združenje za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, je uvodne misii podal prof. Jože Pirjevec. Ena njegovih ugotovitev, ki bi jo z vso veljavnostjo mogli prenesti tudi na razmere na Koroškem, se je glasila: „Kdor v trstu ne pozna ali zanika Trubarja, Prešerna ali Groharja, tisti ne pozna niti duhovne genealogije soseda. K temu naj dodamo še nepoučenost o jeziku, zgodovini in teritoriju in takrat lahko razumemo, zakaj se predstavlja Slovenec Tržačanu italijanske narodnosti kot tujec, marsovec, ki mu je potencialni sovražnik. Ta stoletna nepoučenost s primesmi razredne diferenciacije med italijanskimi meščani in slovenskimi kmeti in proletarci je pripomogla k ustvarjanju sovraštva, bojazni in omalovaževanja, ki so povzročati v našem mestu že toliko gorja."
Še eno ugotovitev s tržaškega posveta bi lahko omenili, ki v polni meri velja tudi za Koroško: Na trditve, da so se tržaški Slovenci zapirali v geto in niso iskali stikov s sosedi, je bilo poudarjeno, da je na take obtožbe zelo lahko odgovoriti s tem, da je vse, kar je bilo narejenega v zadnjem stoletju v prid medsebojnega spoznavanja, prišlo s strani Slovencev, medtem ko so Italijani taka prizadevanja enostavno prezrli.
Predvsem pa enako kot za Trst tudi za Koroško velja zaključna ugotovitev, ki je bila izoblikovana v diskusiji po uvodnem referatu: da ima tudi protislovenska gonja nacionalističnih sil svoje bistvo prav v nepoznavanju slovenskega soseda, njegove kulture in zgodovine.
V Trstu so na podlagi teh ugotovitev prišli do zaključka, da je za medsebojno spoznavanje treba napraviti dosti več kot doslej — in to z obeh strani. To potrebo ugotavljamo tudi na Koroškem. Vendar pristop k medsebojnemu spoznavanju ne sme izhajati iz zgrešenega stališča — tudi to so na tržaškem posvetu kritično ocenili —, da se ima ena stran za nosilca „višje kulture" in zato od druge strani pričakuje nekakšno hvaležnost.
TUD! PR! BENEŠKtH SLOVENCtH:
Delo na domači zemlji
pomeni tudi narodni obstoj
Begunjsko podjetje Etan, ki ima eno svojih tovarn in trgovin športnih artiktov tudi pri nas na Koroškem, je pogodbe o soae-tovanju podpisato že s števiinimi podjetji v raznih državah. Pogodba ki jo je E!an podpisa! prejšnji teden s tvrdko Beneco v Čedadu, pa je vendar nekaj posebnega: Beneco je namreč sto-vensko podjetje v Beneški Sioveniji, kjer so gospodarske razmere si!i!e tamkajšnji stovenski živetj v izsetjevanje in je torej vsako novo deiovno mesto hkrati tudi vetikega narodnopoiitične-ga pomena v boju za ohranitev beneških Siovencev.
Podjetje Beneco zapos!uje zdaj 70 detavcev, z Etanovim so-detovanjem pa naj bi pridobiti nadatjnjih 50 delovnih mest. Letos so v podjetju Beneco izde!a!i 60.000 parov smučarskih patic, od teh jih je potovico odkupi! Etan; prihodnje teto naj bi jih izde!a!i že 100.000 parov. Za Etan bo to pomenito bogatejšo ponudbo, za Beneco pa prodor na svetovno tržišče.
Kakšnega pomena je oziroma bo to sodetovanje, so povedati ob podpisu pogodbe. Da je to prva večja pomoč te vrste, ki je prišta s strani matičnega naroda, in to na področju, kjer je bito po vojni še okoti 80.000 Stovencev, danes pa jih je te še kakih 18.000 — torej področje, kjer so narodnostne razmere še dosti stabše kot na ostatem obmejnem območju. Leta in teta izpostav-tjeni raznarodovanju tn drugim pritiskom, se beneški Stovenci borijo za vsako detovno mesto v domačem kraju, kajti te tedaj, če bodo imeti tjudje deto, bodo tahko ostati na svoji zemtji. Torej sega taka pomoč gtoboko v obstoj in razvoj Stovencev izven matične domovine, ki jim detovno mesto hkrati pomeni tudi narodni obstoj.
Po uP sio vensčjn e
v	in ocfsfof^iTi
Po podatkih, ki jih je prejšnji teden objavit dežetni šotsi svet za Koroško, delež tistih otrok, ki obiskujejo pouk slovenščine, v zadnjih letih rahlo narašča. V minuelm letu je bilo na območju, za katero velja manjšinski šolski zakon, prijavljenih k pouku slovenščine 14,07 "/o otrok v letošnjem šolskem letu pa delež znaša 14,32 "/o.
Gre sicer za malenkosten porast, vendar je — v danih razmerah — tudi to že razveseljiv pojav. Vendar nas to nikakor ne sme zadovoljiti, zlasti če omenjene odstotke primerjamo z absolutnimi številkami; kajti v tem primeru ne gre za porast, marveč nasprotno za padec števila otrok, prijavljenih k pouku slovenščine, in sicer na ljudski šoli od 1111 v šolskem letu 1977/78 na 1100 v lanskem šolskem letu in celo na 1065 v letošnjem šolskem letu, medtem ko na glavni šoli znašajo številke za ista šolska leta 384-405-402. Malenkostno pa je nazadovalo tudi število dijakov na slovenski gimnaziji v Celovcu, namreč od 530 v lanskem na 526 v letošnjem šolskem letu.
Če koroški tisk kljub takim številkam naravnost navdušeno piše o povečanem zanimanju za učenje slovenščine, mora za tem nekaj tičati — morda poskus, tudi na ta način ^dokazati", kako ..širokogrudno" je menda urejeno manjšinsko vprašanje. Presenetljivo to ni, saj je taka prizadevanja v zadnjem času opaziti vedno bolj pogosto — ne le v tisku, ampak še predvsem v krogu vodilnih
Delovne zmage domovini v dar
Praznovanje dneva republike prejšnji teden v Jugoslaviji je bilo tudi letos v znamenju številnih prireditev po vsej državi. Vendar to niso bile samo praznične slovesnosti, marveč v prvi vrsti slavnosti, s katerimi so proslavljali nove delovne zmage: otvoritve novih tovarn in delavnic, kulturnih domov, šolskih poslopij, prometnih povezav in mnogih drugih pridobitev, ki so jih ustvarili delovni ljudje Jugoslavije — kot darilo domovin) ob njenem prazniku.
Osrednjo proslavo v Ljubljani so združili z otvoritvijo nove Litostrojeve tovarne viličarjev in mobilnih dvigal; hkrati pa šč že položili temeljni kamen za nov objekt v sklopu rekonstruirane livarne jeklene litine. V mariborski tovarni TAM so izročili novo sodobno napravo lakirnice, ki pomeni velik korak naprej v tehnologiji obdelave kovinskih površin. V tovarni „Unior" v Zrečah so ob dnevu republike praznovali tudi 60-letnico nastanka tega podjetja, ki zaposljuje danes 1900 ljudi in spada med najuspešnejše v Sloveniji; predsednik Tito je delovni kolektiv odlikoval z redom dela z zlatim vencem.
Tudi na Gorenjskem je bilo slovesno. V in-
dustriji bombažnih izdelkov Kranj so proslavili 50-letnico delovanja podjetja, ki sodi med najboljše tekstilne tovarne v Jugoslaviji. V tržiškem podjetju „TRIO" so praznik republike počastili z otvoritvijo novih proizvodnih in poslovnih prostorov, obenem pa proslavili tudi 25-lctnico podjetja. Na Javorniku so odprli novo stavbo avto-moto društva Jesenice; nove prostore — ki so najsodobnejši na Gorenjskem — pa je dobila tudi milica na Bledu.
V Železarni Štore so odprli novo elektro-obločno peč, ki bo omogočila povečanje proizvodnje surovega železa od sedanjih 70 na 190 tisoč ton. V Dornavi pri Ptuju je 200 domačij dobilo nov vodovod. V Novem mestu so izročili namenu nov dom za starejše občane, ki ima 161 postelj; v Metliki pa so odprli prizidek k obnovljenemu domu počitka.
Znana tovarna Tomos v Kopru je ob dnevu republike praznovala tudi 25-letnico obstoja. V Tolminu so odprli vrata prenovljenega kino-gle-dališča, v Modreju so dobili asfaltirane vaške ceste in druge komunalne objekte, v Mostu na Soči pa so odprli obnovljeno kulturno dvorano.
V Ključarevcih je začela obratovati nova valilnica. Z novimi prostori je kmetijska zadruga Ljutomer-Križevci dobila funkcionalno in tehnološko zaokroženo valilnico, katere zmogljivost znaša 210.000 piščancev tedensko. V Litiji so odprli prenovljeno kulturno dvorano na Stavbah, krajevna skupnost Dobovec nad Trbovljami pa je dobila nov asfaltiran odsek ceste Dobovec Škofja riža.
Podobno kot v Sloveniji je bilo praznovanje dneva republike tudi v drugih republikah in pokrajinah v znamenju delovnih zmag. Na Hrvaškem so odprli več sto novih objektov; mčd drugim je dobila „Slavija" v Zagrebu nov računski center, ki ga je opremila Iskra. Med gospodarskimi objekti, ki so jih dobili v Srbiji, je tudi agregat termoelektrarne Kolubara; z njim so zaključili gradnjo te elektrarne, ki bo letno proizvedla 1,6 milijona kWh. Posebno praznično pa je bilo brez idvoma za tiste črnogorske družine, ki so se ob prazniku republike lahko vselile v nova stanovanja, medtem ko se še povsod nadaljujejo dela za popravo škode, ki sta jo v teh krajih povzročila v tem letu najprej potres in potem še poplava.
politikov na deželni in državni ravni, ki naravnost tekmujejo med seboj, kateri bo bolj ..prepričljiv" s trditvami o izvedenem členu 7 in o izpolnjenih obveznostih Avstrije do manjšin.
Koroške Slovence kot neposredno prizadete poigravanje s številkami in odstotki ne more zadovoljiti, kakor nas ne more prepričati trmasto ponavljanje neresničnih trditev o izpolnjenih manjšinskih določilih državne pogodbe. Takim zagotovilom še posebno ne moremo verovati, dokler se pri hvaljenju sedanje ..rešitve" sklicujejo na takoimenovani zakon o narodnih skupinah, ki najvažnejšega vprašanja — šolstva sploh ne obravnava, marveč to področje prepušča nemškim nacionalistom, ki se — kot vse kaže pripravljajo na nov napad na pičle ostanke dvojezičnega šolstva.
Spet dvojna merita
Dvojna merila, ki se jih v Avsttiji radi poslužujejo predvsem v odnosu do narodnih manjšin, v zadnjem času očitno veljajo tudi na agronomni visoki šoli na Dunaju.
Pred tedni je na tej šoli ..gostoval* predsednik koroškega Heimatdiensta dr. Feldner. Vodstvo šole, ki je dobro vedelo, kdo so organizatorji in kaj je KUD (saj se je od njegove politike — vsaj verbalno — celo distanciralo), je zborovanje kljub protestom študentskih in drugih demokratičnih organizacij dovolilo in s tem omogočilo predstavniku KHD, da je pod zaščito uniformiranega .Saalschutza" tudi na visokošolskih tleh širil znana protislovenska gesla.
Prejšnji teden pa vodstvo iste šole ni imelo razumevanja, ko so Zveza avstrijskih visokošolcev (OH), Klub slovenskih študentov in Hrvaški akademski klub nameravali prirediti informativno zborovanje na temo .Kdo je KHD?" Rektor šole je prireditev dovolil, toda šolska uprava jo je preprečila z značilnim izgovorom, da nima nikogar, ki bi prevzel redarsko službo (takrat, ko so na šoli zborovali nemški nacionalisti, tozadevnih pomislekov ni bilo).
Ali so dvojna merila, ki se jih poslužuje agronomna visoka šola na Dunaju, morda v kakšni povezavi z nedvoumnimi .svarili*, ki so se kratko pred nameravano prireditvijo študentskih organizacij pojavila na šoli? Ponočni junaki iz vrst dobro znanih .neznanih storilcev" so namreč šolsko poslopje .olepšali" z zgovornimi gesli .SIowenen raus" in .Karnten ist deutsch", kot .podpis" pa dodali še označbo NSDAP in kljukasti križ.
Toda med nacisti — starimi ali novimi nacionalisti na Koroškem seveda ni nobene povezave ... Pa tudi o kaki neenakopravnosti v Avstriji ne more biti govora . . .
Umetnost Marka Pernata
predstavlja „Auta slovenica" s koledarjem za !eto 1980
Doma na Koroškem in sploh v umetnostni literaturi je bolj znan njegov družinski priimek Pernhart, toda „Aula slovenica", ki je svoj tradicionalni umetniški koledar tokrat posvetila njegovi umetniški izpovedi, je ime povzela po njegovem lastnoročnem podpisu v potnem listu ter ga predstavlja kot Pernata. Iz njegovega obsežnega opusa sporaj 1200 oljnih slik, ki jih hranijo v številnih zasebnih in javnih zbirkah, obsega koledar reprodukcije trinajstih slik, katerih originali so spravljeni v Narodni galeriji v Ljubljani ter v Deželnem muzeju in Deželni galeriji v Celovcu.
Koledar za leto 1980 nadaljuje pred tremi leti prvič uresničeno zamisel, da vsakokrat predstavi enega od umetnikov iz ene treh sosednih dežel. Prvi krog je segal od Valentina Omana (Koroška) preko Toneta Kralja (Slovenija) do Lojzeta Spacala (Furlanija-Julijska krajina). Tako je na vrsti spet Koroška, ki jo torei ..zastopa" M. Pernat, umetnik, ki je tudi s svojim umetniškim oblikovanjem povezoval sosede in se ga — kot je v spremni besedi zapisal znani slovenski umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc - „kar dva naroda
spoštljivo spominjata". Tudi izbor stik za koledar je temu primeren, saj v dobro izvedenih reprodukcijah predstavlja Pernatove pokrajinske motive iz treh dežel: „Be!opeško jezero" (naslovna stran). ..Gorica na Vrbskem jezeru" (Maria Lo-retto), „Pogled na Jepo in Do-brač", „Bled", ..Cerkniško jezero", ..Spikova skupina", ..Beljaška kotlina s Strmca", ..Triglavski vrh", ..Višarje" (detajl), ..Veliki Klek",
..Pogled s Strmca na Karavanke" in ..Panorama s Stola proti jugu", dodano pa je še lovsko ..Tihožitje".
Pa tudi sicer je koledar, ki ga je spet oblikoval dr. Miran Zvvitter, ostal zvest preizkušeni in priznani ureditvi. To je predvsem trojezič-nost: pri podpisih k slikam in pri spremni besedi ravno tako kot pri koledarskem delu, kjer so za vsako deželo v njenem jeziku navedeni njeni deželni oz. državni prazniki ter značilni pregovori in reki. Za tiskanje koledarja, ki je pri barvnih reprodukcijah gotovo še posebno zahtevno, je poskrbela celovška tiskarna Ritter.
