KRANJ, 24. SEPTEMBRA 1956 iLETO IX. — ST. 76 DIN 10.—
Glasilo SZDL ra Gorenjsko
I*d* J a: Oortavjskt itak j'Ureja: ^•dnMkl odbor  / Odgovorni
Urednik: Slavko Beznik ^Jtatf. uredartirtva 475 — uprave 475 račun pri Koanunoam banka *L 01-KB-1-Z-136 / Izhaja v ^°nad«r}«k in petek / Naročnina: 000, poUet. 300, mesečna SO An
Prepočasi
Delovna storilnost, to je problem, s katerim se pečamo v našem gospodarstvu že vrsto let. Poslednja leta sicer mnogo intenzivneje. Zaverovanost in skrb za povečanje delovne storilnosti na prav vsakem delovnem mestu, je sicer že rodila nekaj uspehov, s katerimi pa ne moremo, še manj pa smemo biti zadovoljni. Slednjo ugotovitev nam dovolj zgovorno dokazujejo podatki o izvršitvi družbenega plana gospodarskih organizacij kranjskega okraja za Prvo polletje letošnjega leta.
V vseh vejah industrijske dejavnosti na Gorenjskem število novo zaposlene delovne sile sicer zaostaja za Planiranim številom v letošnjem letu v višini 3,7%, je pa še vedno 2,2% višje kot lani. Delovna storilnost pa ne dosega planirane za 1,1%, glede na lansko leto pa se je celo zmanjšala za 3%. Kazno je torej, da je delovna storilnost, kljub povečanemu številu delovne sile (ki ni poglavitno merilo *a povečanje delovne storilnosti), znatno nižja kot lani. Kje so vzroki?
Vrsta vzrokov je seveda v objektivnih težavah, vendar se zdi, da jih je še mnogo več subjektivne narave.
Pohvalno je dejstvo, da so zvišali delovno storilnost v Železarni na Jesenicah za 4,1%, čeprav so imeli vrsto težav; delovna storilnost je narasla tudi v kemični industriji — 1,5%, živilski — 4,7% in grafični industriji — 13,4%. — In kje škriplje? V elektroindustriji, industriji gume, gradbenega materiala, papirja in celuloze itd.
Dejstvo je, da se v večini podjetij Se niso lotili, tako kot bi se morali, analitične ocene delovnih mest, na Podlagi česar bi lahko dejansko ugotovili, ali jim je neko delovno mesto resnično potrebno ali ne. Povrhu tega Jo iz temeljite ocene delovnega mesta nioč videti, ali delavcu delo ustreza, ali je produktiven; če ne, ga je treba zamenjati z boljšim, itd.
Za tem bolehajo zlasti manjša podjetja. Pri teh gre precej na rovaš pomanjkanja ustreznega, ekonomsko izobraženega kadra.
Tudi premijski pravilniki še vedno niso taki, kot bi morali biti. Večinoma-pomenijo prejemki na podlagi teh Pravilnikov le neke vrste dopolnilno Plačo. To pa zavoljo tega, ker so v VeČini podjetij zajeta v premijskem Pravilniku skoraj vsa delovna mesta in ne le tista, ki lahko odločilno vplivajo na proizvodnjo.
Nemalokrat se slišijo trditve: »Iz naših strojev ne moremo iztisniti prav nič več! — S priganjaštvom ne bomo Povečali delovne storilnosti!« — Takim trditvam prav gotovo ni mesta v razpravi o možnostih povečanja produktivnosti, ker so na eni strani zlonamerne in demagoške, na drugi pa odmikajo ost teženj za dvigom delovne storilnosti od pravega cilja.
Prav nobenega dvoma ni, da je v Podjetjih še veliko notranjih rezerv. Vzemimo le primer delovne discipline. Ali lahko trdimo, da se kolektivi Resnično drže 15 minutnega odmora? Ce upoštevamo dejstvo, da stane samo tovarno »Iskra« 10-minutni izpad proizvodnje več kot 200.000 dinarjev, te-niu sorazmerno pa tudi vsa ostala podjetja — potem nam postane povsem Jasna borba za vsako proizvodno minuto. — Zahteva za polno izkoriščanje delovnega časa, prav gotovo ni priga-"Janje k delu, kajti od vsakega delavca na njegovem delovnem mestu •noramo pričakovati toliko, kolikor lahko da od sebe.
To je le eden momentov, ki sicer ne °dločilno, vendar pa močno vpliva na delovno storilnost. V tej smeri — in 116 samo v tej — čaka vodstvo podjetij in organe delavskega samoupravljanja, prav nič manj pa družbene in Politične organizacije še veliko vztraj-neea in neomahljivcga dela, ker je dejstvo, da se delovna storilnost prepočasi veča.
I. AUSEC
S seje ObLO Kranj
Kranj, 21. septembra.
Danes je bila v sejni dvorani ObLO Kranj 25. redna seja Občinskega ljudskega odbora, ki jo je vodil podpredsednik Janko Rehberger. Na dnevnem redu jc bilo sklepanje o nekaterih ukrepih za ureditev gostinstva, sklepanje o reorganizaciji podjetja »Avto-promet« Kranj, potrditev zazidalnega načrta za zazidalno območje Šmarje-tna gora, razen tega pa so odborniki razpravljali še o zemljiških zadevah in uvedbi turistične takse. Za direktorja podjetja »Zeleznina« je bil imenovan Peter Anzelc.
Decentralizacija gostinstva, ki je bila izvedena pred dvema letoma, je bila za gostinska podjetja zelo koristna. Osamosvojitev posameznih obratov je ugodno vplivala na porast delovne discipline zaposlenih in s tem v zvezi na kvaliteto gostinskih storitev. Ni pa ta reorganizacija zajela manjših gostišč. Tudi gostinska zbornica jim ni posvečala dovolj pozornosti in (bila so bolj ali manj prepuščena sama sebi. V njihovem poslovanju so zaradi tega nastalo številne napake, ki so ovirale normalno delo in razvoj. Svet za gostinstvo in turizem je že v juniju letos imenoval posebno komisijo, da bi pregledala poslovanje in finančno stanje gostišč v občini Kranj. Delo komisije je sedaj opravljeno. Svet za gostinstvo i« turizem je pripravil o tem obširno poročilo, ki, je bilo prebrano na današnji seji ljudskega odbora. Odborniki so bodisi zaradi nepravilnega poslovanja bodisi zaradi neustreznih prostorov glasovali za ukinitev naslednjih so-ciaJT^tičnilh gostinskih obratov: Gostilna »Ob Savi« Trboje, gostilna »Pri Jurčku« Hotemože, gostilna »Zlata ri-
ba« Kranj, gostilna »Pri Gašper!;nu« Šenčur, gostima »Pri Kovaču« Visoko, gostilna »Rakovica« Besnica, gostilna »Golica« Podbrezje in gostilna »Gradišče« Duplje.
Ugotovitvo komisije, ki je pregledovala do sedaj le socialistična gostišča, nas opozarjajo, da bo v prihodnje treba poslovanje manjših gostišč pogosteje kontrolirati. To delo bo dolžnost inšpekcijskih organov in gostinske zbornice.
Občinski ljudski odbor je na pobudo sveta za gostinstvo sprejel sklep, da
(Nadaljevanje na 1. strani)
OJ,  TA   VOJAŠKI  BOBEN . . . S pesmijo in smehom stopajo novinci v JA
Proslava 60 - letnice Jitana'
Prisrčne čestitke maršala Tita
Kamnik, 23. septembra.
Danes je bila v Kamniku prisrčna proslava 60-letnice tovarne »Titan«. Tega pomembnega jubileja dela, borbe in vztrajnosti se je udeležil ves delovni kolektiv tovarne, zastopniki delavskih kolektivov kammiških tovarn in kamniško prebivalstvo. Svečanost se je začela ob zvokih godbe LM iz Ljubljane in petju delavskega prosvetnega društva »Solidarnost«. Predsednik DS tov. Filip Novak je pozdravil zastopnike oblasti in družbenih organizacij, nato pa je direktor tovarne Lojze Koder podal zgodovinski razvoj tovarne, revolucionarno vlogo »Titanovega« delovnega kolek-
Posvet udeležencev mladinskih seminarjev na Šmarjetni gori
Kranj, 23. septembra.
Okrajni komito LMS Kranj že nekaj časa organizira seminarje za vse mladinsko voditelje, ki se jih udeležuje delavska, šolska in kmečka mladina. Lani so bili ti seminarji v Bohinju, letos pa so udeleženci taborili v db-nem. V tem času so se ^seznanjali z današnjo gospodarsko problematiko, vprašanji v podjetjih, šolah in na vasi, našo politično ureditvijo in o zadnjih najaktualnejših dogodkih v svetu.
Danes so se zbrali udeleženci, ki so obiskovali lani in letos seminarje za delavsko mladino, na Smarjetni gori. Tu so razpravljali o nalogah mladine pri dvigu, produktivnosti, o tekočih nalogah organizacije in pripravah na plenum CK LMS; nato pa so se v prijetnem pogovoru spominjali dni, ki so jih preživeli na seminarju. Okrajni komite jo organiziral ta posvet z namenom, da se mladi delavci čim večkrat sestanejo in se skupno pogovorijo o svojih problemih v podjetjih.
tiva in uspehe v proizvodnji ter čestital delavcem, ki že 25 let nepretrgoma delajo v podjetju. Med številnimi pismenimi čestitkami, ki jih je prejel delovni kolektiv »Titana«, je bila s posebnim navdušenjem sprejeta čestitka predsednika republike maršala Tita:
DELOVNEMU KOLEKTIVU TOVARNE »TITAN« KAMNIK
Dragi tovariši in tovarišice.
Zelo obžalujem, da se ne morem odzvati Vašemu vabilu, da se osebno udeležim proslave 60-letnice tovarne »Titan«, v kateri sem sam nekoč, delal in v kateri se danes ne bi počutil samo kot gost ampak tudi kot slav-Ijenec.
Bivanje v Kamniku in delo v tovarni mi je ostalo v živem in dragem spominu. To so bili dnevi moje rane mladosti, izpolnjeni z delom, pa tudi z družbenim delovanjem in prijetnimi trenutki, ki jih človek nikoli ne pozabi. Leta, ki so od tedaj minila, so zlasti v povojni dobi spremenila tudi videz vaše tovarne, ki se je razvila v veliko socialistično podjetje. Veselim se skupno z Vami tega razvoja, prav tako kot smo na drugi strani mi vsi ponosni na vsestranski napredek naše države. Trdni temelji boljšega življenja so že postavljeni, vendar je na poti v lepšo prihodnost bistveno tudi to, da ne pozabimo na tisto daljno preteklost, ko je izkoriščani dela-
vec imel kot edini družbeni privilegij negotovo prihodnost.
Danes imajo naši delovni ljudje v svojih rokah sredstva za proizvodnjo in. pravico, da sami gradijo in urejajo svoje življenje v socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov. V tem delu in v tem času sploh, imajo naše najstarejšo tovarne in podjetja, med njimi tudi »Titan« prav tako pomembno vlogo. Nekoč središča, v katerih je rastel naš delavski razred in se razvijal v strokovnem in političnem pogledu, da bi v povojni industrijski izgradnji odigral veliko vlogo, morajo biti danes naša stara podjetja tudi šola novih kadrov ter zgled predanega socialističnega dela in zavednosti naših delovnih kolektivov, pred kater?, so vzporedno z razvojem naše proizvodnjo in socialističnih odnosov postavljajo veliko naloge.
Z željo, da bi tudi v prihodnje dajalo Vaše podjetje svoj dragoceni prispevek v Vašo korist, v korist Vašega mesta, Vašo republike in naše države sploh, Vam čestitam k redkemu delovnemu jubileju, ki gi>, proslavljate in pošiljam najtoplejše pozdrave Vašemu delovnemu kolektivu in vsem prebivalcem Kamnika.
S tovariškimi. pozdravi
Tito
kuš rosflouor   fla osmih dirkah
Osvojila sta jih kamniška motorista Ličen in Matjaž
Slovenski motoristi so na letošnjih dirkah dosegli velike uspehe. Med njimi je kamniški motorist Kari Ličen s sovozačem Nikom Matjažem v kategoriji motorjev nad 500 cem s prikolico zmagal na vseh dirkah. Iz osmih dirk sta prinesla domov osem pokalov. Na Jezerskem in v Krapi sta dosegla tudi najboljši čas dneva.
»Z Matjažem vozim že od leta 1948, ko sva v Beogradu osvojila drugo mesto,« je povedal tov. Ličen. »Potem sem od leta 1950 dve leti dirkal z avtomobilom, ki za težje dirke ni bil sposoben, na domačih prireditvah pa se je kar obnesel. Po dveletnem odmoru som letos spet začel dirkati. Vzrok? Stari motor je odrekel, novega pa ni bilo. HRD, s katerim .sedaj nastopava na dirkah, je dve leti stai razstavljen in polomljen v Ljubljani. Z materialno podporo Zveze sva z Matjažem obnovila motor in prikolico
in ju usposobila za dirke. Nekaj sestavnih delov so vlili v livarni tovar-
Motorista Ličen in Matjaž
- osem pokalov
no Titan, več zunanjih delov pa sva napravila sama.«
V pomanjkanju materialnih sredstev za nabavo novih motorjev je, kakor nam kažo omenjeni primer, dolga pot do dobrega vozila in do uspehov. Av-tomehanika Ličen in Matjaž lepo skrbita za svoje vozilo, da je vedno v brezhibnem stanju. Tako sta uspela tudi na najtežjih dirkah v letošnji sezoni, na Jezerskem, v Kranju in predvsem na jubilejnih dirkah na Ljubelju, kjer sta so uvrstila takoj za zmagovalcem Švicarjem Rollandom kot prva jugoslovanska tekmovalca.
»Ker kamniško Avto-moto društvo, v katerem sva vkljivčena žo od ustanovitve, nima materialnih sredstev, da bi omogočilo članom udeležbo na dirkah, nastopava za moto društvo »Zdraivko Vrhunec« iz Ljubljane. V letošnji sezoni so bova udeležila že krožnih dirk v Beogradu in v Kranju«, jo zaključil tov. Ličen.
Prepričani smo, da bosta častno zastopala slovenski šport.
Z.
Toplo pozdravljen je nato govoril /vezni poslanec Tomo Brejc, ki je ob čestitkah k jubilejni proslavi naka-■■^ zal lepe misli o dolžnostih delavske-» ga razreda pri delu v javnem življenju. Govorili so še podpredsednik OLO Ljubljna ing. Ivo Klemenčič, predsednik ObLO Kamnik in republiški poslanec Alfred Janko, zastopnik republiškega odbora kovinarjev tovariš Barlič in drugi. Slavnost je bila zaključena z gasilskimi vajami tovarniške in sosednjih gasilskih Čet ter športnimi tekmami.
Zika
Gradnja vodovoda Brezje - Hudo - rlušica
Tržič, 23. septembra.
Dela na gradnji novega vodovoda Brezje—Hudo—Hušica dobro napredujejo. Predsednik ObLO Tržič tov. Cerar je na posebnem sestanku va-ščanov dosegel, da so zainteresirani vaščani prevzeli izkop in zasutje enega dela vodovoda, kar predstavlja vrednost 1,600.000 din. Le na ta način je bilo mogoče, da je občina prevzela gradnjo, ki bo oskrbovala z vodo vse tri vasi. Redki so posestniki, ki se niso priključili h gradnji vodovoda. Sklenjeno je bilo, da bodo morali ti posestniki kasneje plačati najmanj 50.000 din odškodnine kot svoj delež h gradnji vodovoda, kajti ne bi bilo pravično, da bi se kasneje priključili na vodovod kar brezplačno, medtem ko so drugi interesenti in občina investirali v ta objekt milijonske vsote.
J. V.
S konference Zveze komunistov v Inteksu
»Plan moramo dosečicc
Premiranje se uspešno uveljavlja - Več povezave med kolektivom, Zvezo komunistov in Delavskim svetom
Gostovanje eksperimentalnega ledališča v Kranju
9
septembra
Kranj, 23. septembra.
V tovarni »Inteks« je bilo danes pomembno posvetovanje članov Zveze komunistov, na katerem so udeleženci pregledali delo organizacije zadnjega leta in razpravljali o problemih, ki zadevajo dvig in boljšo kvaliteto proizvodnje. Poročilo je podal dosedanji sekretar komiteja tov. Peter Tulipan.
Iz poročila in razprave sledi, da se je delavsko upravljanje v podjetju že uspešno uveljavilo, da tudi člani ZK aktivno posegajo v razprave, da pa se še vedno- pojavljajo nekatere slabosti, ki so posledica premajhnega poznavanja nalog delavskega upravljanja .in prešibke povezave s kolektivom. Seje so še vedno najbolj živahne, kadar je na dnevnem redu sklepanje o delitvi dobička. To razdeljevanje ni najbolj primerna rešitev, zato je bilo del tega že investirano v dvig standarda (za gradnjo stanovanj in nakup avtobusa). Delavcem upravljalnem je treba nuditi drugačno materialno osnovo, ki jih bo zainteresirala za probleme podjetja. V trenutku, ko bo delavec del dobička vložil kot obratna sredstva v podjetje, bo čutil, da je v tovarni nekaj njegovega, in spremenil bo svoj odnos do proizvodnje in družbene imovine. Ne bo mu vseeno, če se dragoceni material uničuje, saj bo on prvi, ki bo nekaj izgubil, ako podjetje ne bo uspevalo.
Za boljšo stimulacijo delavcev je bil pred kratkim sprejet nov premijski pravilnik, v katerem je za sedaj upoštevanih 50% zaposlenih. V tkalnici n. pi\, ki je kot osnovna enota naj-
TUDI DRUGA LONDONSKA konferenca, ki je imela namen, katerega p?, vsekakor ni dosegla, rešiti sueško krizo in spraviti odločno stališče Egipta in njegovega ministrskega predsednik:*. Gamal?,. Abdela Naserja nn kolena, ni uspela. Sicer je prišlo do ustanovitve nove družbe Sueškega prekopa, ki pa je povsem neživljenski izrastek na, telesu zapadno - evropskih teženj, da bi obdržali eksploatacijo Sueškeg?, prekop?, v svojih rokah.
Vso kaže, d:*, je prvotni pomp in strahovanje Egipta doživel popolen zlom, saj se je še nedavno z orožjem rožljajoče stališče zlasti Velike Britanije in Francije že v marsičem pomirilo. Se več! Enotnost Zapadno evropskih sil se je v marsičem zrahljala.
Osemnajst držav, ki so na prvi londonski konferenci o Suezu, sprejele Dullesov načr; o rešitvi sueškega spora, ni več v svojih glediščih enotno, zlasti če upoštevamo predlog Združenih držav Amerike, da bi preusmerili pot ladij okoli Rta Dobre nade, kar pa, bi brez dvoma pomenilo znatno povečanje stroškov.
V tem času pa beležimo nemoten promet ladij skozi Sueški prekop. Bojkot pilotov iz zapadno evropskih držav, tudi ni mogel zavreti nemotene plovbe, saj se je novi egiptovski sueški družbi prijavilo veliko število pilotov iz vzhodno evropskih držav, iz Azije, pa tudi iz Jugoslavije.
Podoba je, da se sueškega vprašanja ne bo dalo rešiti drugače kot na miren način, ker bi sicer znova povzročili svetovno katastrofo. Tega si pa čedalje manj želijo vsi svobodoljubni narodi na, svetu.
TUDX NA DRUGEM »vročem« torišču mednarodnega dogajanja — na Cipru, so se zadnje dni pripetili dogodki, ki vse bolj spominjajo na temno strani zgodovine druge svetovne vojne. Predvčerajšnjim je generalni guverner Velike Britanije, general Harding izdal odlok o justifikaciji treh Ciperčanov — junaških borcev za svobodo in neodvisnost Cipra.