Posebne vrednosti je pri koledarju tudi spremna beseda o umetniku in njegovem delu. Tokrat je to prispeval prof. dr. Emilijan Cevc iz Ljubljane, ki je kot priznan strokovnjak spregovoril o Marku Per-natu in njegovem umetniškem ustvarjanju. ..Koroška zemlja mu je dala les za zibelko in za krsto. Sam pa je njej daroval svoj slikarski talent. Bolj z zvestobo resničnosti kot z dopolnjevalno domišljijo je prelival v barve podobo zemlje, ki jo je ljubil — kakor bi bil ponavljal preprostim srcem znani napev. Zato se ga kar dva naroda spoštljivo spominjata. Povezuje ju, kakor ju je povezal s poveličanjem dežel, v katerih prebivata. Od Jadrana do Visokih Tur mu je segel pogled, od svetlikanja jezerskih voda do bleščave gorskih snegov."
V letu 1980 sicer ni kakega Per-natovega jubileja. Toda z objavo njegovega cikla koroških gradov je postal spet ..aktualen" in tudi Carinthia je menda pripravila letos Pernhartov koledar. Predvsem „Au-la slovenica" pa bo s svojim koledarjem izpolnila tudi še drugo, zelo pomembno poslanstvo: javnost bo opozorila na enega izmed tistih sinov naše koroške zemlje, ki so izšli iz slovenskega rodu, pa so si jih potem, ko so postali znani in zaslužni, enostavno ..prilastili" drugi, jim nalepili svojo etiketo in jih napravili za „svoje".
Koledar z reprodukcijami slik Marka Pernata, ki ga je izdala „Au)a slovenica" v razmeroma visoki nakladi 5000 izvodov (od katerih pa je večji del že prodan), lahko dobite tudi v knjigarni „Na-ša knjiga" v Celovcu, kjer stane 100 šilingov. Po svoji umetniški vrednosti in grafični lepoti bo okras vsakemu domu.
Borba za obstoj
slovenskega gledališča v Trstu
Slovensko gledališče v Trstu si je pred leti sicer izbojevalo status stalnega gledališča, toda država je ostala vse do danes dolžna pri izpolnjevanju pogojev, ki jih je s tem sprejela — predvsem glede uzakonitve rednih državnih subvencij, kakor jih daje vsem drugim gledališčem, ki imajo enak status. Ta neizpolnjeni dolg države pa predstavlja za gledališče čedalje hujše breme, ki ustanovo nenehno tira v resno krizo.
V	pristojnih forumih so že večkrat razpravljali o končni ureditvi vprašanja financiranja slovenskega gledališča v Trstu, pa se je vedno znova kje zataknilo prav v trenutku, ko je bila rešitev baje že na vidiku. Tako tudi tokrat: medtem ko je vladni predstavnik v pristojni senatni komisiji še podajal pozitivno mnenje, je odgovorni minister izključil možnost ugodne rešitve in se omejil na obljubo, da bo skušal zahtevke vključiti v redni proračun.
Od samih obljub pa slovensko gledališče ne more živeti in delati. Z dosedanjimi sredstvi ima zagotovljeno delovanje le do konca januarja, potem pa grozi nevarnost, da ne bo dovolj denarja niti za redne prejemke osebja.
V	tem resnem položaju gledališče poziva vso slovensko in demokratično italijansko javnost ter matični narod in njegovo državo, da podpro zahtevo po dokončni zakonski rešitvi problema. Saj gre vendar za usodo osrednje kulturne ustanove Slovencev v Italiji, katere vloga je neprecenljiva za obstoj in duhovno rast slovenske narodnostne skupnosti in ki je tudi izredno dragocen aktivni dejavnik razvijanja duhovnih vezi med italijanskim in slovenskim kulturnim svetom, še zlasti pa ploden posrednik kulturnih dobrin prek odprte italijansko-jugoslovanske meje.
Koroški Slovenci, ki tudi sami doživljamo mačehovski odnos države do naših potreb, bratom v Italiji solidarno izražamo vso podporo v njihovem pravičnem boju!
AULA SLOVENICA
CELOVEC, PAUHTSCHGASSE 5 — 7
Vljudno Vas vabimo na ogled slikarske razstave
Frana Klemenčiča
in
Frana Zupana
(1887-1975)
		
Razstava je odprta do 21. decembra 1979, in sicer od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure.
Prisrčno vabljeni!
Zanimiva predstavitev
dveh !jub! jansk!h umetnikov
Razstava dveh ljubljanskih umetnikov, ki jo trenutno prikazuje „Au-la slovenica" v Celovcu, nudi srečanje z delom slovenskega slikarstva, ki je brez dvoma zanimiv. Fran Klemenčič in Fran Zupan sta oba ustvarjala sočasno s slovenskimi impresionisti. Sicer ne sedita med najbolj značilne predstavnike tega v slovenski umetnosti tako pomembnega obdobja, vendar sta zanimiva po svojem izrazu.
„Čeprav nista odločilno vplivala na razvoj slovenskega slikarstva, imata kljub temu svoje trdno mesto v njem," je na otvoritvi razstave dejal tudi vodilni slovenski umetnostni zgodovinar prof. dr. Emilijan Cevc, ki je spregovoril o Franu Klemenčiču in Franu Zupanu ter predstavil njuno delo. V okviru otvoritve razstave, kjer je predsednik društva „Aula slovenica" dr. Mirt Zwitter med gosti pozdravil tudi jugoslovanskega konzula Alfonza Naberžnika s
soprogo, pa je dr. Cevc spregovoril še o koroškem umetniku Marku Per-natu (ali Pernhartu), ki mu je „Aula slovenica" posvetila svoj umetniški koledar za leto 1980.
Sedanja razstava obsega skupno kakih 30 del obeh omenjenih umetnikov ter je po izboru in razvrstitvi urejena tako, da predstavlja najbolj značilna področja njune umetniške dejavnosti, hkrati pa — kar še posebej velja za Frana Klemenčiča — ponazarja tudi posamezna obdobja te ustvarjalnosti. Pri obeh močno prevladuje krajinarstvo, pri čemer je Klemenčič mojster v upodabljanju z oljnimi barvami, medtem ko je Zupan dosti bolj prepričljiv v akvarelu, gvašu in temperi. Motivno prevladuje pri razstavljenih delih domača slovenska zemlja z njenimi pokrajinskimi lepotami. Škoda pa je, da ni uspelo dobiti za razstavo tudi cikla Zupanovih akvarelov s Koroške.
DRAGO DRUŠKOVIČ	2
Avstrijsko-slovenski kulturni odnosi
V Ljubljani je bita razstava koroških likovnih umetnikov, v Celovcu razstave slovenskih slikarjev: R. Debenjak, J. Bernik, F. Slana, J. Horvat-Jaki, V. Makuc (1961—1963). Na Dunaju sta nastopila Slovenski oktet in Slovenska filharmonija (1964-1965); z razstavami: Tisnikar, Kotnik, Tihec (1965); leta 1960 sta predavala na Dunaju dr. A. Bebler, v Gradcu dr. D. Pirjevec; izmenjavali so študijske podpore visokošolcev (1964—1965).
Začelo se je sodelovanje: skupina „Fo-rum-Stadtpark" (Gradec) in Društvo slovenskih pisateljev (1961) z literarnim večerom, slikarsko razstavo slovenske grafike, urbanističnim načrtom Ljubljane, lutkovno predstavo, nastopom Slovenskega okteta (1963) in v Ljubljani vrnjeno (1964) razstavo likovnikov, jazz in koncertom komorne glasbe, predavanjima; v Gradcu s predstavo ljubljanske opere, razstavo M. Šušteršiča, s koncerti zborov (1965); s povečanim .medmestnim sodelovanjem na Koroškem in v Sloveniji (Beljak, Spittal, Borovlje, Tržič, Kranj, Železna Kapla); v dveh letih (1963-1964) je bilo 57 tovrstnih prireditev. Medtem ko je 1967 bilo 30 prireditev v izmenjavi, je ta dobila dopolnila ob
gledališču, glasbi (opera, filharmonija, eksperimentalni oder iz Celovca, Slovensko narodno gledališče), srečanju pisateljev Koroške in Slovenije, razstavi grafike, koncertu orkestra RTV Ljubljana v Gradcu, z nastopi Slovencev na ..Trigonu" in ..Štajer-ski jeseni", z gostovanjem graške opere v Mariboru, zamenjanih koncertov graške in ljubljanske glasbene akademije, likovnih razstav, zborov, predavateljev, s sodelovanjem univerz (1968); s srečanjem treh dežel Atpe-Jadran (Slovenija, Koroška, Furla-nija-julijska krajina), ki obseže glasbo, likovno umetnost, gledališče, knjižničarsko sodelovanje (1973-1978). Sodelovanje je presegla stoletnica rojstva I. Cankarja, s predavanji: A. Slodnjaka na dunajski slavistični stolici, B. Krefta na dunajski PEN proslavi, s predavanjem J. Kosa v radiu; s feljtonom — pisateljevega dela v „Arbei-terzeitung"; tudi s posvetom avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinarjev v Gossingu o podonavski monarhiji in jugoslovanskem vprašanju 1848-1918, z dogovorom o urejanju zgodovinskih šolskih besedit.
Med nevladnimi pospeševalnimi organizacijami medsebojnih odnosov naštejemo; Av-
strijsko-jugoslovansko društvo (ustanovljeno Dunaj 1946, Koroška 1956), Osterreichi-sche Gesellschaft fur Literatur, avstrijski in slovenski PEN in občasne ter trajnejše kulturne, znanstvene, prosvetne ustanove, društva in organizacije — glasbene, založniške, umetniške; društva — pisateljska, znanstvena, Kulturno skupnost Slovenije, Zvezo kulturnih društev Slovenije).
Izbor imen prevedenih nemških avtorjev iz Avstrije upošteva tudi območje nekdanje monarhije. Temelji na kriterijih, ki so jih uveljavili avtorji H. Spielove „Die zeitge-nossische Literatur Osterreichs", 1974, in registraciji Slovenske bibliografije (1945— 1974). V obdobju med obema vojnama lahko navedemo le nekaj imen: F. V. Gagern, F. Grillparzer, J. Nestroy, A. Schnitzler, predvsem pa St. Zweig. Razbor v povojnih 30 letih je bogatejši, od 1945 do 1955 so bili prevedeni: V. Baum, H. Carossa, H. v. Do-derer, M. Guttenbrunnr, H. Haas, F Hoch-walder, F. Kafka, R. M. Rilke, A. Sacher-Masoch, F. Salzmann, F. Salten, A. Zweig, St. Zweig; (1956-1966): I. Aichinger, P. Altenberg, H. Bahr, W. Bauer, B. Breisach, V. Baum. W. Borchert, H. Broch, F. Th. Csokor, J. Ebner, V. Ferra-Mikura, B. Fri-schumth, H. Habe, P. Handke, A. Hergouth, F. Hiesel, F. Kafka, E. Kein, E. E. Kisch, A. Kolleritsch, L. Mačk, C. Merz, R. Musil, J. F. Perkonig, A. Polgar, A. Rosenfe)d-Roda
Roda, A. Sacher-Masoch, F. Salten, H. Scharf. J. Simmel, A. Tichy, G. Traki, D. Vieser, H. Weigl, J. VVeinheber. F. VVerfel, St. Zweig; (1966-1974): I. Aichinger. P. Altenberg. H. Artmann, I. Bachmann, V. Baum, K. Bayer, Th. Bernhard, H. Broch, Ch. Busta, P. Čelan, E. David, M. Dor, G. Eich, H Eisenreich, F. Fischer, E. Fried, B. Frischmuth, G. Fritsch, E. Gerstt, M. Gutten-brunner, H. Handke, W. Held, A. Hergouth, F. Hiesel, K. Hoffer, M. Holzer, I. Jun-Bro-da, W. Just, F. Kafka, G. Kaus, L. Kefer, E. E. Kisch, K. Klinger, W. Kofler, A. Kolleritsch, H. Kraftner, Th. Kranner, Ch. La-vant, H. Lienhard, F. Mayrocker. H. C. Meyer, E. Mitterer, R. Musil. G. Nagi, A. Okopen-ko, H. Pataki, A. Pototschnig, R. M. Rilke, A. Rosenfeld (R. R ), J. Roth, F. Salten, H. Scharf, M. Simmel, H. Spiel, R. W. Sti-bilt, A Stoger, G. Stridsberg (Jirku), G. Trakt, H. VVeig), H. Weissenborn, F. VVerfel, P. VVimmer, J. VVeinheber, H. Zand, H. Zur Muhlen, St. Zweig.
Antološke predstavitve avstrijskega pesništva: Nova avstrijska lirika (urednika J. Ebner, M. Kramberger), založba Obzorja. Maribor 1974; Glasovi iz Foruma (uredil Kajetan Kovič), Društvo slovenskih književnikov, Ljubljana 1964; Dialogi „66", št. 12. Maribor 1966 (uredil H. Hergouth).
(*Sf
Devojke sa Neretve navduši!e naše tjudstvo v Borovljah in Piiberku
V nedeljo popoldne je bi!a mestna dvorana v Borovljah prizorišče odiično uspeiega koncerta, katerega izvajaici so biia dekieta pevskega zbora „Devojke sa Neretve" iz sociaiistične repubiike Bosne in Hercegovine. Prirediteij koncerta je biia Krščanska kuiturna zveza v Ceiovcu.
MHttaviHevanje v Šentprimožu v Podjuni
Te dni je obiskoval naše kraje in natq društva sveti Miklavž s svojimi lepimi in grdimi spremljevalci. Tudi gentprimož je zaše! in se zadnjo nedeljo na povabito domače Dam^ ustavi) pri Voglu. Društvena dvorana je bila seveda polna; bilo je zbrano n.iauo in staro, v prvi vrsti seveda najmlajši. V začetku so zaigrali igrico ..Parkljev koš". Na odru so se proslavili učenca Marko in Mirko, angelčka Martina in Melita, oče Francej, mati Erna, učitelj Stanko, zdravnik Hanzej in seveda črni parkelj Folt, ki je na koncu igre razočaran in prestrašen pobegnil, pa še koš je pozabit na odru, ker pač ni dosegel tega, za kar se je tako izredno in vzorno trudil. Kot se za tako igrico spodobi, je seveda zmagalo dobro nad slabim. Igro je napisal Joža Vombergar.
Višek miklavževanja je bilo obdarovanje otrok. Vsi so dobili kako darilce, tudi tisti otroci, za katere jih starši niso pripravili. No, ravno to je bilo najlepše. Kar zažarele so oči tistih otrok, ko je Miklavž Franc obljubi, da nihče izmed navzočih otrok ne bo odšel domov praznih rok.
Bil je prijeten popoldan, predvsem za tiste, ki so se svetega Miklavža najbolj veselili, parktja pa malo bali, kakor se tudi spodobi.
BOROVLJE
Koroški Siovenci nismo ekstremisti
Številno publiko, ki je prihitela od blizu in daleč in mladinski de-kiiški zbor, je v imenu Krščanske kulturne zveze pozdravil podpredsednik KKZ Marjan Olip. Med poslušalci so biti tudi jugosiovanski konzul v Celovcu Naberžnik Alfonz s soprogo, predsednika obeh osrednjih slovenskih kulturnih organizacij Valentin Polanšek od Slovenske prosvetne zveze in Lovro Kašelj od Krščanske kulturne zveze, občinski odbornik Feliks Wie-ser pd. šašel ter številni drugi zastopniki kulturnega in političnega življenja koroških Slovencev. Dekliški zbor Devojke sa Neretve, ki je v okviru „Dneva republike Jugoslavije" gostoval v Avstriji, je Krščanski kulturni zveze posredoval jugoslovanski kulturni center na Dunaju.