Taki postopki so povzročili ne le v Grčiji val ogorčenja proti Veliki Britaniji, marveč tudi v vsem ostalem svobodoljubnem svetu. Tako grške oblasti, ,kot sama grška delegacija pri Organizaciji Združenih narodov Sta sporočili svetu, da taki postopki britanskih kolonialnih oblasti samo še spominjajo na gnusne metodo iz minule vojne.
TE DNX POTEKA v Ne\v Yorku konferenca 82 dežel, ki ima namen zbližati stališča in sprejeti sklepe o mirnodobski uporabi jedrske energije. Ta sestanek je sicer nekoliko v senci pozornosti svetovne javnosti. Nekateri so bili cela mnenja, da ta konferenca nima pravega pomena spričo splošne zaostritve mednarodnega položaja, katero je povzročili sueška kriza. Toda konferenca poteka, in upamo lahko, da bo v m a rs r -vi zbližala temeljna gledišča zlasti med velesilami v katerih - jo atomska znanost najbolj napredovala — ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza, Kanada in Francija — in med vsemi drugimi državami na svetu.
važnejši obrat za dosego plana, dela še vedno precej delavcev pod normo, medtem ko jo pridno tkalke presegajo celo za 20%. Obračunavanje po učinku dela jo torej edino pravilno, sicer mora boljši delavec delati za' slabšega. V tkalnici se je prav z uvedbo premiranja povečalo tudi izkoriščanje strojev.
V prvem polletju je bil letni plan realizacije izvršen z 48.7%. Dosežen ni bil predvsem zaradi znižanja prodajnih cen in zaradi slabega bombaža, kj. jo bil vzrok slabši kvaliteti tkanin.
Udeleženci posvetovanja so ugotovili, da možnosti za dosego plana so, samo treba bo res delati. Predvsem bodo morali steči vsi tkalski stroji. Če bodo Delavski svet, Upravni odbor
in sindikalna organizacija pravilno angažirali delavce in jim raztolmačili družbene obveznosti podjetja, bodo te naloge zagotovo izpolnili!
Nadalje je bilo na konferenci govora tudi. o dejavnosti komunistov izven podjetja. Se vedno se namreč premalo vključujejo v družbeno upravljanje zunaj tovarne. Predvsem pa se bodo morali člani ZK posvetiti ideološkemu izpopolnjevanju. Tudi mladinsko organizacijo bo treba okrepiti, saj je od 400 zaposlenih mladincev vključenih vanjo le 140 članov. Nekateri tovariši so letos obiskali mladinski seminar, ki ga je organiziral Okrajni komito LMS, zato pričakujejo, da bo dejavnost mladine ob pomoči ZK zajela večjo število mladih delavcev. J. O.
Kranj, 23
•Gledališče se je že skozi stoletja spreminjalo skupaj s časi in z ljudmi. Ustvarjalni nemir, lasten vsem živim obdobjem kulturne ustvarjalnosti, je značilen tudi za naš 'čas.
Obrabljenosti realistične igre so se žo zdavnaj postavili po robu modernizmi z novo, bolj sproščeno tehniko. Vse te smeri so po svoje obogatile odrski izraz, vendar stremimo sedaj spet po novih odrskih oblikah. Ena izmed takšnih najnovejših oblik je gledališče v krogu, ki poskuša izvesti predstavo sredi občinstva z enostavnimi, umetniškimi sredstvi.
Iz Amerike in Rusije preko Pariza in drugih evropskih centrov so uprizoritve gledališča v krogu utrle sebi pot tudi na slovenska tla. Pri nas je pred   dvemi   If-ti   Celjsko gledališče
Z zasedanja DS Železarne Jesenice
Letos so nezgodna bolovanja znižali, odstotek nezgod pa zvišali
Jesenice, 22. septembra.
Na zadnjem zasedanju delavskege. sveta Železarne Jesenice, ki je bilo predvčerajšnjim, so sprejeli vrsto sklepov v zvezi z večjo varnostjo in nagrajevanjem dela. Organizacijska komisija, komisija za higiensko tehnično zaščito, tarifna komisija in finančno--ekonomska komisija so podale obširna poročila in stavilo delavskemu svetu številno predloge. Organizacijska komisija jo predlagala potrditev odločbo, s katero se Metalurško industrijsko šolo preimenuje v finančno samo-
tem dohodku prikrajšane. Ni pa soglašal DS s predlogom tarifne komisije za zvišanje tarifne postavke nekaterim starejšim strokov, uslužbencem, medlem ko je sprejel sklep o razširitvi lestvice za izračun premij vodstvu podjetja. Prav tako ,ie odobril D S spremembo premijskoga' pravilnika oddelka tehnično kontrole. Osvojen je tudi predlog za izplačilo zaostanka delavcem, ki so pričeli >; delom po normi 1. I. 195(1. Na predlog tarifne komisijo je bil sprejet tudi Pravilnik o priznanju   in   izplačevanju potnih
r^evanju sprejeto. Sprejet je bil tudi prediOj; za najetje posojila za popravilo montažne hiše. Popravilo je zahteval ObLO Jesenice. Razen razprave o odpisu koksa, o prodaji osebnega avtomobila Občinskemu odboru SZDL in nabavi posode za restavracijo ^Kazina«, je bil sprejet predlog finančno-ekonomske komisije za razdelitev 27 milijonov 946.000 dinarjev preostalega dobička iz leta 1955, kar znese približno 35% mesečne plače.
P. U.
uprizorilo prvo predstavo v krogu-Kmalu zatem pa so sledile uspel6 uprizoritve v Ljubljani in Trstu. Slovensko narodno gledališče iz Trsta J* s svojo predstavo v krogu uspešno nastopilo v vrsti gostovanj v KoprUr Ljubljani, Mariboru in drugod. Eksperimentalno gledališče v
Ljubljani poskuša na podlagi pridobljenih izkušenj prilagoditi gledališče v krogu slovenskim razmeram. Razumljivo je-da jo po prvih predstavah še vedno v ospredju iskanje, želja, da se spoznajo prednosti krožnega odra za tragedij0 in komedijo. V tem iskanju je eksperimentalno gledališče v Ljubljani na začetku novo sezone uprizorilo kot prvo predstavo v krogu, komedijo pn* ljubljenega francoskega komediografa Andre Roussina: »Mož, žena in smrt«, v kateri nastopajo spontano in odrsko učinkovito. Parižani ob prelomu stoletja. V komediji »Mož, žena W smrt« jo predvsem Roussin takšen, ko1; želi biti sam, nepatetičen oblikovalec življenja, ki ni »ne raj ne pekel«. Ce pomislimo, da dožive njegove komedije tudi čez 1500 ponovitev, nam to dovolj zgovorno priča o priljubljenosti njegovih del. V Ljubljanski uprizoritvi nam posredujejo prirodni Roussinov humor in njemu lasten trpek občutek usojenosti človeških odnosov: Sava Sever jeva, Mi" leva Ukmarjeva, Lojzo Potokar, Jože Zupan in Franček Drofenik. Režijsko vodstvo pa ima Balbina Battelino " Baranovičeva.
Z radovednostjo bomo prisluhnili-kako bo Izzvenela komedija duhovitega Francoza z improviziranega gle" dališča v PG v Kranju, v sredo 26-septembra, ko nas bo obiskalo eksperimentalno gledališče iz Ljubljane.
R. J.
stojen zavod. Sprejet je bil tudi pred-  'n selitvenih stroškov, terenskih do-
Za večjo varnost pri delu
V tovarni »Iskra« so organizirali tečaj za HTZ
Delavec v jeseniški železarni
log, da so mora Železarna tudi v bodoče boriti, da prevzame Metalurško industrijsko šolo, Mojstrsko šolo in Tehnično srednjo šolo v svoj proračun okraj, oziroma republika. Pred sprejetjem predloga za otvoritev no/ih -n ukinitev nekaterih star-h delovnih mest so člani DS kritizirali, da se nekateri predlogi izvajajo, predno jih prouči organizacijska komisija in odobri DS. Iz poročila komisije HTZ je bilo posneti, da podjetja higiensko -tehnični zaščiti dela še vedno ne posvečajo vse pozornosti. Nezgodno bolovanje je bilo v minulem letu znižano za 3144 ur, naraslo pa je število nezgod za 0,5%. V prvi polovici letošnjega leta je bilo 22 nezgod več kot v istem času lani. Tudi smrtni žrtvi sta bili v prvih šestih mesecih 2 več, kol; t V isti dobi lanskega lela. DS je predlagal kolegiju podjetja, da prouči nekatere predloge za izboljšanje higiensko tehnične zaščite dela in jih prične izvajati.
Soglasno je bil sprejet predlog, da se delavcem in uslužbencem, ki nimajo pogojev za premiranje in normiranje, odobri nagrajevanje v višini 10% osnovnih tarifnih postavk. Tu je zajetih 752 oseb, ki so bile doslej pri
datkov in povračilo za ločena življenja. Dnevnice so bile priznane v višini din 1.300—1.200 in 1.000. Finančno ekonomska komisija je podala poročilo o finančnem poslovanju podjetja, ki je bilo po daljši debati m pojas-
Kranj, 22. septembra.
Pred dnevi je komisija za higiensko-tehnično zaščito v tovarni »Iskra« organizirala tečaj za HTZ pri delu. Na dvomesečnem tečaju bo 8 predavanj, in sicer: o organizaciji HTZ v podjetju in organih izven podjetja, ki naj skrbijo za varnost pri delu, psiholoških činitelj ih pri delovni varnosti, zaščiti strojev za obdelavo kovin, požarno varnostni službi v podjetju, delovni varnosti pri ravnanju z električnimi napravami, varstvu žene-delavke, nuđenju prve pomoči pri obratnih nezgodah, na koncu tečaja pa bo posvetovanje o nerešenih problemih higi-ensko-tehnične zaščite v podjetju. Tečaj je predvsem namenjen vodilnim strokovnim osebam, brigadirjem., mojstrom in šefom obratov. Obisk tečaja je za vse slušatelje obvezen.