Nastop tega zbora je bila edinstvena pevska prireditev, ki je navdušila vsakega posameznika v dvorani. Zlasti borbene pesmi so izzvale navdušen aplavz, ki kar ni hotel nehati. Ponovno smo lahko ugotovili, kako privlačna in zaže-Ijena je borbena pesem. Navdušeni aplavz je vsekakor potrdilo, da jo naše ljudstvo žeti Pevski koncert deklet iz Bosne in Hercegovine nam bo ostal v prijetnem
in nepozabnem spominu, prepričani pa smo tudi, da smo jim mi kot hvaležna publika prirasli k srcu.
Ko smo že slišali privlačno petje tega dekliškega zbora, je pač potrebno, da nekaj več zvemo o njem. Ustanovljen je bil leta 1967 in deluje v Centru za glasbeno aktivnost mladih o Konjicah. V repertoarju ansambla so poleg revolucionarnih tudi rodoljubne in druge pesmi iz vseh predelov Jugo-lavije. Skupno je imel že 1000 koncertov in javnih nastopov v približno 300 mestih in naseljih širom Jugoslavije in izven nje. Tako je v inozemstvu nastopal v Avstriji, Bolgariji, na Madžarskem, Češkoslovaškem, Italiji, Belgiji, na Nizozemskem, v Luksemburgu, na Norveškem, Danskem, Švedskem, Finskem, v Franciji, Nemčiji in Švici V nekaterih izmed navedenih
MARIJA NA ZILJ!
TCrre/ /?7. Go/o^ov oče /z ALar/je Zi/j/ je /re7 Me7awZw f fM/ožjenr ^rogK šesrZ/? otro^ zn se-7eWH%j$;ZZ?
držav so bile pevke celo sedemkrat.
Dekliški zbor „Devojke sa Neretve" je za svoje delovanje na pevskem področju prejet že na stotine zahvatnic, diplom, pohval, plaket in drugih priznanj. Med najdragocenejšimi priznanji so: „Zlati violinski ključ", „Zlata plaketa", itd. Naj še povemo, da so ..Devojke sa Neretve" pele desetkrat pred Titom.
Naj ponovno ugotovimo, da je ljudstvo z velikim navdušenjem vzelo na znanje, da se je tudi Krščanska kulturna zveza priborila do spoznanja, da borbena pesem ni ovira, marveč sredstvo, ki zajame široke množice ljudi. Krstna predstava borbene pesmi je bil popoln uspeh. Upamo, da bo tudi v bodoče spoštovala voljo oziroma željo ljudstva po znanem načelu — ljudski glas je božji glas.
Prav tako kot je uspel koncert v Borovljah, je bil uspešen tudi koncert pri Schwarzlnu. Oba sta bila mogočna manifestacija borbene pesmi, ki je našemu ljudstvu zelo prirasla k srcu.
jK/7/ej — #0-/etnZco svojega zZf/je-
7?;d.
se je ro7Z/ prZ 77*d/<Z?Mr-j% n%7 GrpZčcrnZ visoko v fOzravdn-/?%/?. /?Z/ je e7en Zzwe7 JvcuajsrZ/? ofro^ te štefZ/ne 7rKŽZwe. /(er je M ^Lr/mrnegg z7r<wj<:, g% še ZsfZ 7<?M se je ro7Z/ M e s/:' /j	o cerkev
/?rZ 5e77niZ? sr^z/eHc:/;. 07 /2 Tr4-/vMarjevz/j o;ro^, zZvZt^ 7%Mes s4wo se 7M? jHM%n; Zw njegova sestrd.
Kot w/d7 jdnr jezMord/^rep/zo prZjetZ zd 7e/o z;d strzzn Trd/zžzrjz. V /vuZ svefovzM vojnZ je zzzord/ ze/o zz7d7 v vojs&o, ^jer se je ZwZ/ v Gd-/ZcZjZ Zn zzd Pzdfz. Z,efd /926 se je po-ročZ/ z A/dfejevo Tonco Zz LočZ/%. A//%7oporočewc% std Zd/zrdt o7 fdstd pretzze/d zzzdj/zzzo ^zzzehjo prZ Go/o/?K v ALirZjZ z:d ZZ/jZ.
Ž/f/jezzjs^d por zzdsegd jztMdzzrd zz: Md z rožrcdzzM pos7dz;d. J/d/d Tzzzze-tzjd, gosp-oz/drs/zd Zzrzzd -zz rež A-d Z?o-/ezezz szzzd Tozzzžjd so MZ fr7Z sprezzz-/jefd/cz Golobove 7rzržzzze, rd^o 7d je Md /?dr rež^d zzz rr7d /zor/zd zd žzf/jezzjsAzz o/zsroj.
Terd /9J9, ^o je zz/zrd/?zzz7d 7rzzgd srzerovzzd rzojzzd je M rd^oj izpo7;/;cdzz ^ vojd^ozzz zzd PrZ7ov v /(drdvdzz^d/z. Z.erd /972 so zzse/z7z rdsrd zzz rdseo žzz rzz7z' Go/o/zczzd 7rzržzzzd je /z;7d v srrd-/zzz, 7d /zo 7e/z7d zzso7o srorerž/z s/o-vezzs^z/z z/rdžzzz zzd /(oros^ezzz. /(o je rdsr v žzse/jezzzsrvd rež^o z/zo/e/, je še/ Sdzzzozzz/z /z A/d/er /CdzTzzrscPd zzz gd prosz/, 7d /z/ tds/d srzdsrž/z Jozzzorz. Po zJrdvzzzš^zTz zzvz7z7z, /cz so /z/// zzd rdzpo/dgo, ;e czzzzezzo 7cjd/; „zzo pd zzdj zzzzzrje 7ozzzd". /zz res je przše/ 7o-zzzoiz, oz7rdfe/ zzz Josege/ vzso/zo sZd-rosr95/er.
Terd /96J je zgzz/zz/ žezzo, s ^drero že žzve/ rz zzdj/epšz' Tzdrzzzozzzjz. To je /zz/ /zzz7 z<7drce rd/*o zd zzzožd /zd/zor Zd orro^e, so rd^o zgzz/zz/z' zzdj7rdž-jegd č/ove^d. /Gjzr/z vzso^zzzz /erozzz, zzdš jzr/zz/dzzr z Tze/z^zzzr zdzzzzzzdzzjezzz sprezzz/jd /zzz/rzzzzzo po/zrzezzd 7ogdjd-zzjd zzd AšoroŠ^^zzz zzz po srze/d.
Go/o/zorzezzzd ocerzz zs/zrezzo česr/td-zzzo ^ zzjegovezzzd prdzzzz^zz z že/jo, 7d /z/ /z// z7rdv zzz srečezz zzz po/zz zzorrdzzjegd zd7ofo/;sr'zzd.
Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Pliberku vabi na
prostavo
70-!etnice
društva
v nedeljo 9. decembra 1979 ob 19.30 uri v gostlini Schvvartzl v Pliberku.
Sodeiujejo: mešani pevski zbor Podjuna, moški zbor SPD ..Edinost", „oder 73"
fr/srezzo rzd/z/jezz;.''
Na zadnji občinski seji v Borovljah se je občinski odbornik Feliks VVieser pd. šašel pohvalno izrazil, da se je ob otvoritvi ljudske šole v Borovljah zapelo tudi slovensko, še lepše oziroma pravilno pa bi bilo, je naglasil, da bi župan dvojezične občine in ravnatelj ljudske šole spregovoril tudi slovensko. To je upravičena zahteva, ki odgovarja obveznostim, ki jih je prevzela Avstrija v avstrijski državni pogodbi.
Upravičene besede VVieserja so bile povod, da se je občinski odbornik svobodnjakov Rabitsch obregnil nad Slovenci, češ da je bilo tudi petje otrok ob otvoritvi šole odveč. V svoji protislovenski vnemi se je deklariral za Nemca oziroma za nemškega Avstrijca. Tu ga je odbornik Pauscher (KPA) opozoril na dejstvo, da živimo v Avstriji Avstrijci, kar so navzoči vzeli z odobravanjem na znanje.
Ta protislovenski izpad je župan Woschitz spet izkoristi) za to, da je delil nauke po znanem načelu, da se na Koroškem odklanja oba ekstremizma — nemških nacionalistov in koroških Slovencev. Ta formula, h kateri se v stiski (slabi vesti) zatekajo koroški politiki in ki jo pridno ponavljajo na terenu, je seveda velik nesmisel, kajti nemogoče je, da se koroške Slovence, ki se borijo za svoje pravice zajamčene v 7. členu avstrijske dr-
BISTRICA NA ZILJI
Lepo uspeio kutturno popoidne
Oder mladje Koroške dijaške zveze je v zadnjem času izvedel celo vrsto predstav, ki so povsod naletele na hvaležno publiko. Zlasti otroci pridejo na svoj račun, kajti njim so takšne igrice nekaj novega in zato še posebej zanimivega in privlačnega. Dijaki slovenske gimnazije sedaj gostujejo po deželi z igrico Čudežni pisalni strojček. Igrica je dobro naštudirana in tudi vsebinsko pripravna, tako da jo mirne duše priporočamo, da si jo ogleda čim več ljudi. V nedeljo popoldne so bili naši mladi igralci v Bistrici na Zilji, to je že precej na periferiji našega narodnega življenja in kljub temu smo lahko zadovoljni, da je bil obisk na igri kar obilen in da so bili ljudje zadovoljni.
Zbrano publiko — mlado in staro iz Bistrice in okolice, je pozdravil prof. slovenske gimnazije domačin Urban Popotnik in želel vsem prav prijeten potek prireditve. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi mladini in ji v domačem narečju opisal vsebino in pomen igre.
Igra je lepo uspela in bila tudi temu primerno nagrajeno. I.iudje in igralci so bili zelo zadovoljni z nedeljskim popoldnevom, saj je šlo vse gladko od rok. Mladi igralci so se morali kar podvizati, kajti pri Pušniku v Ločah jih je zvečer čakal že nadaljnji nastop. Ko pa so mladi igralci prispeli v Loče — njihov nastop je bil napovedan v časopisih —
žavne pogodbe istovetiti s tistimi elementi, ki koroškim Slovencem te zapisane pravice odrekajo in celo trdijo, da ne bo prej miru v deželi, dokler ne bo eden obeh narodov na Koroškem eliminiran.
Na seji so med drugim obravnavali in skleniti prvi redni in izredni dodatni proračun v višini 110,7 milijona šilingov. Ker so že dalj časa težave z oskrbo vode, so končno sklenili projektiranje novega vodovoda. Tudi kanalizacija napreduje, po vsej verjetnosti bo drugo leto otvoritev biološke čistilne naprave.
Jesenski lov na Blaškem polju
Klub prijateljev lova, organizator jesenskega lova pri lovski družbi Bla-to-Jagdgesellschaft Moos, je zopet pripomogel, da so se lovci tu- in onstran meje srečali in demonstrirali medsebojno povezanost. Pričetek lova so naznanili lovski rogovi. Lovili smo na blaških poljih pod vodstvom tamkajšnjega lovovodja Lojza Možine. Čeprav je deževalo in snežilo smo vztrajali. V petih pogonih smo uplenili 42 fazanov in dva goloba. Dober plen za naše kraje. Pri zadnjem pogonu nas je obiskal tudi veleposlanik SFR Jugoslavije Pribičevič Novak z Dunaja, ki je navdušen lovec.
Rado Pehaček, predsednik izvršnega odbora Lovske zveze Slovenije, se je v imenu gostov iz Slovenije zahvalil za odlično organizacijo in nam Korošcem želel, da se kmalu srečamo v loviščih Slovenije. Izrazil je željo, da bi se taki sliki nadaljevali, kajti prav taka srečanja bogatijo vlogo slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
V imenu Koroške lovske zveze -Karntner Jagerschaft je pozdravil Okrajni lovski mojster - Bezirksjager-meister Ing. Albin Knafl in se organizatorju lova zahvalil za dober namen tega lova, ki omogoča, da se kot divjad v gozdovih, ki ne pozna meja, srečavamo in s tem utrjujemo in krepimo medsebojne prijateljske odnose.
Mirko Kumer podpredsednik Kluba prijateljev lova je v imenu organizacije pozdravil in se zahvalil za udeležbo in obljubil, da bo še naprej stremel za boljše razumevanje med lovci obeh narodnosti na Koroškem in onstran državne meje.
Tudi Ignac Domej starešina Lovske družine Blato se je prisrčno zahvalil za lepo udeležbo in dobro disciplino in izrazil željo, da se zopet srečamo. Po lovskem kosilu — praža, smo se srečni in veseli razšli na svoje domove.
M. P.
so pa morali na žalost ugotoviti, da njihov nastop odpade. Vzrok temu nesporazumu je bil ta, da so domačini — SPD „Jepa-Baško jezero" — imeli tako obširen program — mi-klavževanje; tamburaški nastop in recitacije — da vsega ne bi zmogli, predvsem še zaradi tega, ker je bila publika zelo mlada in bi bil tako dolg program dejansko mučen. Za drugič v opozorilo, da naj bo med Celovcem in društvi na terenu boljša koordinacija.
Predstavniki stanovanjske skupnosti Kranj obiskali Celovec
Tone Roblek, Fronte Flcnder, Viktor Eršin in Ernest Mikoletii so sestav-Ijoti deiegatijo stanovanjske skupnosti občine Kranj, ki so pred nedavnim obiskali Ceiovet. V Celovcu sta jih sprejeia mestni svetnik Lotte Spinka in višji uradni svetnik Aiois Kurath. Slednja sta gostom daia temeljit vpogled v stanovanjsko poiitiko mesta Celovec tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika. Obe strani sta ugotovili, da so taki kontakti za izmenjavo izkušenj med občinama Ceiovec in Kranj koristni.
Andrej Kokot je pri razgovoru deioval kot tolmač.
JPad/se iz pesmi in siiiri
MALO DRUGAČNA PRIREDITEV
Pevske prireditve, ki jih prireja en in isti zbor so si povečini močno podobne, saj razen zamenjave kakih pesmi zlepa ni nobene spremembe. Radišani so se zato odločili, da obogatijo svoj pevski spored z odgovarjajočimi skioptičnimi slikami, podobno kot so to svoj-čas delali Radiški fantje s prireditvami ..Poglej pesem, poslušaj sliko". Moški in mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Ra-diše" sta pod vodstvom Stankota VVrulich pripravila pester pevski program, Tomaž Ogris pa je v besedi in sliki setavil sicer ne obširen, pač pa informativen prikaz domačega kraja in društva ter povezavo in ilustracijo pesmi. (Brala sta Leni in Andrej Lampichler.)
To prireditev so Radišani sicer pripravili za gostovanja. Prva in poglavitna naloga krajevnega prosvetnega društva pa je seveda, da goji kulturo in prosveto predvsem doma. Zato so radiški prosvetaši v petek, dne 23. novembra 1979 vabili v novi kulturni dom domačine in goste iz bližje okolice na prireditev ..Radiše v pesmi in sliki" Udeležba s strani domačinov je bila sicer zmerna, a vendar zadovoljiva. Spet enkrat pa smo morali ugotoviti, da so Radiše zlasti za Celov-čane kljub neposredni bližini še tako zelo oddaljene, da zlepa ne najdejo tega kraja.
V soboto, dne 24. novembra pa so radiški pevci s to prireditvijo gostovali v Kropi. Po daljšem premoru je prišlo spet do srečanja s pevci Kulturno-Umetniškega društva „Stane Žagar". PrijateijstvO, ki so ga Radišani in Kroparji navezali 29. septembra 1963 na Radišah, se je izkazalo kot trdno in trajno. Tudi to srečanje je bilo za vse udeie-žence lepo doživetje. Po prijaznem sprejemu, živahnem spremljanju sporeda je sledila še prijetna sproščena družabnost, ki daje takim srečanjem vedno spet tisti pravi pomen, saj se prav tam navezujejo in poglabljajo medčloveški in prijateljski odnosi, ki človeku dvigajo in bogatijo njegovo življenje.
80-tetnica Golobovega očeta
50 )et ledinske posojilnice
V soboto 24. novembra smo iedmskt posojiinicarji obhajati pomemben jubitej — 50-ietnico obstoja Posojitnice. Jubitejno 3)ovesnost so naši zadružniki povezati tudi z občnim zborom, ki je bit 2 uri pred oficiainim detom jubitejne stovesnosti in s siavnostno sejo, katere sta se udetežiia postovodeči podpredsednik Zveze stovenskih zadrug dr.
Mirt Zwitter in revizor Janko Oitzt.
Na občnem zboru so biti izvoljeni: Martin Ressman za predsednika, Franc Arneitz za podpredsednika ter odborniki Janez Miki, Janez Ressmann. Jožef Smolle, Han-zej Graber in Jožef Ressmann pd. Pečnik. Jubilejna slovesnost se je odvijala v Ravšovi gostilni. V popestritev tega dogodka je nastopil tudi tamburaški zbor SPD „Je-
pa-Baško jezero", ki ga vodi Erika VVrolich in pa domači moški pevski zbor.
številno publiko med katerimi so bili tudi povabljeni gostje sosednjih posojilnic iz Šentjakoba v Rožu, Ločila in Marije na Zilji, kakor tudi zastopniki bekštanjske občine. Gospoda Bisjak in Marinjak, je v imenu domače posojilnice pozdra-
DOPiS tZ KANALSKE DOL!NE
Nakaterim je slovenščina v cerkvi še vedno trn v peti
Pred nedavnim je glasilo Južnoti-rolske ljudske stranke ..Volksbote" objavilo nepodpisan članek „Begrab-nisse im Kanaltal" — pogrebi v Kanalski dolini. Po že znanih napadih na ukljanskega župnika Gariupa, je sedaj na vrsti župnik iz Žabnic g. Mario Čemet, ker je, ob odprtem grobu pokojne Kicnove matere molil samo slovenski in italijanski Oče naš.
Dopisnik za Volksbote iz Kanalske doline dobesedno takole poroča: „Am offenen Grab wurde auf s)owe-nisch und italienisch das „Vater un-ser" gebetet. Ein „Vater unser" in deutscher Sprachc schcint immer noch verpont zu sein. In der Kirche wird auch nur denen, die von weiten gekommen sind, wie Ortspfarrer aus-drucklich betont, in der deutschen Sprache gedankt". (Prevod) Ob odprtem grobu pa se je „Oče naš" zmo-
Vabilo
na koncert „PESM! NARODOV"
Gostuje mešani pevski zbor „Rož" iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Miiisav-ijeviča
* v nedeijo 16. decembra 1979 ob 11. uri v gostiini Kovač na Obirskem. Prireditelj: SPD „Obir" na Obirskem
9 v nedeijo 16. decembra ob 19.30 uri v farni dvorani v šmihetu. Prirediteij: SKD Šmihel
Prisrčno
lil po slovensko in po italijansko. Zdi se, da je nemški „Oče naš" še vedno prepovedan. V cerkvi pa, tako je krajevni župnik s posebnim poudarkom povedal, da je bila zahvala v nemščini namenjena samo tistim, ki so prišli od daleč.
Kam člankar meri in na kaj misli, ni treba ugibati, vendar pa je marsikaj hote ali nehote zamolčal. Med mašo, ki je bila v slovenščini, je krajevni župnik dodal evangelij, oče naš in zahvalo tudi v nemščini. To pa je seveda storil za tiste, ki so prišli od daleč in med njimi so tudi potomci optantov (pr. ured: ki so sledili klicu Hitlerja — Heim ins Reich), ki po „žabniško" ne znajo več in razumejo samo še nemško.
Zahvalna formula pa je v rabi že 33 let in jo je pokojni žabniški župnik Jožef Simiz v slovenščini, italijanščini in nemščini napisal na platnice pogrebnega obrednika. Zanimivo pa je, da se člankar tako živo zanima, kako se moli v Žabnicah, Ukvah in v Ovčji vasi, prav nič pa ga ne briga, kako se pri pogrebih moli v krajih Naborjet, Pontabelj in Trbiž, kjer je avtohtono nemško prebivalstvo v manjši meri res še prisotno.
Med udeleženci pogreba pa člankar omenja samo tiste s Koroške in iz Kanalske doline, mi pa smo opazili tudi bližnje sorodnike s Tržaškega, ki so imeli vence s slovenskim napisom.
Podtikanja žabniškemu župniku so povsem neosnovana, kajti cn res skuša ustreči vsem, včasih še preveč. Njegova zasluga pa je, da so verniki nemškega jezika v višarskem svetišču postreženi v materinem jeziku, kar ne moremo trditi za svetišče pri Gospei sveti na Koroškem, kjer je slovenski človek nezaželen.
$. Ven osi
vil Janez Miki. Gospod Bisjak se je v imenu župana zahvalil za povabilo in želel posojilnici mnogo gospodarskega procvita.
Zgodovino naše posojilnice je z veliko zavzetostjo orisal dr. Mirt Zvvitter. Pri tem je navedel imena ustanoviteljev z župnikom Sekolom na čelu ter odborniki — Miha Koren, Valentin Krištof, Janez Pečnik, Franc Ressmann in ravnatelj Franc Aichholzer. V zadnji vojni, v najtežjem času zgodovine koroških Slovencev, je bila posojilnica likvidirana in enostavno priključena loški raiffeisnovki. Večina odbornikov je bila izseljena ali prišla v koncentracijsko taborišče. Po vojni, ko je bilo treba obnoviti posojilnico, je bil gonilna sila Franci Ressmann pd. Tratnikov oče (med vojno bil izseljen), ki je skupno s centralo v Celovcu ustvaril pogoje, da je posojilnica spet mogla uradno prevzeti poslovanje. Dr. Zvvitter se je še živečima odbornikoma Šimeju Ressmannu pd. Pečniku in Antonu Smoletu, pd. Smojovcu, ki sta po vojni sodelovala pri obnovi posojilnice, še po-
!!!!gratci
amaterji!!!
iščem za večji fiimski projekt igraice (moške od 17 do 50 iet) v mesecih januar, februar in marec, interesenti naj bi imeii mesečno vsaj dva do osem dni časa za snemanje. Več časa pa pomeni iahko tudi večjo viogo v fiimu. Vioge bodo dobro honorirane. Edini pogoj: obviadanje obeh dežeinih jezikov, ziasti pa nemščine.
interesent) naj se javijo pismeno (s siiko) pri režiserju Marjanu SRiENCU, v Ceiovcu, Gasometer-gasse 10.
V ponedeijek 10. decembra 1979 pa se na omenjenem nasiovu iahko zgiasijo osebno aii teiefonično (0 42 22) 32 5 50.
sebej zahvalil za njuno prizadevnost. Jubilejno slovesnost je zaključil domači pevski zbor. Ker je bil ta dan god sv. Katarine pa je še harmonikaš iz Rut skrbel za prijetno razpoloženje, ki je trajalo še dolgo v noč. Za jedačo in pijačo pa je seveda kot po navadi skrbela odlična Ravšova kuhinja.
Radišani v Kropi
iz Siovenije smo prejeti izčrpen opis gostovanja radiških prosve-tašev v Kropi, ki ga v ceioti objavijamo.
O potožaju koroških Stovencev vemo marsikaj. Tudi se zavedamo, da jim moramo pomagati. Mišijenja o obtiki pomoči pa so kaj raztična. Nekateri najprej pomisiijo na denarno pomoč, drugi na gradnjo kuiturnih domov, tretji poudarjajo pomen gospodarske povezave. Pa še bi iahko naštevati. Prav gotovo gre največkrat za sodeiovanje kutturnih društev z obeh strani. Preveč je zamujenega, kadar se k temu ne prikijučijo tudi druge krajevne organizacije, ki bi tahko na razne načine obogatite stike med tjudmi z obeh strani meje. Skrb za pristna prijatetjska srečanja je ena od najbotjših cbtik pomoči Korošcem, ki v svobodni rabi materinega jezika čutijo eno od osnovnih čto-vekovih pravic, tudi zato se tako neutrudno oktepajo odrske kutture — petja in igranja. Kadar pridejo k nam, jim tahko steherni od nas tahko dokaže svojo votjo do totikokrat obtjubtjene pomoči, najtaie pač z obiskom njihove prireditve. Za vsakega nastopajočega je po!na dvorana najbotjše priznanje in prepotrebna moratna opora. Prav gotovo jo od nas pričakujejo tudi Korošci, saj jo radi ob-tjubtjamo. Pa je zmeraj tako?
Lahko bi rekti, da je 24. novembra 1979 v Kropi bito. Tamkajšnji zbor je pripravit koroški večer, ki so ga izved'i gostje z Radiš. Društvi obeh krajev sta teta 1965 navezati stike, za katere vetja ugotovitev, da so redni kot matokateri. Nikoti ni što te za goto izmenjavo nastopov, zato ni čudno, da so govorniki iskreno ieteti in potrditi prepričanje v nadatjnja srečanja skupnosti obeh krajev. Videti je bito, da v to tahko vrjamemo. Zakaj? Radišani so v zbor pritegniti prav mtade pevke in pevce, k! bodo še uspešneje nadatjevati 75-tetno tradicijo svojega društva. Na kro-parskem odru so jih pozdraviti predstavniki učencev tipniške osnovne šote. Prava vzgoia in dobri zgiedi starejših saj bodo poroK, da se bodo uresničevate njihove izbrane pozdravne besede, ki so izpričate upanje v uresničevanje zahtev in pravic Stovencev v Avstriji, prav tako v prihodnje sodetovanje, v katerega se bodo kar kmatu tahko vktjučitt tudi sami. Kot je v navadi, sta si društvi izmenjati spominska darita, tipniška šota pa je za društveno knjižnico na Radišah prispeva-tatepo zbirko knjig. Te naj bi koroškim bratcem dokazovate, da so pri nas mtadi seznanjeni z razmerami sovrstnikov na oni strani Karavank.
Prireditev „Radiše v pesmi in stiki" je privabita tepo štvito tjudi tz Krope in btiž-njih krajev. Težko da bi našti koga, ki bi mu bito žat obiska. Samo gostovanje in nič mani tudi zanimiv spored bi zastužita, da bi biti zasedeni še tisti stoti, ki so tokrat ostati prazni. Za oba zbora, moškega in mešanega, je treba zapisati, da je njun zvok postat botj svež, potn, ob novih tjudeh in števitnih programskih obvezah pa tudi izbira pesmi botj široka Najbrž moškega zbora še nismo stišati tako zapeti, pa tudi mešani se je dobro postavit, čeprav so potožiti, da so v zad niem času imeti težave s pevkami. Ker zbor vetiko prepeva, upravičeno pričakujemo napredek v zborovi tehniki, interpretaciji in izbiri umetniško zahtevnejših sktadb. Vztrajanje starejših pevcev daje najmtajšim zgted, jih z izkušnjami uvaja v zborovsko prakso, ki pa ni sama sebi namen — tjubezen do pesmi se druži s ponosom narodnostne pripadnosti, izražene v naši tjudski tn umetni pesmi Tudi pretepi barvni posnetki Radiš, okotiških vasi, tepot Koroške, znancev, in razne druge podobe so popestrite spored. Niso ga motite, pač pa so ga primerno do-potntevate. tz svoje bogate zbirke jih je zbrat Tomaž Ogrts, po pokticu učitetj, sicer pa tudi prizadeven etan zbora, pa še tajnik društva in dejaven tudi drugod.
šimej Wrutich je bit dotgotetni vodja gtasbenega živtjenja na Radišah. Kot da le neuničljiv. Strokovno vodstvo zbora je zdaj sicer opustit, presetit se je med pevce, poje skupaj z ntimi ati pa šoto. Poskrbet je za nastednika. To je njegov sin Stanko, še več: šimej ima v zboru že tudi 14-tetno vnukinjo in 15-tetnega vnuka. Raztičnt rodovi se torej povezujejo za istre smotre, ki se jih najmtajši šete začenjajo zavedati, a bodo ob sodetova-nju v društvu kmatu spoznati, da ne gre te za posebno obtiko družabnosti; deto oziroma pomen pevskega društva je drugačno, še posebej pri Stovencth v Avstriji in ttatiji.
Po nastopu so se čtani obeh društev
zbrati k skupni večerji, tej pa je stedii družabni večer, ki je minit v prijetnem vzdušju. Zanj največkrat pravimo, da so ga ustvariti prijatetjski pogovori o ponovnem dokazu prijatetjskih vezi, o načrtih prihodnjega sodetovanja in podobno. čeprav so ti izrazi resnični, so tako vsakdanji, da premato povedo. Večer je potrdit besede, ki so jih Radišani na koncertu vptetti v vezni tekst: „Na gosto vonjih se nikjer ne počutimo tako domače kot v Kropi." Niko Rupet, predsednik ZKO Radovtjica pa je dejat: „Pri tako razvitem sodetovanju dveh društev ZKO nima kaj dodati. Zato bo še naprej naj-botj prav, da se za način in pogostnost izmenjave dogovarjajte sami, brez posrednikov."
Nekaj čianov prosvetnega društva V. Vodnik iz Dotine pri Trstu, ki so biti tudi na opisani prireditvi, je s svojo prisotnostjo spomnito še na dejstvo, da je kroparsko društvo pred 9-teti organizi-rato srečanje Stovencev iz treh držav. Od takrat so medsebojni skupni nastopi postati več od prvotno zemištjene-ga: skromno, a vendarte vztrajno prispevajo h kutturni izmenjavi teh držav. Na zunaj je manj pomembna od npr. gostovanja Stovenske fitharmonije, Drame ati Moderne gaterije, zato pa botj pristno povezuje tjudi in seže tudi v tiste manjše kraje, ki so drugače odrezani od bogatejšega kuiturnega živtjenja.
EG
Zanimiv
^roJecfar
V kratkem dobimo v „Naši knjigi" v Ceiovcu koiedar posebne vrste Everest 79. Posebnost je namreč v tem, da je iiustriran s čudovitimi barvnimi fotografijami z uspete ietošnje jugosiovanske aipi-nistične odprave na Mont Everest. Poteg tega bo dobršen dei koie-darja tvori) izredno napet in zanimiv opis poteka odprave na to najvišjo goro sveta. Fotografije in izčrpen opis dajejo braicem živo siiko te skoro nečioveške borbe z naravo, v kateri je zgubi) živijenje domačin nepaiski šerpa Ang Phu.
Pretrestjivi opis jugosiovanske odprave na Mont Everest se za-kijučuje s siedečimi besedami: „... Na najvišjo goro sveta smo potegniti novo, jugosiovansko smer. Ta — peta po vrsti, po težavnosti pa prva smer — ne bo nadomestita kiasičnega pristopa na Everest. Pretežka je, predoigo poteka v veiiki višini, izpostavijena je viharjem. Vedno, dokier bo civiiizacija, pa bo pričaia o pogumu, tovarištvu in sposobnosti nekega majhnega naroda, ki je morai zeio pohiteti, da je ujet zamujeno."