Na prvem predavanju, ki je bilo ta teden, je bilo okoli 200 obiskovalcev. Vsekakor je to iniciativo komisije za
HTZ v tovarni »Iskra« treba pozdraviti. Prav bi bilo, da bi jo posnemala tudi druga podjetja, da bi bilo'čim manj obratnih nezgod.
M. C
Ozvočenje ali javna razsvetljava?
USPEH PEVSKEGA ZBORA »FRANCE PREŠEREN« NA JAVORNIKU
V tednu pred glavno proslavo 20-letnice stavke tekstilnih delavcev Slovenije so priredili pevoi pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja vrsto nastopov in gostovanj. Obiskali so tudi Javornik in priredili v tamošnji dvorani pevski koncert. S programom so sicer maloštevilno občinstvo povsem prevzeli in lahko trdimo, da podobnega ' koncerta na Javorniku še ni bilo. Lopo presenečenje pa so priredili pevskemu zboru jeseniški Svobodaši, ki so imeli isti večer proslavo v delavskem domu na Jesenicah in koncertu niso mogli prisostvovati. Ob povratku na javorniško postajo so jih sprejeli s pesmijo in toplimi besedami. Od navdušenja sta zapela nekaj pesmi zbora skupno, nakar je priredil zber »France Prešeren« kratek koncert kar na postaji.
To vprašanje rešujejo v Kranjski gori že od lanske jeseni. Kranjska gora jo bila dotlej med redkimi kraji, ki so imeli napeljano ozvočenje. Včasih smo poslušali po zvočnikih zabavno godbo in domače marodne pesmi, pogosto pa so nam služili tudi za sporočanje važnih obvestil. Nobeni lepaki, nobena reklama ni dosegla tistega, kar smo dosegli z obveščanjem po zvočnikih: prav vsak posameznik jo slišal, kar jo bilo razglašeno. Tak'.1 jo bilo v letu 1955, ko je bil sedež občinskega ljudskega odbora še v Kranjski gori.
Jugoslovani in Italijani reševali Avstrijce
Jesenice, 23. septembra.
Zgodilo so jo na italijansko - jugoslovanski meji. 17. septembra jo prišel nujen poziv postajama Gorske reševalne službe Jesenice in Kranjska gora, naj pošljeta svojo reševalce na jugoslovansko - italijansko mejo nad Tamarjem. Za pomoč so prosili italijanski reševalci, ki sami ponesrečencev niso mogli rešiti, predvsem zaradi enostavnih reševalnih orodij, ki so se jih posluževali. Jugoslovanska ekipa, sestavljen iz štirih jeseniških in dVeh kranjskogorskih reševalcev, jo takoj odšla na mesto nesreče, opremljena z najmodernejšimi reševalnimi napravami.
Reševanje ponesrečencev — nekega avstrijskega profesorja in profesorice — je potekalo z italijanske na jugoslovansko stran. Nesreča se je namreč pripetila v severni steni Vevni-ce, v katero sta avstrijska plezalca vstopila z italijanske strani. Reševanje so s pozornostjo spremljali pred-stavniki KNOJ in drugi. Po dolgem in napornem prizadevanju je reševalcem lo uspelo, da so ponesrečenca spravili v Tamar, kjer ju. je Že Čakal avto za prevoz v bolnišnico.
Po izjavah sodelujočih je bilo sodelovanje obeh Gorskih reševalnih služb zelo plodno.
Zdaj, ko spadamo v občino Jesenice, je stvar drugačna. Žice, ki so prej služilo zvočnikom, so zdaj namenjene -• javni razsvetljavi . . . Uprava komunalne službe na Jesenicah je sicer trdila, da bo to samo za nekaj časa, toda ta »nekaj časa« traja že celo leto. Pravijo, da ni denarja za nove žice. Ta izgovor poznajo tudi. Moj-strančani, ki čakajo manje že leta in leta. In vendar — kolikokrat se najde denar za stvari, ki so manj potrebne kakor javna razsvetljava aR ozvočenje!
Ali ne bi bilo prav, da bi Uprava komunalno služba pustila kraju vsaj tisto, kar je imel že prej? Naj torej Kranjski gori vrne linijo, na kateri je bilo prej ozvočenje; kako bo oskrbela javno razsvetljavo, to pa je njena naloga . . .
Beležka
„Načelnost''
Kranj, 23. septembra.
Ne vem, če je vseeno. — Čutim pa, da ni pravilno! V nedeljo popoldne je bila na Titovem trgu v Kranju javna tombola, ki jo je priredil Občinski odbor Rdečega križa. Ob istem času pa je bila najavljena predstava v komaj sto metrov oddaljenem Prešernovem gledališču. Na sporedu bi bili Cankarjevi »Hlapci«.
Pripetilo pa se je nekaj, vsaj zdi se mi, neobičajnega.
Prešernovo gledališče je pristalo, (zakaj?) da preloži predstavo na drug datum in to zavoljo — tombole.
Prav nič ne bi očital prirejanju tombole, katere dobiček bo šel brez dvoma za namene te humanitarne organizacije, ki jo prireja. Toda — nikakor se mi ne zdi prav, da se zaradi tega odpoveduje predstavo v gledališču! — Kajti »kulturna hrana« je vsaj toliko potrebna in pomembna kot. tombola ...
Kdor se je odločil prisostvovati danes tomboli, je Sel na tombolo. Tisti pa, ki je bil namenjen iti v gledališče (in to so predvsem ljudje s podeželja), je ostal doma in to kljub tomboli v Kranju.
I. A.
Ukinitev neustreznih gostišč
(Nadaljevanje s 1. strani)
predlaga Okrajnemu ljudskemu odboru, naj s spremembo planskih inštrumentov omogoči normalno poslovanje hotelu »Evropa«, ker je ta kot edini obrat te vrste v Kranju nujno potreben in kljub prizadevanju sedanjega prisilnega upravitelja ni kos družbenim dajatvam. Odborniki so nadalje sprejeli tudi nekatere ukrepe za izboljšanje stanja v gostinskih obratih »Dom na Jezerskem«, »Slaščičarna — kavarna« Kranj, »Jelen« Kranj in »Stari Mayr« Kranj.
Svet za gostinstvo in turizem je v zvezi z žo omenjenimi predlogi razpravljal tudi o ustanovitvi skupnega investicijskega sklada vseh gostišč državnega in. zadružnega sektorja. Ta sklad naj bi se uporabil za popolno obnovo posameznih gostišč po načrtu, ki bi ga predlagala gostinska zbornica. Sklepanje  o reorganizaciji podjetja
»Avtopromet« Kranj je bilo prelože^
na eno prihodnjih sej, ker morata *
lektiva   prizadetih   podjetij »Tra11*
turist« Skofja Loka in »Avtoprome.^
Kranj v zvezi z nameravano za-rU^
tvijo urediti šo nekatera sporna v"P* -
sanja. Vsekakor pa je združitev v e
podjetje za območje celotnega o'^ ',,
potrebna  in  gospodarsko upraviče^
Lo ha ta način bo možno uspešno
širiti obstoječi, avtobusni   in ^0'!°1^
promet, znižati, upravne stroške P°
jetja, ekonomičneje izkoriščati 0 jyi
ječi vozni park in koristneje UP0*
ljati razpoložljiva osnovna sredstv8'
v?eO'
Ljudski odbor bo izdal odlok o viv bi. turistične takso na območju ^ Kranj, in sicer jo bede plačeval ji ki  prenočujejo v hotelih, gostm podjetjih ir. gostiščih, v zasebnih bah, počitniških  domovih, intef11 in drugod.
J.
ra*'
O-
ŠT. 7G / 24. SEPTEMBRA 1900
Kranjski šahisti na Rabu
IV. spominski šahovski turnir
KEGLJANJE
Tekmovanje na Bled u
Krim : Triglav 2 : 2 (1 : 1)
Ljubljana, 23. septembra.
Danes so v Ljubljani gostovali nogometaši kranjskega »Triglava«, ki so se v prvenstveni tekmi ljubljansko-primorsko lige srečali z enajstorico »Krima«.
Tokrat sta se pomerila favonta za prvo mesto. Izid dvoboja jo bil pomemben za oba. Zaradi tega je bila igra v začetku nervozna. Toda kmalu je nervoza izginila in tekmovalci so pričeli z lepo igro. Zal je to bilo le nekaj časa. Sodnik Janežič je sodil pristransko, tako da so ga gledalci večkrat izžvižgali.
Zo v 25 minuti prvega polčasa je izključil srednjega napadalca lp prisodil enajstmetrovko v korist »Krima«. Ostro kazen je Marjanovič realiziral in povedel svojo moštvo v vodstvo. Pozne j o je bil poškodovan Brezar I, tako da jo »Triglav« dejansko igral le z devetimi igralci. Kljub temu pa je v enaintrideseti minuti Mihelčič izenačil.
V drugem polčasu so gostje nadaljevali igro z 10 igralci. Toda to borbenih Kranjčanov ni oviralo in so precejšen del igre prevladovali na igrišču. V 27. minuti so po Mihelčiču prišli v vodstvo z 2:1. Z lepo igro so nato navdušili gledalce. Zal, so v zadnji sekundi prejeli gol in tako odšli le z eno točko. Po izjavi vodstva »Triglava« jo sodnik tekmo podaljšal za dvo minuti, zaradi česar bodo Kranjčani vložili protest.
Da se ne bi dogajale podobne napake, bi bilo pametno, da bi stranska sodnika po vzgledu zveznih oznanila zadnjo minuto igre z dvigom zastavic.
Z zelo dobro igro so pri »Triglavu« zadovoljili Brezar II na golu, ki je ubranil nekaj zelo nevarnih strelov, Gavrie ter Stular II.
ATLETIKA
USPEH MLADEGA PONIKVARJA
Na državnem mladinskem atletskem prvenstvu v Sisku je kamniški mladinec Slavko Ponikvak- osvojil prvo mesto v skoku v daljino s 6,59. To je obenem tudi novi slovenski mladinski rekord. V teku. na 100 m je Po-nikvar s časom 11,5 dosegel drugo mesto. Mladinka Silva Trbižanova je v skoku v daljino s 4,48 m dosegla peto mesto.
TRIGLAV B : BLED 2:1
V prvenstveni nogometni tekmi gorenjske podzveze je Triglav B premagal moštvo Bleda. Blejčani so se sicer srčno borili, toda to ni zadostovalo, da bi osvojili obe točki. Rezultat ustreza stanju na igrišču.
Tržič : Branik 5 : 2
TRIGLAV : BRANIK 5:2 Pred približno 700 gledalci so nogometaši Tržiča v tretjem kolu ljub l.jansko - primorske lige   na svojem igrišču premagali »Branik« iz Solkana z rezultatom 5:2 (1:1).
Mladost : Ilirija 0 : 1
Kranj, 23. septembra.
Nogomet, ki sta ga danes prikazala »Mladost« in »Ilirija« iz Ljubljane, prav gotovo ne sodi v republiško ligo.
Tekma je bila zelo nezanimiva. Igralci obeh moštev so netočno podajali, kakor da bi tekmovali med seboj v tej »umetnosti«. Obo obrambi sta pegostoma streljali visoko, kar je napadu onemogočalo lepšo kombinacij-sko igro. ,
Kljub temu, da je »Ilirija« zmagala z 1:0 (0:0) in si priborila dve dragoceni točki, s takim nogometom ne bo prišla daleč.
V drugem polčasu jo »Ilirija« zastre-ljala še enajstmetrovko.
»SVOBODA«  (DUPLICA) : »DOMŽALE« 2:1 Domžale, 23. septembra.
Danes je bila na športnem stadionu v Domžalah odigrana jubilejna nogometna tekma med domačim moštvom in enajstorico »Svobode« iz Duplice pri Kamniku.
Gostje so premagali domačine z rezultatom 2:1. Domžalčanom je šele 10 minut pred koncem tekme uspelo doseči častni gol.
V predtekmi so domači mladinci premagali mladince iz Medvod z visokim rezultatom 12:0 (6:0).
—t
Prejšnjo soboto je bilo na Bledu odprto novo moderno tristezno kegljišče kegljaškega kluba Bled. Slovesne otvoritve so se udeležili: predsednik občinskega ljudskega odbora Bled, predsednik SZDL Bled in predsednik KK Bled. Ti so vrgli poizkusne lučaje na stezah.
Tov. Janez Strgar, tajnik KK Bleda, je orisal delovanje kluba. V imenu kegljaške zveze Slovenije, kegljaške podzvezo Kranj, je čestital k zgraditvi tega športnega objekta tov. Stane Rebolj. Blejčanom je izročil lep pokal, darilo Kegljaško zveze Slovenija
Čestitkam se je pridružil še predsednik KK »Triglav« iz Kranja, tov. Fr. Rozman, ki jim je predal darilo društva in ostali zastopniki klubov.
Po otvoritvi je bilo tekmovanje mladincev v mednarodnem slogu v disciplini 3 X 100 lučajev mešano. Sodelovali so: ekipa KK Kranjska gora, KK »Ljubelj« iz Tržiča in ekipa KK »Triglav« Kranj.
Rezultati: KK Kranjska gora 1083 podrtih kegljev, KK »Ljubelj« Tržič '1073 in KK »Triglav« Kranj 1041. Po tem srečanju so tekmovali člani, stari nad 50 let.
V večernih urah so tekmovali za pokal podzveze Kranj, za memorial Franca Pečarja. Nastopilo so tr>. ekipe. KK Kranjska gora, KK »Prešeren« Radovljica in KK Bled.
V nedeljo se jo tekmovanje za memorial Franca Pečarja nadaljevalo. Sodelovale so preostale ekipe klubov: KK »Triglav«, KK Jesenice, »Gradiš« Jesenice in »Ljubelj« iz Tržiča. Prvo mesto jo osvojila ekipa »Triglava* iz Kranja z 804 podrtimi keglji in prejela prehodni pokal Franca Pečarja. Za tem tekmovanjem so nastopili keg-ljači-invalidi z Gorenjske proti invalidski ekipi »Triglava« iz Kranja. Zmagali so invalidi KK »Triglav*.
Nastopile so tudi tri ženske ekipe: <>Ljubelj« iz Tržiča in dve ekipi »Tri-
Rezultati zadnjih športnih dogodkov
I. zvezna liga
VII. KOLO
ZAGREB  : SARAJEVO 4:0 VOJVODINA : SPARTAK 5:2 BSK : CRVENA ZVEZDA 1:4 VELEZ : RADNIČKI 4:1
PARTIZAN  : VARDAR 2:3 BUDUĆNOST : DINAMO 0:2 HAJDUK  : LOKOMOTIVA 2:1
MADŽARSKA : SOVJET. ZVEZA 1:0 CDNA (Sofija) : PARTIZAN (Beograd) 4:2
I. conska liga
grafičar : rijeka 0:7 odred : tresnjevka 2:2
split : turbina 6:0 Šibenik : Ljubljana 3:0 metalac : tekstilac 2:1
uljanik : jadran 4:1
Ljubljansko -primorska liga
III. KOLO
grafičar : nova gorica 5:2 izola : slovan 3:5
Po zmagi v Mariboru, še ena na Rabu
Gorenjski okrajni šahovski odbor je s šahovskim društvom Kranj organiziral od 5. do 17. septembra »Spominski šahovski turnir na Rabu« v počastitev žrtev fašizma rabskega taborišča. Ze četrtič so so zorali šahi-"sti iz vseh predelov Slovenije, to pot tudi šahisti iz Hrvatske z željo, da bi postal ta turnir tradicija ne samo slovenskih šahistov, pač pa da bi se vključili v to turnirje šahisti vseh re-# publik, s čemer bi najdosUjnej? počastili spomin žrtev.
Turnir je bil razdeljen v dve skupini, kjer so sodelovali šahisti iz Ljubljane, Gorenjske, Dolenjske in Štajersko ter iz Zagreba. V A skupini sta sodelovala dva mednarodna mojstra in dvanajst; mojstrskih ka.ndida-tov. Ta skupina je bila po sestavu dosedaj najmočnejša in so bile zaradi tega tudi borbe med tekmovalci ostre.
V B skupini je sodelovalo osem prvo- in sedem drugokategornikov.
Končno stanje v skupini A je naslednje:
Puc in Dime po 10 točk, Kržišnik 8 in pol točke, ing. Vidmar ml. in Vo-špernik po 7 in pol, Momič 7, Sicherl 6 in. pol, Vavpetič in Njegovan po 6, Cuderman 5, Baudek, dr. Nemec in Kočevar po 4 in pol, Lužaič 3 in pol točke.
Končno stanje v B skupini je: Draksler, Studnička in ing. Volk po 10 in pol točke, Skerlj 9, Kobler in | Suhelj po 8 in pol, Piber 7 in pol. Misjak 6 in pol, Avsec 6, Sonc in Bukovac po 5 in pol, Kovačič, Lakota in Krajnik po 4 in pol, Kaše 3 točke.
V času turnirja so udeleženci priredili na novem rabskem pokopališču komemoracijo ter je ob tej priliki predsednik Šahovske zveze Slovenije tov. Edo Turnher obnovil zgodovino in grozoto rabskega taborišča. Šahisti so se poklonili žrtvam in položili je-nec na grobišče.
Zelja vseh žahistov in tamkajšnjih forumov je, da bi postal rabski turnir vsako leto močnejša manifestacija našega dela in naše misli.
Delavske športne igre v Kranju končane
Pod pokroviteljstvom Okrajnega sindikalnega sveta so bile končane delavske športne igre v počastitev 20. obletnice tekstilne stavke.
Tekmovanja se je udeležilo okoli 490 delavcev in uslužbencev, ki so se pomerili v 9 disciplinah. Nastopilo je 120 ekip iz 15 kranjskih sindikalnih podružnic.
Rezultati: šah — 1. »Iskra« 19,5 točke, 2. »Tiskanina« 17,5; atletika — 1. »Iskra« 7950 točk, 2. »Planika« 5856; atletika - ženske — 1. »Planika«, 2. Gozdna uprava; namizni tenis — 1. »Iskra«, 2. »Planika«; streljanje z vojaško in zračno puško — 1. »Puškar-na«, 2. »Tiskanina«; odbojka — 1. »I-skra«, 2. »Kovinar«; — nogomet -- 1. »Iskra«, 2. DES; kegljanje — 1. »In-teks« 1121 podrtih kegljev, 2. »Iskra« 1093.
Najboljši, posameznik je bil državni reprezentant Martelanc s 407 podrtih kegljev.
Športniki »Iskre« so si. na tem tekmovanju priborili 5 pokalov, ki bodo razdeljeni na zboru vseh tekmovalcev.
D. M.
Martelanc — najboljši kegljat Jugoslavije
glava« iz Kranja. Omembe je vreden nastop ljubeljskih tekmovalk, ki so tokrat prvič nastopile. V propagandnem tekmovanju v disciplini 6 X 100 mešano, so nastopile ekipe »Triglava«, Jesenic in domače ekipe KK Bled. Zanimanje za tekmovanje je bilo izredno veliko. Zmagala je ekipa KK »Triglav« in postavila zelo lep rezultat na 100 lučajev mešano — 2510 podrtih kegljev.
S seje upravnega odbora Gostinske zbornice okraja Kranj
Občinske konference gostincev )e treba dobro pripraviti
Bohinj, 22. septembra.