Cena koiedarja bo znašata okrog 150 šiiingov. Ziasti pianinci in pri-jateiji narave ne zamudite enkratne priiožnosti, ki se vam nudi, da si nabavite ta koiedar. ki ni navaden koiedar.
Vaientin Poianšek	9
i.dei
Sedeli so in paberkovali kot najimenitnejši ljudje vsega sveta. Minki se je zdelo, da z vsakim besednim poudarkom odkriva na lastnem očetu poteze, katere so ji bile doslej prikrite. Da oče ve toliko zanimivih novic? Pa k vsaki Domnovi zgodbi dodaja vselej kaj prijetnega. Joj. najraje bi bušnila v smeh, se zjokala od sreče, oba objela in poljubila, ju zavrtela skozi skromno domovanje in uganjala prav neverjetne otročarije!
..Bolj dobro bo, če boš ti nama postregla!" se je hehetal oče in omenil žganje. Ko Minka odide iz sobice in sta moška sama, oče spremeni svoj glas:
..Vedno hujše je, odkar so na Dunaju hokenkrajetarji DolIfuBa ubili. Včasih pa si že mislim, hudiči, naj me zaprejo, bom vsaj vedet zakaj trpim. Tukaj zunaj si moraš dlan pred usta držati, ničesar ne smeš več pokritizirati! Prosjačiš za delo! Pa ga ni! Brezposelne podpore je sramotno malo!"
Domen se ni dosti spoznal na politične dogodke zadnjih mesecev. Ni vedel, kako bi odgovarjal. Nejasno pa se mu je nekaj vsiljevalo v možgane: Ti si prav tako delavec, četudi hlapec na kmetiji, kjer te oskrbujejo in jim delaš, kolikor od tebe zahtevajo. Ne Smeš razločevati težave tukajšnjega kapelškega brezposelnega nemaniča od trpljenja kmečkih poslov, ki nimajo tako dobrega delovnega mesta kot ti.
Minkin oče je takoj uganil, da ima mladi Sončarjev hlapec drugačne skrbi.
„Prav, da si prišel. Na nas ne pozabi, tudi, če se greš v Celovec učit. Za vrtnarja se greš menda učit. Minka mi je pripovedovala ..."
Glej jo, se je ustrašil Domen, potemtakem mu je hčerka vse zaupala.
..Posebno takrat ne pozabi nas. če bi Minka res odšla gor k Celovcu. Težko je življenje! Kaj pa mladi? Vsi ne morejo iti na kmete služit? Za golo hrano in par čevljev na leto? Tukaj v bajti pa tudi ne more vedno ostati. Nimamo niti dosti polente za vse. Prekleto usrano je življenje!"
Domen je dobival vtis, da zmerja njega, kakor da je on zastopnik boljše kaste delavcev, ki živijo ob dobrem pristnem rženem kruhu in Špehu in se jim na vse strani medeno dobro godi.
„Ko bi jaz vedel pomoči, bi gotovo rad pomagal."
„Vsak se mora zanimati zase najprve, za svoj kruh, za svojo srečo, ob enem pa se moramo delovni ljudje skupaj zanimati za skupne zadeve nas delovnih tjudi. Gospoda sama od sebe nam ne bo povečata kosa kruha! Borba je potrebna! Borba!"
Vrnita se je Minka, stala je nekaj časa pri vratih, da se je oče scela izkašijat v svojem političnem navalu.
„Če bo gospoda tako naprej pritiskala, bo zarožljalo. Vedno manj je dela. Vedno več brezposelnih. Če boš kaj rekel čez Schuschnigga, te že imajo."
Domen je pritrjeval.
„Kmete tudi daje. Le težko prodajo les. Za slabo ceno. Pa meričniki pritiskajo. V frati ti potrdi marsikaj, pozimi, ko si hlode privleke) po sanincu tja na Rebrco ati na žeiezniško postajo za Leitgebovo tovarno, pa ti izvržejo toliko lesa."
Tako je povedal Domen.
Zdaj je vsekal Minkin oče čez farje, pač pa je dodal, da domači dušni pastir ne spada pod tisto kategorijo.
„Sploh je nekaj čudnega. Ni pa drugačne rešitve, kot da revolucija naredi red. Vampeljni naj bi poprijeli za barabarsko delo. Seveda je vprašanje, koliko bodo narediti mogli, ker niso navajeni žuljev. Bo pa spet kriza, ker se ničesar ne bo naredilo."
Možakarju se je videlo, da ne ve rešitve za probleme, o katerih stalno sliši od strankinih tovarišev, po trgu in okolici poskritih socialdemokratov in komunistov.
„Začne se že pri tem, da samo premožnih staršev otroci morejo študirati. Tako bodo seveda vedno bogatejši najbolj izobraženi in najbolj močni. Pa komandirajo svet. Kje bi bila rešitev, da bi se vsak lahko šola! in izučil za tisti poklic, za katerega ima talent in veselje. Najbrž ni take rešitve. Če bi kaj takega bilo kdaj res na svetu, ma-deca, madeca, rečem ti, ali ne bi bila nebesa za delovne ljudi!"
Domnu se je posvetil obraz, kajti možakar je govoril z nalezljivo vnemo. Dodal pa je sveeno:
..Seveda mora biti človek tudi zadovoljen. Danes to ne morp biti. Čudno je le, da so ljudje taki bojazljivci. Vsi skupaj bi potegnili, pa bi zahtevali, da mora pravica biti na svetu."
..Skupaj, skupaj ... ? Ko prav trda prede, je le malo zanesljvih, trdnih, takih, ki se grejo tepsti."
Domnu ni bilo povsem jasno, kaj hoče možakar.
Zdaj se je oglasila Minka. Z zavzetim pogledom je ujela najprej Domna, potem je počakata z občmi vprašujoče na očetovem obrazu. Skoraj bi se spotaknila na pragu. Domen je priskočil. Pa se je še ujela. Videlo se je preočitno, kako se počuti v njegovem objemu. Sedli so k mizi.
M - Štev. 49 (1946)

7. december 1979
Kaj pa počitnicestarejših !judi?
Kesede ne pridejo same od sebe
Nekateri otroci že zelo zgodaj govorijo, drugi se učijo govoriti počasi, kakor bi jim beseda posebej deiata težave. Starši se v takšnih primerih vznemirjajo, a največkrat brez potrebe.
Nikjer ni zapisano, da mora vsak otrok že pri dveh ietih govoriti kot dež. Besedni zakiad je bogastvo, ki si ga je treba pridobiti s trudom, počasi. Kdaj bo otrok tekoče govori), je odvisno od mnogih zunanjih oko-!iščin.
Afd/Z Pete; je M Jve /c?/ Zri po/, govorZ/ n/ n/c Z*o/je njegova /ero Jn/ w/cjM se-sfrZcd. .Star;/ $o ZJ/Z Zu; Jo zd^r/*/jenZ, /<^/Z ^o M, Ja /<o orro^ zao^ra/. Nafo pa M je Petra r:er:aJowa Moro oj M^e ot/pr/o. Pa^o re^oc čez ooč je Jo/ate/ vrstoZ^c. SZirZ' je /)Z/a torej ot/več, Ječe^ s Z je Moto prZzat/eva/, Ja /'Z /*Z/ poJo^eo se^trZcZ.
Do^/er je otro^ te/eioo Zo Jatevoo zJratr Z o oe ^aže oo/reoZ/r JragZ/r veJenj^Z/r ototeoj, oZ raz/oga, Ja /*Z starte s&r/re/o, pa čeprav govorZ oraoj /o JaMe ^ot vrytoZZ:Z. PaZ^^o pa začnejo po^večatZ otroka več časa, ač/jo naj ga go-vorZtZ, z njZor naj .se a&varjajo posebej sZ;rono. Po/ii^gd že. če se pogosto pogovarjajo z otro-&om. ^poJZ^ajajo naj ga, ^o govorZ. NZ^aZror pa ne smejo VosnetnatZ njegove govorZee. Z otrobov je treZ^a govorZtZ jasno, raz/očno, /?rez porri^ivjMVii/iiZc Zn pose/rnZZ' /jaZ*&ova/nZZ? Zzra-zov. PotraJZjo naj se. Ja z otrobom govorZjo počasZ Zn preprosto, Ja Po /aZjPo razame/ Pe-seJe Zn j/Z? ponovZ/.
Kadar zmanjka besed
AZZPec je star trZ /eta Zn po/. ŽZvaPen otroP je, JowiAe/ri, venJar Zrna že nePaj časa težave z govorjenjem. SreJZ stavPa ma zmanjka Pe-seJ, oPmo/Pne Zn temno zarJZ, ne more Zn ne more ZzgovorZtZ t/stega, Par PZ raj. ZJZ se, Pot P/ se ma mZs/Z v g/avZ prePZteva/e, on pa jZm s svojZm PeseJnZm zaP/aJom se ne more PZtZ Pos.
SJars/, PZ /majo z otroPom poJoPne ZzPas-nje, naj pastj/o otroPa veJno Jovo/j časa, Ja najJe prave PeseJe Zn /zreče staveP Jo Ponea. Potem naj ga poPva/Zjo Zn prZjazno popros/jo, naj sta7JeP pon o v;.
OtroP se taPo naačZ, Ja nZ n/č Pa Jeza, če se ma PeseJe včasZP zataPnejo. Da nZPče ne zaPteva oj njega, Ja mora govorZtZ PZtro Zn g/aJPo. Govorna motnja Po Pma/a pres/a, ne Ja P/ se razvZ/a v jec/janje, PZ ga je nato ze/o tezPo oJpravZt/. OtrocZ pa, PZ j/m starsZ z na-pačnZm ravnanjem ne Pomagajo preProJ/t/ težav, /aPPo začnejo jee/jatZ.
Tehnika za pomoč
^tZrZ/etna A/a j Ja prav /e o o govorZ, /e s s/čn/PZ Zn šamnZPZ ne gre g/aJPo. VčasZP ne zna reč/ „s", večPrat faJZ ses/ja. PaPsne težave so ze/o Pogostne, ponavaJZ Zzg/nejo same oj sePe. StarsZ /aPPo otroPa pomagajo Pr/Jo-PZtZ pravZ/no Zzgovorjavo taJZ s Paseto/onom a/Z magneto/onom. OtroPovo govor/co posnamejo na Paseto. Potem ma zavrt/jo posneteP
Dalj ko delamo, bolj smo utrujeni in če to traja leta in leta brez pravega počitka, se začno kaj rade razne bolezni: težave s srcem, živci, prebavo (rane na želodcu in dvanajstniku) in podobno. Vse to nas opozarja, da ne bi smeli z delom dolgo pretiravati in da bi bilo treba čas, ki je po zakonitih predpisih določen za oddih, res tako izkoristiti.
Zal pa temu ni vedno tako: Najdemo tisoč izgovorov, da lahko še med dopustom opravljamo razna honorarna ali kako drugače koristna dela. Na popolno sprostitev organizma pa pozabljamo! Nekoliko si sicer oddahnemo, vendar pa kaj kmalu ko pridemo z dopusta občutimo, da se nismo dovolj odpočili. Podobno je tudi tam, kjer mora nekdo na dopust, drugi pa prevzame vse njegove obveznosti in delo. Ko se prvi vrne, pa spet ta dela za oba. Prav gotovo v takih primerih dopust ne zaleže bogve kaj. Prav tako pogosta napaka je, da ljudje svoj dopust drobijo na posamezne sobote, nedelje in ponedeljke, pri tem pa pozabljajo, do človek porabi za to, da se v dopust vživi, kar nekaj dni. Sele takrat lahko rečemo, da je začel uživati vse ugodnosti oddiha.
Pogosto napak ravnajo ljudje, ki delajo v zaprtih prostorih in največ sede. Ti menijo, da je najboljši dopust pod lipo zeleno, ob kozarcu vina in ob obilno pogrnjeni mizi. Telo pa, ki je bilo že tako vse leto zanemarjano, zanemarijo še med dopustom. Res je, da se težkemu fizičnemu delavcu prileže počitek, pri katerem se le malo giblje, za ljudi s sedečimi poklici pa to ni najboljše. Zmerno gibanje, zlasti sprehodi, plavanje in igre (n. pr. žoge) bodo prinesli več zdravja, kot prej opisano poležavanje. Tudi fizični delavci grešijo, ker mislijo, da se pri svojem delu že dovolj razgibajo: res se, a skoraj pri vseh delih uporabljajo le določene mišične skupine in opravljajo le določene gibe v velikokrat neprimernih telesnih držah. Zato bi tudi njim ne škodilo zmerne telesne vaje in obremenitve. Tako danes tudi razumemo aktivno rekreacijo in relaksacijo.
Zn povejo, ^a) je narobe. Pokažejo, ^a^o sc /a a/Z on; g/as prafZ/Mo izgovarja. Otro^ /?o žc po ne^aj pos^asZZ? zna/ poprav/?/ napa&o.
Pornagajo faJZ ZgrZce, v AaterZ/? o?ro/? Zn sžaršZ Zzwewo7Ma izgovarjajo PeseJe, v PaterJj se poriav/ja težPo Zzgcoor/jZ^Z g/as. VenJar vaja ne sme postat/ pr/sZ/a, potem PZ se ač/neP sprevrge/, posta/a PZ Pvarna.
Pravočasno je treba pomagati
NapaPc v izgovorjav; a/Z težave pr/ izražanja starš/ zgoJaj opaz/jo, včasZP so nato zasPrP/jen/, včasZP se to/až/jo, Ja Pojo težave preš/e same po sePZ. Najpametneje je, Ja po-spašajo otroPa. taPoj pomagat/. Z Zgro, s prijaznim prigovarjanjem naj ma v/ivajo samozavest. TaPo je mogoče več/no JroPnZP govor-n/P napap oJpravZt; sPoraj m/mogreJe.
Napačno ravnanje, pr/sZ/a a/Z ce/o PaJova-nje, češ taPo s/ nemaram, Ja se t/ še govorZtZ ne /jap/, pa Josežejo ravno nasprotno, Par s/ starš/ že/Zjo.* otroP se začne napaPe zaveJat/, strap ga je, še preJen oJpre asta. /ec/janje, ses/janje Zn Jrage napaPe se g/oPoPo zaPore-n/n/jo, Ja j/P je trePa Pasneje oJprav/jat/ ce/o s stroPovnjaPovo pomočjo.
Kot smo že rekli, mora biti počitek dovolj dolg, predvsem si moramo do sitega privoščiti spanje in mirovanje. Zato je razumljivo, da porabljenih sil ne moremo nadomestiti le v kratkih ..vikendih", torej s polovico sobote in nedelje, saj preostali čas prebijemo na vožnji, ki tudi utruja.
Kaj pa tisti, ki so že prenehali redno hoditi v službo? Njih nihče ne priganja, da morajo biti zjutraj zgodaj na delu, imajo še sicer svoje družbene obveznosti in skromne pokojnine skušajo z dodatnim delom nekoliko izboljšati. Za njih bo odločitev, kako in kam na dopust seveda težja, če že zaradi drugega ne, zaradi visokih cen v naših letoviščih. Morda pa bodo le našli kako priložnost, da bodo lahko preživeli predvideni čas dopusta.