Sinoči jo bih-, v Bohinju seja Upravnega odbora Gostinske zbornice Kranj, nr. kateri je bil navzoč tudi tajnik republiške gostinske zbornice Ivan Jernejčič. Razpravljali so o cenah za. prihodnjo sezono, o strokovnih tečajih, o pripravah za občinsko konference gostinsko - turističnih delavcev in o zagotovitvi sredstev za gradnjo žičnice na Vitranc.
Uvodoma je tajnik republiške gostinske zbornice tovariš Jernejčič obvestil upravni odbor o posvetovanju predstavnikov gostinskih podjetij iz važnejših turističnih krajev Slovenije glede objave cen za sezono 1957. Na tem posvetovanju so namreč sklenili, da pripravijo vsa gostinska podjetja Predloge svojih uslug do konca septembra, nakar jih bo po potrebi izravnala še posebna republiška komisija. Tako bi cene za prihodnjo go-stinsko-turistično sezono lahko objavili že v začetku oktobra meseca, kar ie predvsem važno za zagotovitev inozemskih gostov..
Med drugim je predsednik komisije za kadre predložil upravnemu odboru načrt tečajev in predavanj za letos-nJo zimsko sezono. Upravni odbor je načrt odobril. Predvideno je, da bodo sredi novembra razpisali Izpite za polukvalificirano gostinske delavce, marca meseca prihodnjega leta pa bodo organizirali 14-dnevni tečaj za polkvali-fieirane delavce. Tečaja za kvalificirane delavce ne bodo priredili, ker ga 'rna že republiška gostinska zbornica. Razen tega bodo razpisali tečaje /,\ tuje jezike, kamor naj bi se prijavili Predvsem gostinski delavci iz krajev, kjer je velik inozemski tujski promet. Cez zimo bodo tudi predavanja z raz-
ličnih družbeno - gospodarskih področij za vodilno službeno osebje. Glede štipendistov, ki jih je na gostmski šoli v Ljubljani iz kranjskega okraja okoli 15, so sklenili, da jih bodo štipendirala podjetja, ker je gostin.sk;: zbornica že prekoračila predvidena sredstva.
Dogovorili so se, da bodo V oktobru zopet sklicali občinske konference gostinsko-turističnih delavcev. Dosedanjo občinske konference so namreč pokazale, da na njih vso problematiko s področja gostinstva ui turizma obravnavajo velik j temeljiteje in bolj prizadeto, kakor na širših kon-
ferencah. Dnevni red za konference bo gostinska zbornica pripravila v sodelovanju z občinskimi sveti za turizem in gostinstvo. Priprava gradiva za te konference bo večino občinskih svetov za turizem in gostinstvo poživila, ker mnogi od njih še niso našli prave vsebine svojega dela. Na konferencah naj bi bili prisotni tudi predsedniki občinskih ljudskih odborov in predsedniki gospodarskih svetov, ker je razvoj gostinstva oziroma ' turizma v določenem področju v veliki meri odvisen od razumevanja in pomoči ( l>-lastnih organov.
Upravni odbor je tudi odobril 900.000 dinarjev za gradnjo žičnice na Vitranc. Na ta način bo s sredstvi Okrajnega ljudskega odbora, občinskega ljudskega odbora Jesenice, Trgovinske in Obrtno zbornice vred poravnan dolg 3,300.000 dinarjev.
I. K.
Odložen pouk na Glasbeni šoli na Jesenicah
Jesenice, 23. septembra.
Sanitarna inšpekcija ni dovolila je-seniški gimnaziji pričetek pouka s 15 septembrom, kakor je bil pričel na ostalih šolah, ker so morali prostore gimnazije na novo prebeliti. Med počitnicami to delo ni bilo izvršeno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev.
V poslopju gimnazije ima svoje prostore tudi Glasbena šola, ki z istega razloga ni megla pravočasno pričeti s poukom.
Sola jes prejela z letošnjim letom novih 58 gojencev, ker za več;, sii vilo nima prostorov, ^niti učnih moči. V letošnjem šolskem letu ima Glasbena šola na Jesenicah 207 gojencev. Od teh obiskuje pouk klavirja 76, violine 56, violončela 6, kontrabasa 4 in pihala 12, d očim obiskuje preostalih 53 le nauk o glasbi. Le-ti bodo sprejeti k glavnemu predmetu šele v drugem polletju, odnosno s prihodnjim šolskim letom.
Okupacijske marke prodal za dolarje
2e večkrat kaznovani Rudolf Oseli
se je ponovno zagovarjal pred sodiščem, tokrat zaradi goljufije. Obtožen je bil, da je letos maja 16-letnemu fantu pokazal bankovce po 50 RM zatrjujoč, da so to dolarji. Fant, ki je imel prihranjenih 26.000 din, je sleparju nasedel in mu izročil 25.000 din za bankovec 50 RM prepričan, da kupuje dolarje. Z denarjem je obdolženec odšel v Ljubljano, se oblekel, deloma pa denar zajedel in zapil.
Za to goljufijo je bil Rudolf Oseli kaznovan s 6 meseci zapora, pri čemer je sodišče upoštevalo njegovo kriminalno preteklost.
Ta primer bo 16-letnemu j. f. dobra skušnja, da v bodoče ne bo več kupoval mačka v žaklju, oziroma da sploh ne bo trgoval s tujo valuto. Vsekakor bi j. f. pametneje storil, če bi dal prihranke v hranilnico, kjer bi se celo obrestovali, ne pa da tako nepremišljeno sega na nevarno področje nakupa tujo valute, kar je mimogrede rečeno tudi kaznivo.
B. S. je bil te dni v Kranju obsojen na 3000 dinarjev denarne ka/.n; zaradi preprodaje 60 litrov vina. Letos maja se je storilec namreč napotil po opravkih na Goriško. S seboj je vzel sod za vino z namenom, da kupi nekaj vina zase. nekaj pa za prodajo. B. S. se je sicer zagovarjal, da je vse vino nameraval porabiti zase, da pa ga j ep rodal neko količino, .ker ga ni znal dobro shraniti in bi se mu lahko pokvarilo. Sodišče pa ftga zagovora ni upoštevalo, ker jo. obuolžen: sam izjavil, da jo hotel z vinom nekaj zaslužiti za pot, je pa tudi sicer neverjetno, da bi si kar cel sod — 160 litrov vina — hkrati nabavil zase. 60 litrov vina je obdoiženi prodal po cca 25 dinarjev dražje, kot jc pa zu litei sam plačal.
Očividno nekatecim stvari še niso jasne, ali pa jim jasne nočejo biti. Nakup sam, če gre za domačo uporabo, ni niti prepovedan niti kazniv. Co pa kdo kupuje z namenom, da bo to prodal naprej,, je to že kaznivo de-janjo nedovoljenega M'govanja za ka-terj lahko dobi bodis'. denarno ali pa zaporno kazen.
L.
SOSEDJE PA TAKI,..
Verjetno no pride nikjer bolj do izraza sovraštvo med sosedi kot na sodišču. NiČ koliko pravd je že bilo, še
več pa je bilo izrečenih kazni zaradi hudih jezikov, telesnih poškodo in samovoljnosti.
Ta mesec so se pred sodiščem zagovarjali trije obdolženci, ki so samovoljno zagradili poti na svojih parcelah, ne da bi upoštevali zakonito služnostno pravico sosedov. V vseh teh primerih so obdolženci R. i., R. A. in T. i. izrazili trdno odločenost ohraniti novonastali položaj, ne meneč se za posledice, ki lahko nastanejo zaradi takega nezakon:toga postopka.
Posebno težaven je položaj sosedov obdolženih R. A. iti R. I. Le-ti zaradi samovoljnosti obeh obdolžencev nimajo do svojih hiš in parcel nobenih do svojih hiš niti kurjave, gradbenega dos vojih hiš niti kurjave, gradbenega materiala in. sličnoga. Začasno uporabljajo stezo preko sosednjo njive, lahko pa si predstavljate, kakšen je ta prehod ob dežju.
Zaradi samovoljnosti obdolžencev je sodišče obsodilo R. I. in R. A. vsakega na plačilo 5000 din denarno kazni, T. I. pa na 3000 din denarne kazni.
Sodbi še nista pra/omočni.
SVINJSKA CREVA JE PREPRODAL
Te dni se je pred sodiščem v Kranju zagovarjal S. F', zaradi preprodaje 3930 m svinjskih črev. Leta 1954 je namreč v raznih obdobjih kupil na zagrebškem živilskem trgu čreva, ki jih ju nato prodal mesarskemu odseku KZ Vodice.
Obdolženec jo bil v svojem zagovoru, negotov. Trdil je, da je šel dvakrat v Zagreb po čreva z naročilom in denarjem KZ Vodice ter da je storil s tem zadrugi uslugo. Od vse nabavljene količine je 1000 metrov črev nameraval porabiti zase, vendar je tudi od tega pretežno količino črev prodal KZ Vodice.
V kazenskem postopku je bilo ugotovljeno, da jo obdoiženi res skoro vso nabavljeno količino črev prodal zadrugi, oziroma mesarskemu odseku zadruge, pri čemer je imel 1 do 2 din ocbička pri metru črev. Trditev, da si je kupil za lastne potrebe 1000 metrov črev sodišče ni upoštevalo, ker je očitno, da tako veliko količine *rev še precej večje gospodarstvo, kot je obdolženčevo, ne bi moglo porabiti več let.
Za preprodajo črev je bil obdolženec kaznovan, s 6009 din denarna kazni. Dobiček torej ni šel v mošnjiček!
Si'. 76 / 24. SEPTEMBRA 1956
Glas
Gorenjske
3
OBJAVE • OGLASI
_ Mali otflasi
Iščem žensko, ki bi bila pripravljena pomagati v popoldanskih urah v gospodinjstvu. V zameno nudim hrano in stanovanje. Poizve se na upravi lista.
Prodam po ugodni ceni 15.000 m2 zemljišča (njive in travniki) v neposredni bližini Kranja — ob cesti v Šenčur. Poizve se na upravi lista.
Planinsko društvo Križe obvešča, da je koča na Kriški gori odprta samo ob sobotah popoldne in ves dan v nedeljo. Obiskovalce med tednom prosimo, da ne vlamljajo zaradi prenočevanja.
Prodam vseljivo stanovanjsko hišo. Zalokar Terezija, Šenčur, mlekarna.
Enosobno stanovanje .v lastni hiši na Jesenicah zamenjam za enako v Kranju ali bližnji' okolici. Naslov v upravi lista, Kranj.
Podpisani Alojz Vajthauser, Selo pri Žirovnici, prcklicujem vse neresnične besede,  katere sem izrekel  v vinje-
nem stanju o tov. Slavku Dežmanu iz Žirovnice in» se zahvaljujem, da je odstopil od toz.be. — v. A.
mm Objave
OBVESTILA
Avto-moto druStvo Kranj priredi tečaj za šoferje amaterje. Tečaj so prične 25. 6eptembra 1956 ob 17. uri. Prijave se sprejemajo vsak dan od 16. do 18. ure v društveni pisarni.
tvd »Partiian« Stražišče obvešča, da se prične 24. septembra zopet redna splošna telovadba (prosta, orodna, namizni tenis, odbojka, rokomet, lahka atletika, smučarski treningi, itd.) v ponedeljkih in četrtkih ženski ter v torkih in petkih moški oddelki po urniku: 17—18 podmladek, 18—19 pionirji, pionirke, 19—20 mladinci, mladinke, 20—21 člani, članice. Ob sredah od 17. ure dalje in ob nedeljah dopoldne so poljufbni treningi, v kolikor ni rezervirano za tečaje. Vpisovanje je pri vaditeljih. — Apeliramo na vse
.. S SODIŠČA ..
Skrb za mladino je obveznost tudi do družbe
Prastaro pravilo je, da so starši dolžni skrbeti za svoje otroke po svoji moči. Napredna socialistična družbena ureditev je to dopolnila s prevzemom dela skrbi za otroke na svoja ramena. Kljub temu pa pripada osnovna skrb nad otrokom staršem, pa naj ti živijo v zakonski skupnosti ali ne. Seveda so potrebni ukrepi, da se posamezniki teh svojih obveznosti zavedo (zato preživninske in očetovske tožbe, izvrševanje teh sodb z rubež-mi itd.). Resnejše primere, v katerih se posameznik svojih obveznosti do otrok in do družbe ne zaveda in se izmika dajati preživnino osebi, ki jo je dolžan plačevati po sodni odločbi, obravnava sodišče v kazenskem postopku.
Zaradi kazenskega dejanja nepla-. čevanja preživnine je bil klican na zagovor J. d. Ta je že skoro eno leto v zaostanku s preživnino, vseh dosedanjih prispevkov pa nezakonski oče ni dajal prostovoljno, pač pa je bila vedno izvršena rubež. Tak odnos do otroka in do družbe je vsekakor vreden obsodbe, pa četudi obdolženec zatrjuje, da je v zadnjih mesecih sam brez denarja, ker zaradi bolezni ni mogel delati v obrti. Vprašanje pa je, zakaj  je svojo  obveznost zanemarjal
Obešenka v Javorniškem rovtu
Tovarniški delavec Jože Noč, stanujoč v Javorniških rovtih je vzel lansko leto k sebi 22-letno Danielo Bobič, doma iz Št. Petra na Dolenjskem. Ta mu je gospodinjila in živela z njim v skupnem gospodinjstvu. Na življenje Bobičeve pri Noču ni polagal nihče posebne pozornosti, zato je prebivalstvo Javorniških rovt in Jesenic vest, da so našli Bobičevo v torek popoldne na skednju obešeno, toliko bolj pretresla. Komisija je poleg samomora ugotovila, da je bila Bobičeva dva do tri mesece noseča. Vzrok samomora še ni ugotovljen in je zadeva šc v preiskavi.
dotlej in zakaj je še vedno brez zaposlitve, ko bi svojemu poklicu ustrezajoče delo lahko dobil. Nesocialnega odnosa pa ni pokazal samo v odnosu do enega otroka, pač pa tudi do drugih treh svojih otrok, za katere je prav tako dolžan plačevati po 1000 dinarjev mesečne preživnine.
Družba nikakor ne more dopustiti takega tolmačenja očetovskih dolžnosti. Družba sicer ne gleda togo in jezuistično na medsebojna razmerja moških in žensk, zahteva pa, da otrokovi starši prvenstveno skrbe za, svoj naraščaj, pa naj ta dorašča v zakonu ali izven njega. Ni naš namen razglabljati, kaj je od tega za otroka koristneje, hoteli bi le podčrtati, da obstoje poleg pravic tudi obveznosti, ki so jih mora sleherni zavedati.
Za J. D. bo to dobra izkušnja. Kazen 3 mesecev zapora je sodišče sicer odložilo, vendar s pogojem, da obdolženec plača v roku ?. mesecev vso zaostalo preživnino. Ce bo obdolženec plačal v 3 mesecih ves zaostanek in če v dveh letih ne bo ponovno kaznovan zaradi sličnega kaznivega dejanja, se mu bo kazen brisali, sicer bo pa moral na odsluženje 3-mese:'ne zaporne kazni. Ta razmeroma ostra kazenska sankcija naj bo v opozorilo vsem tistim, ki na obveznosti preradi pozabijo.
l.
TOVARNIŠKI ČUVAJ
si je vzel Življenje
S SAMOKRESOM
Javornik, 23. septembra.
Na Koroški Beli je stanoval 23-lct-ni Slavko Amon, ki je bil hrom na desno nogo, in zaradi tega zaposlen v tovarni kot čuvaj. Imenovali si je vzel v sredo ob 22.30 uri življenje s strelom iz pištole. Vzrok samomora še ni ugotovljen.
Oglašujte v »Glas Gorenjske1
ljubitelje splošno telesne vzgoje, zlasti pa na starše, da pošljejo ovoje otbroke v društveni dom, kjer si pod nadzorstvom krepijo zdravje in vzgajajo v osnovni disciplini.
OBVESTILO
V petek, 28. 9. bo ob 17. uri na jeseniški glasbeni šoli razvrstitev pouka za predmet: Nauk o glasbi. Stari gojenci naj prinesejo s seboj zadnjo spričevalo Glasbene šole. Oni dijaki, ki imajo popoldne pouk, naj se zglase po pouku.
Pričetek pouka bo v ponedeljek, 1. oktobra.
Ravnateljstvo  Glasbene šole Jesenice
Društvo upokojencev — podružnica v Kranju vabi vse člane na SlRŠI SESTANEK, ki bo v torek, dne 25. septembra t. 1. ob 15. uri v društvenih prostorih v Tomšičevi ulici 28. Na dnevnem redu je: 1. Razgovor o zidavi domov za upokojence in 2. Razno. — Odbor.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sin
ANDREJ JUVAN kovaški mojster
iz Češnjevka pri Cerkljah. Žalujoči: mati, bratranci in
Na podlagi 3. člena Uredbe • prodaji stanovanjskih hiš is splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ št. 17-101/53) in sklepa Občinskega ljudskega odbora Cerklj« * dne Z. 9. 1956 — raspisuje komisija za prodajo hiš SLP ObLO Cerklje
javno dražbo
»stalo
sorodstvo.
-ff Uf) TS DNI lONt AMU " 6UDAU
KINO »RADIO« JESENICE
24. in 25. septembra, ameriški barvni film »PESEM ZLATEGA ZAPADA« ob 18. in 20. uri.
26 in 27. septembra, ameriški film »DAMA S KAMELI JAMI« Ob 18. in 20. uri.
KINO »PLAVŽ« JESENICE
25. septembra, ameriški film »ZELI ME« ob 18. in 20. uri.
27. septembra, ameriški barvni film »PESEM ZLATEGA ZAPADA« ob 18. in 20. uri.
KINO KOROŠKA BELA
24. septembra, ameriški film »ZELI ME« ob 19.30 uri.
KINO ŽIROVNICA
26. septembra, ameriški film »ZELI ME« ob 20. uri.
KINO DOVJE MOJSTRANA
26. septembra, ameriški barvni film »PESEM ZLATEGA ZAPADA «ob 20. uri.
KINO »STORŽIC« KRANJ
24. in 25. septembra, ameriški film »TRINAJSTA URA« ob 16., 18. in 20. uri.
20. septembra, angleški barvni film »VZPON NA EVEREST« ob 16., 18. in 20. uri.
LETNI KINO »PARTIZAN« KRANJ
24. in 25. septembra, angleški barvni film »VZPON NA EVEREST« ob 19. uri.
KINO RADOVLJICA
25. in 26. septembra, sovjetski barv. film »KNEGINJA MERY«. Predstave: v torek ob 20. uri in v sredo ob 17.30 in 20. uri.
ZA PRODAJO IIIS SPLOŠNEGA LJUDSKEGA PREMOŽENJA NA OBMOČJU OBČINE CERKLJE
Iz sklada splošnega Ljudskega premoženja se prodajo sibanovanjska hiše po določbah Zakona o prometu z zemljišči in stavbami! ter Uredbo o prodaj* hiš iz sklada splošnega ljudskega premoženja, dn sicer:
1. Hiša št. 11 Spodnjii Brnik s pritiklinami, pritlična, enodružinska, v cenilnd vrednositii 125.000.— din;
2. hiša št. 41 Sp. Brnik, s pritiklinaiml, enonadstropna, dvostan ovan jaka, v cenilni vrednosti 350.000.— din;
3. hiša št. 70 Lahovče s priti-k linami!, pritlična, dvostan ovan jaka, v cenilni vrednosti 350.000.— din;
4. hiša it. 5 Lahovče, pritlična, enodružinska, v cenilni vrednosti 133.001 dinarjev;
5. hiša št. 48 Lahovče s pritiklinami, pritlična, enodružinska, v ceruLni vrednosti 140.000.— din;
6. hiša št. 45 Lahovče, pritlična, enodružinska, v cenilni vrednosti! 75.00t
dinarjev;
7. hiša št. 60 Zalog, pritlična, enodružinska, v cemilni vrednositl 85.00*
dinarjev;
8. hiša št. 12 Pšenična poiica, pritilična, enodružinska, v cenilnd vrednosti 73.000.— din;
9. hiša št. 8 Pšata, pritlična, enodružinska, v cenilni vrednosti 75.000.— dinarjev;
10. hiša št. 4 Cešnjevek, pritlična, enodružinska, s pritikhinami, v cenilo! vrednosti 300.000.— din;
1. hiša št. 14 Adergas, v neuporabnem stanju, v cenilni vrednosti 20.000 dinarjev;
12. hiša št. 21 Adergas, s pritliklinami, pritlična, enodružinska, v cenilni vrednosti 130.000.— din;
13. hiša št. 28 Stefanja gora, pritlična, enodružinska, v cenilni vrednosti 75.000.— din;
14. hiša št. 11 Stiišlka vas, pritlična., enodružinska, v cenilni vrednosti 50.000.— diin.