Zanje naj velja zlasti načela: vsakega po malem in ničesar preveč, ki je tudi sicer ključ do zdravja. Težko opredelimo, kdaj se začne prava starost in prav gotovo je kdo pri sedemdesetih letih še prav tako krepak kot pri petdesetih, le zadiha in utrudi se hitreje, in ne zmore več toliko kot je prej. Sprijazniti se je treba s tem, da obenem s staranjem počasi pešajo tudi sposobnosti organizma. Prve znake pravzaprav začutimo ob večjih naporih: za-sopljeni smo, srce nam tolče nekje v grlu, pa tudi oddahniti se ne moremo tako hitro. Ce nas hitra hoja takole utrudi in se delo srca ne umiri v treh minutah, potem je to že prvo opozorilo, da je njegova funkcija nekolike popustila. Tudi ožilje se počasi pridružuje in odtod ostale težave (mrzle roke in noge, hitrejše utrujenje po naporih, bolečine pod prsnico ob razburjanju ipd.). Zato bo moral naš starejši dopustnik pač nekoliko drugače predvideti kraj dopusta in način, kako ga bo preživel.
Osnovno glede počitka in gibanja smo že povedali. Dandanes priporočajo strokovnjaki tudi starejšim zmerne telesne napore, a zlasti debelejši naj ne bi pretiravali. Ze po naravi so raje počasnejši, manj jim prijata vročina in mraz, izogibajo se pretiranim naporom. Vseeno pa morajo nadaljevati z vsakodnevnimi telesnimi vajami, da telo ne zakrni, kar bi bilo najbolj nevarno. Ce izgubijo kondicijo, je to skoraj začetek pravega staranja. Le dvajset minut telesnih vaj na dan podaljša življenje za leta in leta. Ce pomislimo še na to, da se vse manj gibljemo, ker delamo sede, se vozimo na delo in domov, ne tekamo po stopnicah — vse to gotovo vodi k slabšanju naše kondicije.
Posebno poglavje v skrbi za zdravje tako odraslih kot tudi starejših je pravilna, uravnovešena prehrana. Kot pri enih vidimo pretirano štednjo, tako pri drugih prekomerno prehranjenost, saj pojedo mnogo več, kot bi bito treba. Prava mera pri delu, počitku, jedi in pijači — to so osnove za ohranitev zdravja v visoka leta! Izogibati se moramo tudi težko prebavljivih jedi, poživil (kava, nikotin), močnih alkoholnih pijač. Poleti seveda telesu prija dosti tekočin: mleka, sadnih sokov, sadja, sočivja in zelenjave. Tudi mineralne vode ne smemo podcenjevati. Po večjih obrokih priporočamo kralek oddih, nato sprehod.
Kaj pa na dopustu? Starejši naj se izogne vsem obremenitvam, ki jim tudi sicer ni bit kos, naj ne pretirava ob vodi s kopanjem, s sončenjem in zračnimi kopelmi, ki so sicer koristne; preveč prepiha pa bi lahko povzročilo prehlad. Najboljše opozorilo bo utrujenost: dokler smo prijetno utrujeni še gre, čim pa bi začutili tako utrujenost, da si kar ne moremo odpočiti, potem pa smo prav gotovo pretiravali.
ENOLONČNICA Z MESNIM) CMOČKI
Maščoba, zavitek suhe zelenjave, 2 do 3 krompirji, približno 1 liter vode, jušna kocka, 2 do 3 žlice riža, sol, poper, zeleni peteršilj; 25 dkg zmletega mesa, 2 žlici drobtin, jajce, poper, čebula in česen v prahu; 2 do 3 paradižniki in drobnjak.
Hitro narejene jedi
Na maščobi prepražimo zelenjavo in na drobne kocke narezan krompir. Zalijemo z vodo, dodamo jušno kocko, riž, sol, poper in sesekljan zeleni peteršilj. Juha naj rahlo vre.
Medtem zmleto meso rahlo vgnetemo z drobtinami, jajcem, soljo, poprom, čebulo in česnom. Iz zmesi oblikujemo majhne cmoke, te pa zakuhamo v enolončnico. Kuhajo se približno 25 minut, juha pa naj rahlo vre. Preden damo jed na mizo, ji dodamo narezane paradižnike, po okusu začinimo in potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem ali drobnjakom.
ZAREBRNICE Z DODATKOM
Zarebrnicam odstranimo kosti, jih rahlo potolčemo in po eni strani namažemo z gorčico. V dovolj vroči maščobi jih na hitro opečemo, najprej z namazano stranjo navzgor, nato jih obrnemo in spečemo do mehkega. Sele potem jih potresemo s soljo, poprom in sesekljanimi zelišči. Tako pripravljene zložimo na pogret pladenj in postavimo na toplo. V soku od pečenja na hitro prepražimo na kose narezane paradižnike, jih potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem, soljo in drobtinami. Prepražen paradižnik nadevamo na pladenj k mesu in v ponvi segrejemo kupljen pommes frites (ali cekinček).
OMLETA Z MESNIMI OSTANKI
1 do 2 jajci, '/: razane žličke pecilnega praška, mleko, začimbe, razni mesni ostanki (pečenka, klobasa, slanina, gnjat) in maščoba.
Iz jajca, moke, pecilnega praška in začimb pripravimo gostljato omletno testo. Primešamo mu na drobne kocke narezane mesne ostanke, ga začinimo po okusu in glede na vrste mesa (čebula in česen v prahu, muškatov orešek, peteršilj, limonina lupina). V večji ponvi razgrejemo maščobo, vlijemo vanjo testo in ga na šibkem ognju po eni strani lepo opečemo. Nato ga previdno obrnemo in spečemo. Pečeno omleto režemo kot torto. Poleg ponudimo poljubno solato.
DUŠENA RIBA
Sveža ali zamrznjena riba (mečarica ali drugačna), sol, čebula, limonin sok, surovo maslo, paradižnikova mezga, drobnjak, limonine rezine, krompir in solata.
Ribo začinimo s soljo, čebulo in limoninim sokom ter zavijemo v aluminijasto folijo, dobra namaščeno s surovim maslom. Zavito ribo dušimo v foliji v pečici ali na žaru, z malo vode pa tudi v kozici na štedilnikovi plošči, približno 25 minut. Nato folijo zgoraj prerežemo ali odvijemo in prelijemo ribo s paradižnikovo mezgo ter okrasimo s sesekljanim drobnjakom in limoninimi rezinami.
TELEČJI ZREZKI
4 telečji zrezki, maščoba, 4 gnjatne rezine 4 sveži ali suhi žajbljevi lističi, 4 rezine sira, rdeča paprika ali zeleni peteršilj.
Zrezke rahlo potolčemo in na hitro opečemo z obeh strani. Nato obložimo vsakega z gnjatjo, žajbljevim lističem in sirom in damo v pečico, da se pri zgornji toploti sir stopi. Preden jih damo na mizo, jih potresemo s papriko ah peteršiljem.
Kod je pričarala te dobrote? je ugibal oče z debelimi očmi, ko je gledal kolačeve rezine na krožniku. Domen se je obotavljal, ko je opazil, da je poslastica samo za njega. Šilce žganja pa je stalo tudi pred očetom.
Minka je samo gledala. Zdaj Domna, zdaj očeta. Seveda bi najraje sedla k Domnu. Oče je bil s pravo besedo pri roki:
„Le sedi na svoje mesto. Če je tako naneslo, da se je Domen vsedel tja, je pač namenjeno. Bosta pač skupaj sedela."
Minka je pritisnila svoje koieno k Domnovemu. Oče tega ni opazil. Nadaljeval je svoje boleče težave
..Seveda je hudič za vas mlade kmečke fante, se reče za kmečki proletariat. Ali naj si vse življenje hlapec ali greš garat k drvarjem? Z rudarji je mimo, odkar so na Prevrjem ukinili premogovnik. Ukiniti? Spufali so se prav svinjsko! Delavcem pa ostali dolžni plače. Tako dela sa-lamejska gospoda. Je hudič, pravim ... V tujini tudi ni boljše za knape. Kako pa si ti sploh prišel na to, da bi se šel učit za vrtnarja v Celovec?"
Domen je odvrnil brez volje:
„Po eni strani me mika svet in drugačno delo, se reče, tako delo, da bom sproti zaslužil zanesljiv denar, po drugi strani pa me skrbi, ali bom vzdržal. Sosedov Ježljev Pavle je našel zame to delo. On je navdušen in pravi, da se mi bo dobro godilo, da ni težaškega dela, da je v Celovcu zelo zanimivo."
..Povsod je zanimivo živeti, zlasti če imaš dovolj denarja!" je prišlo kislo iz možakarjevih ust.
Domen je nadaljeval:
„0četu je prav. Mama ni rekla ničesar proti. Sončar se je namrdnil, ko je zvedel za to in je menil: ,Prej sem bil dober, da smo ga pri nas zredili, zdaj, ko je za delo, pa ti grel' To je tisto malo prevzetno gledanje kmetov
posestnikov. Vse je v njihovi zarobljeni pameti le premoženje, kar je na kmetiji, živo in nepremično premoženje, živina in denar in ugled in izpostavljen sedež v cerkvi in določeno mesto pri mizi doma, torej tudi bajtarji in posli in otroci, pa še kmetica sama."
Zdaj se je oglasila Minka:
„Vsi niso taki. Sploh so kmetje v Ojstrovini, kolikor jih jaz poznam, dobri ljudje. Nič se ne postavljajo. Radi te povabijo k mizi in dajo jesti. Treba si je zapomniti tiste dobre ljudi in ne zaradi redkih osameznikov obsojati kar vse."
Domnu so se zdele Minkine besede kaj odrasle in pametne.
Minkin oče je molčal in se začel ukvarjati s svojo pipo.
„ln ti? Je že odločeno, da greš v Celovec?"
Minka je skomignila z rameni.
Tudi sedaj oče ničesar ni rekel.
Domen bi imel še marsikaj povedati, pa vpričo njenega očeta ni maral.
Kot v težkem polsnu se je uživljal mladi človek v svet vrtnarskega obrata velikega zavoda, v brezčutno tuje okolje, ker je pretežno prevladovala nemščina. Dan je bil vkovan v predpise in zapovedi. Ljudje so občevali med sabo na drugačen način kot se to dagaja na domačih kmetijah, kjer morda le še preveva gospodarja, posle in dninarje potrpežljiva soseska vzajemnost. Zdaj pa je bil nekako vsak korak določen, slepo podrejevanje je zahtevala nevidna sila.
Z domačima gimnazijcema Ivanom in Andrejem iz Ojstrovine se je Domen dobival prav poredko. Zde*ia sta se mu drugačna tukaj v celovških zidovih kot doma sredi svobodnega podeželskega zraka Ojstrovine. Mladeniča sta
bila seveda uklenjena tudi v čisto drug svet učenja kakor nekdanji Sončarjev hlapec ob svojem vrtnarskem početju.
Sanjalo pa se mu je vedno, kakor da je na Sončar-jevem. Celovških sanj se ni oprijela njegova duša. V sanjah je objemal svojo Minko, kot bi prihitet ves zadihan vrh Ojstre in se razgledoval, kdo vse bo videl, kako j& zaljubljen v svojo izvoljenko.
Samo poredko so dajali prosti čas. Vedno so imeti novega posla za slovenskega mladeniča. Od drugih je čul podeželski človek, da je treba ubogati in to brez ugovora, kajti takoj si na cesti, če ne pariraš. Deset drugih lahko takoj vzamejo v službo namesto tebe, če bi te pognali domov. To za tiste ,tam zgoraj nekje' ni noben problem.
Za Domna ni bilo tega problema. Vedno je bil marljiv človek. 2e tako iz naravnega čuta, da je treba delati, ne garati, pa tudi ne lenariti. Vedel je, da je treba znati ,iti ljudem na roko'. To se je že doma vselej dobro obneslo. Zato je tudi tukaj v Celovcu opravljal svoje dolžnosti v redu. Kadar je bil vendarle prost, je izginil kamorkoli že, samo, da je bil sam zase. Kako se je sedaj vedno bolj ukvarjal s samim seboj. Tega poprej nikdar ni delal. Zdaj se mu je posvetilo na pomilovalni način: Da je človek sam sebi najbližji!
Domen je najraje letal na svoj skriti kraj v obsežnem zavodnem sadovnjaku, pa se zabava) s svojimi orglicami. Orglice mu je kupila Minka za slovo. Samo toliko, da bo laže prenašal tisti čas, dokler ona ne pride v Celovec in se bosta gotovo pogosteje videvala, je prav ljubko povedala.
..Kadar boš na orglice gode), te bom vselej čula tu notri!"
(Da/je ^rZ/ioJii/Zč)
Štaba vest Tržačanov
se imen uje Rižarna
#	Napisati ste knjigo o Rižarni v San Sabbi, tržaškem koncentracijskem taborišču, zato bi vas radi vprašati najprej toie: zakaj je to taborišče staio prav v Trstu in ne kje drugje?
Rižarna pri Sv. Soboti je takrat, ko so jo postavili, rabila kot luščil-nica riža, ki pa so jo že za fašizma uporabljali v različne namene. Leta 1943, v drugi polovici meseca oktobra, je prispelo v Trst tistih 92 pripadnikov akcijskega oddelka Reinhard. To je bila posebna skupina zločincev, ki se je izvežbala na Poljskem, v Lublinu, kjer so bila glavna uničevalna taborišča, ki jih je vodil zloglasni Globočnik. Globočnik je bil policijski general, po rodu Tržačan. Eno od taborišč, v katerem je deloval, je bila tudi Tre-blinka, kjer so usmrtili 730.000 ljudi.
#	Gotovo ni nakijučje, da so v tržaško taborišče posiaii prav čio-veka, ki je bii tu doma.
O tem se je veliko govorilo in razpravljalo. Nedvomno so bili možje, ki so tvorili to skupino, vse prej kot prijetni ljudje. Gotovo je, da so do bogastva, s katerim so pripotovali iz Poljske, prišli po nepošteni, kriminalni poti. Preko židovskih trupel, seveda. Zakaj so jih zaposlili v Trstu? Zato, ker je bilo pričakovati, da bo na tem področju partizansko gibanje še posebno močno, je bilo to mesto torej važna postojanka. Globočnik je seveda dobro vedel, zakaj naj bi taborišče stalo prav pri Sv. Soboti. To je namreč precej samostojno predmestje Trsta, ki pa je odlično povezano z Istro in s Krasom. Skratka. v mestu so to taborišče zlahka prikrili — čeprav so bili prebivalci, vsaj delno, seznanjeni z resnico: v njem so izginjali slovenski, hrvaški in italijanski partizani. Jasno, prav tako Italijani, ki jim niso hoteli služiti, in tudi Židje. V glavnem slovenski in hrvaški partizani, pa njihove družine, njihovi prijatelji.
#	Lahko torej skiepamo, da tržaška Rižarna ni biia nacistično iztrebljevalno taborišče v kiasičnem smisiu te besede ...
V nekem določenem trenutku so bili nacisti prisiljeni, da ga spremenijo v iztrebljevalno taborišče. Ko so nenadoma spoznali, da položaju niso več kos, da te vojne nimajo več v rokah, da so partizani zanje premočni in da jim ne pridejo več do živega, jim ni preostalo drugo, kot da koncentracijsko taborišče spremenijo v uničevalno taborišče. Skoraj vsi Židje so bili v taborišču Sv. Sobote le prehodno, kar je v nasprotju s sicer veljavnimi ugotovitvami. Od tod so jih pošiljali v Auschvvitz, in pozneje, ko so taborišče osvobodili Rusi, v Nemčijo ... Velika večina tistih, ki so umrli pri Sv. Soboti, so bili zagotovo slovenske in hrvaške narodnosti. Kadar so plenili po istrskih in kraških vaseh, so puščali za seboj pogorišča, hudi pa zajeli ter jih odgnali v Rižarno. Tu so jih morili, kako. tega si človek niti predstavljati ne more.