2.
Javna dražba se vrši v nedeljo, dne 30. septembra 1956 s pričetkom ob 8. uri zjutraj v 6ejni dvorani občinskega LO Cericljo po prej navedenem vrstnem redu.
Javne dražbe se lahko udeleži vsak državljan FLRJ.
3.
Vsak interesent oziroma ponudnik mora pred dražbo položitt v gotovini kavcijo v višini 20% cenilne vrednosti in to pri blagajni ObLO Cerklje — Upravi za dohodke v času od 25. do 30. 9. 1956, ali pa na sam dan prodaj« oziroma dražbe, do pričetka dražbe. Brez poprej položeno kavcije ponudnik ne more biti pripuščen k dajanju ponudb.
4.
Po izvršeni javni dražbi se bo z najugodnejšimi ponudniki sklenila pismena kupna pogodba in izvršil zemljiško knjižni prenos. Poleg kupljene hiše se bo v kupno-prodajno pogodbo vstavila tudi določba o kupčevi pravici do brezplačne in trajne uporabe zemljišča, ki ostane splošno ljudsko premoženje.
5.
Tisti, ki stanujejo v hišah kot uživalci stanovanj in katere hiše se- bodo prodajale, imajo pri nakupu hiš predkupno pravico pod pogojem, da J* njihova ponudbo enaka najugodnejšemu ponudniku. Tako zahtevo se lahko tudi pismeno vložii tudti po sami dražbi najkasneje v roku 3 dni komisiji 2a prodajo hiš SLP pri ObLO Cerklje.
«.
Položena kavcija se onim ponudnikom, ki ne bodo uspeli, takoj po končani dražbi vrne. Kavcija najugodnejših ponudnikov kot kupcav pa s« vračuna v del kupndne.
7.
Kupnina se mora plačati v dveh obrotoih, in sicer prvi obrok v viftind 8Q*A ob »sklenitvi pismene kupo-prodajne pogodbe v roku 15 dni po opravil j eni dražbi, drugi obrok v višini 40% pa najkasneje do 31. 12. 1966.
v slučaju neporavnane kupnine posameznih obrokov se bo kupo-pro-dajna pogodba razveljavila, kupec pa je dolžan poravnati tudii vse stroške, ki bi nastali zaradi tega, za ponovno prodajo. v kolikor ne bi bil plačan mitu prva obrok do določenega roka, se položena kavcija zadrži toliko časa,
da se ugotove nastali stroški, preostala razlika pa se povrne.
KOMISIJA ZA PRODAJO III8 SLP
BILLY
Ob skrbni in dobri negi je moja krepka narava premagala mrzlico. Kot rekonvalescent še ležim v bolnišnici, kadim na Skrivnem in berem, kar sta mi prinesla zdravnika.
Hrana je prvovrstna, niič slabša ni nega. Toda kljub vsemu je silno dolgočasno in kar zadovoljen sem, ko mi pri jutranjem pregledu pove šef zdravnik Mc. Gregor: »Še tri dni, potem pa morate spet na delo, dečko!«
Včasih zvečer so me obiskali prijatelji, ne dostikrat sicer, saj so preveč utrujeni. Čudno se mi pa zdi, da je pri teh obiskih Biily že dvakrat manjkal. Ko sem vprašal Harkcn-smritha, mi je odgovoril migajo z ušesi, da je Btlly slabe volje in da hi hotel z njimi. Sam je pri tem tako čudno gledal v tla.
Strežnik pride in mi prinese zrezek. Pri tem klepeČe o vsem mogočem in nenadoma prisluhnem. »Kaj praviš, Juan?« Kateri gringo je umrl ravnokar?
Ustrežljivo poravna strežnik moje blazine in pojasnjuje zraiven: »No, oni, ki ga imenujejo Billy. Zadnjič so ga ujeli, ko je hotel zibežati, in v njegovem želodcu so bili štirje veliki smaragdi. Te mu je Mc Gregor izrezal. — Vse bi bilo v redu, toda Gringo je bil naj'brže prismuknjen, kajti v trenutku, ko ni nihče pazil nanj, si je včeraj strgal obvezo in danes dopoldne je umrl. Sveti rešenlk, saj vendar ni bil tvoj prijatelj, amiigo? — Čakaj, čakaj, ostani lepo miren, sicer dobiš spet mrzlico!«
Potisne me nežno nazaj v blazine in medtem, ko si moji oslabljeni živci dajo duška v potoku solza, ki jih ne morem zadržati, se ukvarja z menoj koit mati z detetom. — Billy . . . Zakaj ni mogel počakati, da bi prišli v Choco! Kako bi nilo lepo, če bi zbežali vsi trije v pragozd! Toda preveč nepotr-pežljiiv je bil in zdaj je mrtev!
Katera krasoti ca v Evropi bo pač nosila tiste štiri lepe kamne, ki so bili vzrok Billvjevi smrti?
V treh. dneh naj grem spet na delo, je dejal Mc Gregor. In mi trije — tam, kjer je navadno posedal Billy, bo mesto prazno — bomp tičali ob ognju in strmeli v žarko luč obločnic.
Iz pragozda bodo priletavale kot vedno kresničke. In tedaj bomo misLili na Billyja, na molčečega Billyja, ki je zdaj res čisto tiho! —
II. KNJIGA
FURIOSO ALI PLATINA
ADIOS MUZO
Solze se blešče v sivih očeh Johna Adamsa Safegraceja Har-kensmitha in venomer nama stiska roki.
»Fanta«, pripoveduje, »fanta, raje bi na deset korakov zgrešil podivjanega slona samca kot pa Izgubil vaju. Pri sveti džungli, prirastla sta mi k srcu v tej prokleti norišnici tu!«
Pripravljena za pot, to se pravi, obložena vsak s svojo pleteno košaro, stoj iva s Samom in še pet drugih mož v baraki iz valovite pločevine. Harkensmith si je izprosil dopust, sicer bi moral delati, kajti obrat je v polnem pogonu. Bili smo že v upravi, kjer so nas očetovsko povprašali, kdo bi hotel
v Choeo. Seveda bi moral prevzeti nase selitvene stroške, tuda zato da je mezda v platinskih rudnikih za celo peso na dan višja.
Seveda sva se oba takoj priglasila, kajti za naju je kot pribito, da bova iz Choca poskušala pobegniti, bodisi v Ekvador ali pa v Brazilijo Hudo nama je, da morava pustiti lovca samega, ki zdaj pri slov asu venomer miga z ušesi, ne da bi se tega zavedal. »Tak, fanta, pisal vama bom, kako se imamo tu, le zanesita se na to! — In prekleto bi bil vesel, če bi se mogli kasneje v Afriki srečati. To je najlepši konec sveta, kar jih je pod soncem!«
»Oho« se obregne Sam, kot pristni Amerikanec užaljen v svojem narodnostnem čutu. Stari pa mu odkima smehljaje: »Na, na, le veruj, Yanke, da je res, če ti rečem! In če se snidemo tam doli, vama priredim tako slavje, da bosta pomnila! In kadar prideta v Nairobi, povprašajta kar pri glavni pošti po Johnu Adamsu Safegrace Harkensmithu in povedali vama bodo, kje je, pa če bi sedel ravno takrat na vrhu Kiba.
V tem se že približa paznik: »Gremo, muehachos, naprej fantje, naprej v Choco, kopat platino!« prevpije rohnenje strojev in v gosjem redu mu sledimo po stezi.
V ozkem prehodu se nenadoma pojavi večni Jud. Široko razkrečenih nog se postavi tako, da se ga je vsakdo, ki Je hotel mimo, moral skoro dotakniti. In pri tem se smeje, smeje na vse grlo kot peklenšček v peklu. Vsa kri mi šine v glavo in jeza prekipi v meni., S popolno preračunljivostjo, pa vendar na videz nehote zadenem tako obenj, da se opoteče. »Stoj, stoj!« kriči hripavo tako glasno, da ga čuje paznik spredaj in se vstavi.
»Vi se danes zvečer javite pri meni, svinja!« tuli v divj-i jezi. Čudno je to! Na vso moč tuli, pa vendar besede komaj prihajajo do mojih ušes. Kajti svet Muza, ta grmeči, bobneči svet rudnikov je v polnem pogonu. — »Senor, ti ljudje gredo zdajle v Choco! vpije paznik. Tisti, ki ga imenujejo večnega Juda, bulji divje vame, stisne pesti in jih dvigne, tudi jaz jih dvignem pred obraz, da bi se branil, vendar jih on spet povesi, stopi čisto blizu k meni in zasika: »Dekle, veš, Anita, bo danes zvečer tepena, temeljito tepena, razumeš?« Misli na to, preden ležeš spat, ha, hal« Nato se umakne dva, tri korake nazaj, da bi dal meni in ostalim prostora. Skoro poo" njegovimi petami zija ozek, kakih štirideset metrov globok jašek, v katerem je, kolikor mi je znano., najmanj tri metre blatne brozge.
4 eJas
Gofiojsh
ŠT. 76 / 24. SEPTEMBRA 1956