#	Rekli lete, da za Trst ni gotovo, aii je vede) aii ne, kaj se dogaja v Rižarni, da pa ste vseeno prepričani, da so mnogi poznati Tesnico.
Če kdo, so jo poznali uradni veljaki, velmožje, ki so bili v službi nacistov. Nekdanja oblast. Po vsej verjetnosti je resnico o Rižarni poznal tudi monsignor Santin, tržaški in istrski škof. Monsignor Santin je v tej zgodbi odigral, recimo temu tako, edinstveno vlogo. Kadar se je izkazalo, da so tisti, ki naj bi jih rešil iz Rižarne, židov-
skega rodu ali, v narekovajih, italijanski arijci, ali celo Židje, ki niso Italijani, se je odpravil k nacistom in skušal posredovati. Kadar pa naj bi rekel dobro besedo v korist narodov ali ljudi, ki niso govorili italijansko, ampak slovensko ali hrvaško, dvomim, da je sploh s prstom mignil. Zakaj tako? Zato, ker je bil Santin takrat, in je še vedno, klasičen proizvod nacionalfašizma ali italijanskega nacionalizma (ki ni bil nič drugačen), človek, ki se ni zavedal, da je Trst resda „itali-jansko" (dajte to v narekovaje) mesto, da pa njegova bližnja okolica, Kras in Istra, ni bila italijanska. Razen obale. To je bilo torej ozemlje z mešanim prebivalstvom,
& Rekli ste, da so še ljudje, ki bi vedeli o dogodkih v Rižarni marsikaj povedati.
Seveda bi jih še našli, ki precej vedo! V Trstu bi se našel kdo, kot tudi v Nemčiji in Avstriji. Eden od dobro poučenih je Lerch, Globočnikov namestnik, ki kot ugleden meščan mirno preživlja svojo starost na Koroškem. Nedvomno bi vedel prav vse povedati tudi Obers-dorfer, ki je bil sicer obsojen na zapor, pa brezskrbno preživlja svoje dni v Munchnu na Bavarskem. Zagotovo bi bil odlična priča Al-lers, drugi poveljnik akcijskega oddelka „Reinhard", za katerega pravijo, da je pred kratkim umrl; če-
Pred časom je za ..senzacijo" posebne vrste poskrbe) francoski znanstvenik Robert Faurisson, ki je nastopii s povsem neznanstveno trditvijo, da taborišča, v katerih naj bi nacisti načrtno uničevali miiijone ljudi, spioh niso obstajala. Njegova trditev je razumijivo močno razburila najširšo mednarodno javnost, ki ima vendar dovolj dokazov o obstoju in delovanju teh taborišč; krogi, ki se še vedno navdušujejo za nacistično misel-nost, pa so v tej trditvi nasprotno videti „dokaz" o „nedoižnosti" nacizma. Na podiagi tega „dokaza" so spet — kakor že večkrat v ietih po vojni — zagnati gonjo, da nacistična kocentracijska taborišča s plinskimi celicami niso nič drugega kot izmišljotina, ki je zrasla na zeljniku vojne propagande.
Najboljši odgovor na take trditve so seveda dokumenti, ki odkrivajo resnico o nacizmu in njegovih ziočinih. Eden takih dokumentov in odgovor francoskemu ..učenjaku" je tudi knjiga ..Rižarna v San Sabbi", ki jo je napisai Ferrucio Foikel. To je namreč zgodovinski dokument o edinem nacističnem koncentracijskem in uničevalnem taborišču na ozemiju italije.
Po intervjuju, ki ga je revija Teieks napravita z avtorjem knjige, povzemamo naslednje podrobnosti.
ki se mu ga ni zdelo vredno vzeti v zaščito. Da bi reševal življenja Slovencev in Hrvatov? V tem ni videl nobenega smisla. Kako to? Zaradi načela vendar, ki se ga je držal večji del tedanjega meščanstva ... Po njihovem sta se red in zakon odražala v boju proti Slovanom, ki niso bili samo Slovani, ampak tudi komunisti in pristaši komunistov. Vidite, to je tista črna in boleča točka vseh Tržačanov, in po vsej verjetnosti jo občuti tudi Santin. Grenko je priznati, toda ta zgodba je prepletena s sramoto in bolečino. Kot v moji knjigi. Kajti tudi sam sem Tržačan. V zgodovini mesta Trsta torej obstaja umazano poglavje, ki sem ga glasno priznal, ki ga priznavam, o katerem bom priča), dokler bom živ.
prav zelo dvomim, da te ljudi tudi pokopljejo, zakaj potrdila o njihovi smrti še ne pomenijo, da so pokojni. Potem bi kaj vedeli nekateri Tržačani, ki so bili zaposleni v Rižarni in ki so sodelovali z nacisti in SS. Ena od njih je Augusta Reias. Rekli boste, da je to zelo stara ženska. Bila je prevajalka. Toda poleg nje so tu še drugi. Koliko vedo? Za ljudi, ki sem jih imenoval, sem prepričan, da vedo vse. Vse o tem, kar se je dogajalo v uničevalnem taborišču. Natanko vedo, zakaj so ga postavili prav tam in kakšno je bilo ..življenje" v njem do leta 1945.
# Gotovo se spominjate, da so v Franciji nekateri poskušali prodreti z mnenjem, da nacistična uničevaina taborišča niso bila nič
drugega kot navadne higienske postaje, v katerih so razkuževali prebivalstvo.
Da, so poskusi, da bi te stvari potisnili v pozabo. V primeri z drugimi taborišči je bila tržaška Rižarna morda manj hud primer. Toda ne pozabite, da je bila Rižarna v rokah esesovcev, med katerimi niso bili samo Nemci, ampak je bilo tudi veliko Avstrijcev. Nikoli ne bi smeli zanemariti dejstva, da je bil dr. Rainer, vrhovni komisar Jadranskega primorja, Avstrijec. Da je bil Lerch, Globočnikov pomagač, Avstrijec. In to je še zmerom. Zatorej se mi zdi povsem možno, da so — in to na mednarodni ravni — na delu ijudje, ki poskušajo izsiliti zastaranje vseh procesov proti nacistom, ki so sodelovali v zločinskih dejanjih.
#	Nacizem je torej v polnem razmahu.
Zakaj bi se sicer lotil pisanja knjige o Rižarni v Sv. Soboti? Zato, ker se miadina le slabo zaveda, kaj je bil nacizem. V mednarodnem pogledu je pomenil katastrofo, ki je zajela vso Evropo. A na tem ozemlju je bila njegova vloga še veliko bolj nečedna, še veliko bolj kruta in še veliko bolj krvniška. Takšne so bile tudi metode, ki so jih poznali v Rižarni. Mladi ljudje o tem vedo bore malo.
#	Kaj pa bi sploh še lahko storili, da bi svet izvedel resnico o Rižarni?
Delo bi bilo mogoče nadaije-vati na dveh ravneh. Prva je znanstveno pravna. Morati bi obnoviti proces, ga nadaljevati, kjer se je končal. V Trstu še vedno živijo Ukrajinci, ki so Sv. Soboto skusiti na lastni koži... Toda po mojem mnenju takšnih pričanj ne bomo nikoli slišali, zakaj nikomur ni do tega, da bi spregovoril oziroma prisluhni), poslušal. Slaba vest Tržačanov se imenuje Rižarna. Tudi moja knjiga bo zanje gotovo neprijetna. Prebrali jo bodo in potožili na stran, kajti resnica, ki jo odkrivam na njenih straneh, je za mnoge neprijetna ... Vidite, zaradi vsega tega sem ogorčen, v sebi čutim kes in bolečino. S knjigo, ki sem jo napisal, sem storil vse, kar je bilo v moji moči, čeprav dopuščam možnost, da mi je kaj ušlo, da so nekatere podrobnosti netočne. Vendar si očitam predvsem to, da nisem mogel ustvariti še obširnejšega dela. Da nisem podal še natančneje razčlenjene obtožbe. Kajti če so nekateri dobili, kar so zasiužili, so še vedno taki, ki jim je uspelo izogniti se kazni. In med ljudmi, ki niso plačali svojih zločinov, je veliko Nemcev, veliko Avstrijcev. Nacistov, in žal tudi nekaj Tržačanov. Mnogi so seveda že pod rušo, a so tudi takšni, ki so še živi in krepki.
Nov zemljevid sveta
Nemški geograf dr. Arno Peters skuša dokazati, da je svet nepravden, oziroma da je naša predstava o svetu nepravdna. Ta predstava namreč temeiji še na Mercatorjevi projekciji iz ieta 1569, je torej stara že dobrih 400 iet. Peters se je lotil temeljitega deta in je po desetih tetih presenetit javnost z novim zemtjevi-dom sveta, ki bo gotovo privedet do tega, da bomo morati v marsikaterem pogtedu spremeniti dosedanja naziranja o našem ptanetu.
Med drugim Peters pravi, da je že skrajni čas, da Evropejci uvidimo, kako v resnici zavzemamo te majhen vogat severne četrtine globusa. Na Petersovem zem-tjcvidu je Afrika mnogo večja kot na zemljevidih, ki smo jih biti dostej vajeni. Prav tako je občutno večja tudi Latinska Amerika, zlasti Brazilija. Večji je tudi Madagaskar, nasprotno pa so Združene države Amerike dosti manjše.
Do takih ..sprememb" prihaja Peters na osnovi dejstva, da vsako projekcijo okrogle površine spremljajo manjše netočnosti. V primeru starega zemljevida pa napake ne izvirajo samo iz omenjenega dejstva, temveč gre predvsem tudi še za netočnosti, ki so političnega izvora.
Evropa, ki je bila center imperijev, ki so osvajali svet, si je ..izborila", da so velikosti na zemljevidih
prikazane njej v korist. Očitna je tudi težnja belcev po nadmioči: tako so na Mercatorjevi projekciji kopne površine okrog ekvatorja zmanjšane, medtem ko so tiste, ki so bliže tečajema, večje. In Peters je na svojem zemljevidu skušal odstraniti prav to nepravilnost. Njegove kritične ocene starih zemljevidov ne veljajo le napačni projekciji, marveč zlasti načinu, kako se prikazujejo bogate in razvite države na eni ter revne, nerazvite države na drugi strani. V luči teh ugotovitev je na primer zanimivo, da je Švica, ki je dvestokrat manjša od Brazilije, prikazana na zemljevidih mnogo večja, kot v resnici je. Podobno pa velja tudi za razne druge dežele, katerih velikost na zemljevidih očitno niso določale le njihove geografske razsežnosti, ampak tudi še drugi dejavniki, med katerimi njihova gospodarska moč gotovo ni bila brez pomena.
Petcrsov novi zemljevid sveta, ki daje dosti realnejšo sliko našega planeta, kot smo bili to vajeni doslej, si je že začel utirati pot k mednarodnemu priznanju. Sprejele so ga tudi že nekatere šole v Zvezni republiki Nemčiji, v Luksemburgu, v Švici in v Avstriji. Pozitivno pa ga je ocenil tudi Willy Brandt, sedanji predsednik „komisije sever-jug", to je organizacije, ki si prizadeva za tesnejšo povezavo med razvitimi in nerazvitimi deželami in s tem za zmanjšanje prepada med bogatim in revnim delom sveta.
Knjiga
najh pše darHo
Ko boste za bližnje praznike izbirali darila za svoje sorodnike in prijateije, pomislite, da je najlepše darilo dobra knjiga. Knjigarna „Na-ša knjiga" v Celovcu ima bogat izbor slovenskih knjig z najrazličnejših področij in za vse kroge bralcev. Vsak bo našel nekaj primernega za svoje potrebe in po svojem okusu.
Obiščite pred prazniki knjigarno „Naša knjiga", ki je celodnevno odprta tudi ob sobotah.
iz pestre zaloge pa navajamo tukaj le majhen izbor.
" TRNJULČiCA, pravljica, barvna slikanica	šil.	30 -
*	SREČNI OTROC),
slikanica	šil.	28 —
*	VESELI PALČKI,
slikanica	šil.	18 —
*	Matija Valjavec: PASTIR, pravljica, slikanica.
kart.	šil.	28.—
" Janez Vipotnik: DIKO	NA
POTEPU.
slikanica	šil.	20.—
a PELIKAN, I. stopnja, štiri poljudnoznanstvene slikanice za predšoiske otroke, ilustr. šil. 115 — a PELIKAN, H. stopnja,
5 poljudnoznanstvenih knjig za šolarje šil. 121 — a Seima Lagerlof: ČUDOVITO POTOVAN JE NILSA HOLGERSONA, dve knjigi, ilustr., 350 str., cpl.
šil. 170-
a Joy Adamson: RODILA SE JE SVOBODA, levinja iz dveh svetov, ilustr.,
124 str., cpl. šil. 65.-ajože Snoj: AVTO MOTOR MRAVLJE, pripovedka, ilustr., 136 str., kart.
šil. 75-
a Milivoj Matošec: DEČEK S SOTLE, ilustr., 158 str., kart.	šil.	89.-
a KOREJSKE LJUDSKE PRIPOVEDI, ilustr., 212 str., kart.	šil. 105.-
a LEPOTICA ROŽA in druge pravljice, ilustr., 152 str., kart.	šil.	89.—
aTone Svetina: UKANA, slikanica, 420 str., cpl.
šil. 274,-
a Pear) Buck: DOBRA ZEMLJA, roman, 376 str., cpl.
šil. 126-
a Eckstrom: PLESALA JE ENO POLETJE, roman.
376 str., cpl. šil. 151-a Hans Habe: DALEČ OD PONORELEGA SVETA, roman, 440 str., cpl.
šil. 198.-
a H. G. Konsalik: KIRURGINJA, roman, 340 str., cpl.	šil. 164.-
a Anton Slodnjak: POGINE NAJ PES, dve knjigi, roman, o Levstiku,
1300 str., cpl. šil. 287.-a Isaac Deutscher: STALIN, življenjepis, 576 str., cpl.
šii. 245.-
a Slobodan Nešovič: VELIKI TRIJE IZ OČI V OČI, dokumentarno delo,
408 str., cpl. šil. 154 -a Alex Ha!ey: KORENINE, dve knjigi, saga o ameriški družini, 848 str., cpl.
šil. 392-
a Hans Kirst: 08-15, vojaški roman, 3 knjige, 1146 str., cpl.	šil 360-
a irving VVallace: KLUB OBOŽEVALCEV, roman, 516 str., cpl. šil. 240 -a Dr. St. Mikuž: MAKSIM GASPARI, monografija,
136 str., ilustr., cpl.
šil. 199-
Knjige dobite ali jih naročite v knjigarni
„Naša knjiga"
Celovec, Paulitschgasse 5—7
Dvorec pri Hodišah

R A D ! O
TELEV!ZtJA

Letošnji tradicionalni ples Slovenskega atletskega kluba se je odvijal v Gurah pri Cimžarju v Dvorcu. Mladi športniki SAK-a so prišli do zaključka, da je treba njihove plese ponesti povsod tja, od koder prihajajo njihovi zavezniki — navijači.
Ker pa smatrajo Sakovci, ki so po večini iz Podjune, Gure tudi za Rož, kar seveda ne drži, so tokrat svoj ples organizirali pri nas med Gorjanci. No in res so na tem plesu dominirali Rožani in to predvsem iz Šentjakoba v Rožu in okolice.
številne prijatelje SAK-a je v imenu njihove organizacije pozdravil predsednik Gutovnik Wal-ter. Poseben pozdrav je veljal jugoslovanskima konzuloma v Celovcu — Naberžniku Alfonzu s soprogo in šandorju Zarolu ter predstavnikom kulturno-političnega življenja koroških Slovencev.
Kot po navadi je bil ples prijetna družabna prireditev, kjer se je
mnogo plesalo in prijetno zabavalo. Za ples je skrbel kvintet Obir, ki je izvabljal iz svojih glasbil prijetne poskočne viže, tako da so bili vsi zadovoljni — tako organizatorji kakor tudi publika.
Domačini iz Hodiš in okolice smo tako imeli priložnost od blizu spoznati naše slovenske nogometaše, o katerih smo v glavnem zvedeli samo iz časopisov. Prepričani smo, da je ta ples tudi nekaj prispeval, da bomo imeli v bodoče več razumevanja za slovenski nogomet.
		I A V S T R t J A 1
t		PETEK, 7. U.: 9 00 Za predšotske otroke— 9.50Rušči-
na — 10.00 Ferdinand Hod-!er — 10 30 Prosim k mizi — 10.55 Ktub seniorjev — 11.35 Ziato srce — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Dobri prijateiji — 17.30 Stike naše zemtje — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Oddaja XY — 21.20 Erika Ptuhar poje pesmi Wotfa Biermanna — 22.00 3e bog moški ati ženski?
SOBOTA. 8. U.: 13.20 Mr. Smith gre v
17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18 00 Pustotovščina na rdečem morju — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 MathiasSandorf— 21.45 šport.
ČETRTEK. H. 12.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Francoščina za začetnike —
10.00	Obraz stotetij — 10.30 Vesetoigra —
17.00	Za predšotske otroke — 17.25 Dobri prijatetji — 17.30 Bambusova princezinja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18 00 IV kuhinja — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Buddenbrooki— 21.15 Argumenti — 22.00 šport.
SLOVENSKE ODDAJE RADJA CELOVEC
NEDEUA, 9. 12.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDEUEK. 10. 12.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — iz tjudstva za tjudstvo pesen na kmetiji) — Ob zvokih tamburic.
TOREK. 11. 12.: 9.30 Deieia ob Dravi — Land an der Drau — 1410 Cetovški radijski dnevnik — šport — „Otroci, postu-šajte?"
SREDA, 12. 12.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — Veseti vat.
ČETRTEK, 15. 12.: 14.10 Cetovškii radijski dnevnik — Gtasbeni mojstri.
Združenje staršev na Zvezni gimnaziji za Siovence v Celovcu vabi na
DAN STARŠEV
ki bo v soboto, dne 15. decembra 1979 Ob 8.30 uri se bo priče) občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši iahko do 12.30 ure pogovoriti s profesorji o vseh vzgojnih vprašanjih, ki zadevajo dijake.
tgnac Domej	dr. Reginald Vospernik
predsednik Združenja staršev	tavnateij
Žrtve zločinov, pozor!
Deželni urad za invalide nas je naprosil za sledečo objavo:
Zakon o žrtvah zločinov — Nekatere prošnje, ki veljajo tudi za nazaj, so možne samo še do 31. decembra 1979.
Zvezni zakon o pomoči žrtvam zločinov so s 1. januarjem 1979 novelirali. Ta novela ni samo precej zboljšala položaj nedolžnih žrtev zločinov oziroma njihovih svojcev, marveč je tudi precej razširila krog tistih, ki imajo pravico do podpore.
Osebe, ki imajo po noveli pravico do podpore, so:
1.	Neudeležene tretje osebe, ki so v zvezi s kakim zločinskim dejanjem utrpele telesno ali zdravstveno škodo, in njihovi svojci.
2.	Osebe, ki so zaradi kakega zločina utrpele hudo telesno poškodbo in so v roku šestih mesecev spet mogle na delo.
3.	Svojci, ki so bili doslej izključeni, ker je žrtev zločina, ki je morata zanje skrbeti, izgubila življenje pri kakem pretepu..
Te osebe morejo, če so utrpele škodo med 26. oktobrom 1955 in 1. januarjem 1978, predložiti svoje zahteve do podpore; zahteve veljajo tudi za nazaj. Zneski za podporo se morajo odobriti za ves čas od poškodbe naprej; najbolj zgodnji rok pa je 1. september 1972, ko je začel zakon veljati.
Tozadevne prošnje je nujno treba predložiti do 31. decembra 1979
(po tem datumu upravičenost zapade) pri Deželnem uradu za invalide za Koroško (Landesinvalidenamt fur Karnten), Kumpfgasse 23, 9020 Klagenfurt-Ceiovec.
Za podrobnejše informacije vam je Deželni urad za invalide rad na razpolago.
ŠPORTNI VESTNIK
Smučanje: Medtem ko se znameniti funkcionarji še pogajajo za pravično razdeiitev točk v smučanju, je v ponedeijek v veieslaionmu Bojan Križaj zasedel odtično 2. mesto. Prvi je bil, kdo drugi kot Ingemar Stenmark, ki se tudi letos kaže v izvrstni formi. 3. mesto pa je zasedet veteran smučanja Gustav Thoni.
Hokej: Hokejisti Oiimpije so tudi v povratni tekmi 2. koia pokaia prvakov premagati Spartak Levski iz Sofije, in to kar z 11:6. S tem jim je uspet (kar avstrijskemu prvaku KC ni uspcio) vstop v 3. koto pokaia prvakov.
SAK pod 23: Medtem ko je trenutno SAK I moštvo na tretjem mestu, se moštvo pod 23 ni rnogto aklimatizirati v tej novi skupini, tako da njegov poiožaj ni tako rožnat kot bi iahko bil. Po jesenskem prvenstvu namreč zavzema ie 10. mesto iz 18 iger v lestvici.
Avstrija — )). divizija: Najboijše koroško moštvo ni kot pričakovano celovška Avstrija, temveč NK Šentvid ob G., ki zavzema po jesenskem prvenstvu 3. mesto v II. diviziji, ima pa isto število točk kot Ceiovčani. Šentvidu se je posrečiio v 15 prvenstvih dati 31 goiov, Ceiovcu pa ie 26. Števiio prejetih goiov pa imata enako. Goaigeter Šentvida, za večino braicev že znan pa je Goiautsch-nig (14 zaidetkov), ki je v prejšnjih časih še igrai pri Dohrii vasi. Ker pa bo on po vsej verjetnosti zapusti! svoj kiub, iščejo funkcionarji že nadomestiio. Najijubši bi jim bii Mariborčan Jurčič, s katerim sta že v pogovoru Prosen in Horvatič.
L zvezna iiga Jugosiavije: V zad
njem koiu jesenskega prvenstva so si
Sarajevčani osvojili nasiov jesenskega prvaka zvezne iige. V tej zadnji igri so namreč premagati nasprotnika 4:2, čeprav je najboijši igraiec Safet Sušič zgrešii enajstmetrovko.
Oiimpija je gostovaia v Mostarju. Nastopati je moraia brez V. Amer-ška, Petroviča in Šarenca. Kijub temu pa je odnesia eno točko domov. Z zastreijeno enajstmetrovko v 28. minuti je Oiimpija zamudita izredno priiožnost, da bi premagala neraz-poioženega nasprotnika, s čimer bi se zboljšala v lestvici za eno mesto. Če se pa spominjamo težav zadnjih iet, da bi se držaia v I. zvezni iigi, moramo reči, da je 8. mesto (18 točk) po jesenskem prvenstvu izredno iep uspeh (Veiež — Oiimpija 0:0).
L zvezna iiga:
1.	Sarajevo	26:15	23
2.	Radnički	25:9	22
3.	Crvena zvezda	26:13	22
4.	Hajduk	26:21	21
5.	Veiež	28:16	20
6.	Napredak	20:14	20
7.	Vardar	17:12	18
8.	Oiimpija	19:21	18
9.	Partizan	20:23	17
10.	Dinamo	26:25	16
11.	Sioboda	20:21	16
12.	Žetezničar	19:27	15
13.	Rijeka	16:28	15
14.	Budučnost	12:15	14
15.	Osijek	14:19	14
16.	Borac	17:25	13
17.	Vojvodina	14:32	11
18.	Čeiik	14:23	11
Izdajate!], zatožni]!: In lattnlK: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: ?021 Celovec/Klagenturt, Gasometergasse 10, telefon 32 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
Washington — 15.20 Zlata piščal — 14.45 Pinoccio — 17.10 O meščanih, navihancih in svetih zgodbah — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18:25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 17.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 17.30 čas v sliki — 17.50 šport
—	20.15 Eden bo zmagal — 22.00 šport
—	22.20 Udo tivehaftig — 23.35 Poročila. NEDEUA. 7. f!.: 11.00 Uvod v današnji
ORF stereo koncert — 11.15 ORF stereo koncert — 14.50 Strah gangsterjev — 14.30 Mesto pingvinov — 17.15 čebelica Maja
—	17.40 Otrokom za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Hočem spremeniti svoje življenje — 17.30 čas v sliki In šport — 20.15 Mathias Sendorf — 21.45 Poročila.
PONEDEUEK, 10. 12.: 7 00 Za predšolske otroke — 7.30 Nihče naj ne bo naslednji
—	10.00 Angleščina — 10.30 Scottova poslednja odprava — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Zgodbe o igračkah — 17.30 Tat ur — 17.55 Otrokom za lahko noč —
Kuiturni urad mesta Beijak vabi na
LiTERARN! VEČER
v okviru ,,reihe78" bere JANKO FERK JANKA FERKA v četrtek 13. decembra 1979 ob 20. uri v Maii dvorani Rotovža (Kieiner Rathaussaai) vhod 2, 3. nadstropje.
V popestritev večera bo so-deiova) tudi dekiiški oktet iz Se).
Prisrčno vd/r/jeni/


5

na voščita, ki jih boste za božične in novoietne praznike posiaii svojim sorodnikom, prijatetjem in znancem.
Bogato izbiro vošči) s siovenskim besediiom, pa tudi v obeh jezikih, dobite po ugodnih cenah v knjigarni
^NAŠA KNJiGA" Ceiovec, Pautitschgasse
S
M

18.00	Živali pod vročim soncem — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Ml — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki in šport — 21.05 Trije angeli za čarlija — 21.50 Večerni šport.
TOREK, U. 12.: 7.00 Za predšolske otroke
—	7.30 Angleščina za začetnike — 10.00 O molekularni biologiji — 10.30 Mr. Smith gre v VVashington — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Tudi pošaliti se je treba
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Fay
—	18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi —
17.00	Slike iz Avstrije — 17.30 čas v slik!
—	20.15 Vaš nastop prosim — 21.00 Wein-zlerl-solo — 21.50 Kar! Helnrich Wagger!
SREDA. 12. 12.: 7.00 Tudi poveseliti se je treba — 7.30 Dežela in ljudje — 1000 Madrid in centralna Španija — 10.30 Strah gangsterjev — 17.00 Severni medved —
iščemo 20 do 30-)etno žensko za takojšnjo pisarniško siužbo v beijaškem okraju. Pogoj — znanje obeh dežei-nih jezikov in obviadanje strojepisja.
interesentke naj se javijo pismeno aii osebno na sedežu Zveze siovenskih organizacij v Ceiovcu, Gasometergasse 10/!
OBVESTILO
SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE tN KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE
Miadimki pevski fesfivni v Ceiju, Zavod za šoistvo SRS in Zveza kuifur-nih organizacij Siovenije v dneh od !8. do 31. januarja 1980 (od po-nedeijka do četrtka) prirejajo
zborovodski seminar
V PORTOROŽU.
Na seminarju bodo sodeiovaii otroški in miadinski pevski zbor iz Portoroža fer predavateiji: Rajšter, Lebič, Marčen, Vertačnik Siosar, Jež in Buiovan.
Seminar bo organiziran v treh skupinah-stopnjah z ozirom na izkušnje in izobrazbo udeieženca seminarja.
Vabimo zborovodje in vse, ki se zanimajo za zborovodstvo, da se seminarja, na katerem bodo sigurno veiiko pridobiti, udeiežijo. Prosimo vas, da svojo prijavo pošijete pismeno aii teiefonsko do H. decembra na eno obeh pisarn.
Vreme v novembru na Bteščeči (1084m)
V mesecu novembru je biio na Bie-ščeči 13 dni s padavinami in 17 brez padavin. Prvi sneg je pade) 10. novembra. Največja debeiina snega je biia 62 cm, na koncu meseca pa ga je biio še 36 cm.
Najnižja lemperalura je biia —7 stopinj, najvišja +10 stopinj.
Trije dnevi v novembru so biii z nevihtami.
Padavin smo v novembru nameriii 233,7 mm (to je 233,7 iitra na kvadratni meter). V primerjavi z drugimi kraji je biia situacija s padavinami siedeča: v Ceiovcu so nameriii 129,1 mm in v Kotmori vasi 180 mm na kvadratni meter.
Slovensko planinsko društvo Celovec
SPD ,,Obir " na Obirskem V a b i) o na
PREDVAJANJE DOMAČiHDiA-SLiK v petek 7. decembra 1979 ob 19. uri v Kovačevi gostiini na Obirskem. Ker nam je zadnjič tok nagajai kot hudir, je treba, da ponovno vabimo na ta večer.
/G%r A/ar(% Po/dnse^
pripravi/g je, rgzffse/r/o s^orgj fse.
Siovenska prosvetno društvo ,,Vrtača" v Siovenjem Piaj-berku vabi na miadinsko igro
OBTOŽEN)VOLK v soboto 8. decembra 1979 ob 20. uri pri Serajniku v Podnu.
Prisrčno vabijeni!
Siovenska prosvetno društvo Borovije vabi na
TRADiCiONALNi
POPOLDAN
v sredo 26. decembra 1979 s pričetkom ob 14.30 uri v gostiini pri Pošti v Borovijah.
Prisrčno vabijeni!
Siovensko pianinsko društvo v Ceiovcu vabi na
skioptično predavanje V HRiBiH SE DELA DAN v petek 14. decembra 1979 s pričetkom ob 19. uri v gostiini Pri kosi/Sensenwirt na Ravnah pri Rožeku. Predavateij: Franci Kropivnik
/^risrčno fgP/jcM;/
BOŽiČN! BAZAR
v otroškem vrtcu ,,Naš otrok" v Ceiovcu, Mohorjeva hiša, 10 -Oktober-StraBe 25
v soboto 15. decembra 1979 od 10. do 16. ure. Naprodaj bodo igračne in božični okraski, ki so jih izdelati otroci in starši.
Prisrčno fgjdjeni.'
OBVESTiLO
Siovenska prosvetna zveza obvešča, da bo tradicionaini stovenski pies — 29. po vrsti — v soboto 12. januarja 1980. Ljubiteije prijetne družabnosti prosimo, da si že sedaj rezvirajo termin za to pri-ijubijeno družabno prireditev koroških Siovencev.
Od/?or
Menjava denarja
Stanje v četrtek 6. decembra 1979
Za 100	din dobite	57,-	ši).
Za 100	din ptačate	64.-	ši).
Za 100	tir dobite	1.49	ši).
Za 100	iir plačate	1.58	ši).
Za 100	mark dobite	711.50	ši).
Za 100 mark plačate 727.80 ši!..