270
MED KNJIGAMI
FRANCE BEVK, ISKRA  POD PEPELOM*
Med letošnjimi rednimi knjigami Prešernove družbe je izšlo tudi novo delo našega najbolj plodovitega prozaista Franceta Bevka. To je zgodovinska povest »Iskra pod pepelom«, v kateri opisuje avtor resnične dogodke iz začetkov osemnajstega stoletja, ko so se kmečki podložniki na Tolminskem uprli svojemu zemljiškemu gospodu in iskali pravic pri cesarju na Dunaju. Kakor pove zgodovina, je tolminski in goriški gosposki uspelo, čeprav le za nekaj let, preprečiti izbruh večje vstaje, kakršna je bila nekaj desetletij popreje za časa prvega tolminskega punta leta 1627. Kaznovanje nekaterih puntarjev, nova bremena podložnikom in nasilna pacifikacija niso mogli zadušiti iskre, ki so jo zanetili Šimen Golja in ostali kmečki voditelji med nezadovoljnim in trpečim ljudstvom. Zakaj že leta 1713 je v krajih ob Soči in Bači izbruhnil z vso silovitostjo drugi tolminski punt, v katerem so sodelovali tudi voditelji kmečkega gibanja iz leta 1700. Kmečko gibanje pod _
" France Bevk, Iskra pod pepelom. Str. 123. Opremil inž. arh. Uroš Va-gaja, risbo na ovitku narisal Jože Oiulia. Izdala Prešernova knjižnica leta 1956. Naklada 85.000 izvodov.
vodstvom Šimna Golja je tedaj nekakšen nekrvavi intermezzo, ki povezuje oba tolminska punta v stoletje kmečkih uporoiv in bojev v goratih tolminskih krajih. Z »Iskro pod pepelom« je France Bevk opisal predigro velikega tolminskega punta iz leta 1713, o katerem pa pripovedujejo Ivana Preglja »Tolminci«.
Zgodovinska snov o tolminskem kmečkem uporu ni bila Francetu Bevku le sredstvo, oziroma družbeno historični milje, v katerega bi kot pisatelj skril ali pomaknil podobo sodobnega dogajanja in sodobnih življenjskih usod. Zgodbo o Šimnu Golju in upornih Tolmincih si je pisatelj namenoma izbral, da bi literarno oživel eno izmed pomembnih epizod iz zgodovine slovenskega ljudstva. Zaradi takšnega avtorjevega namena je »Iskra pod pepelom« prava zgodovinska povest, v kateri pisatelj na osnovi zgodovinskega gradiva in proučevanja dobe in dogodkov v njej poizkuša literarno rekonstruirati takratno življenje in takratni boj tolminskih puntarjev.
Osrednja oseba Bevkove povesti je voditelj tolminskih puntarjev Šimen Golja s Kneze. Kot v uporu samem tako tudi v »Iskri pod pepelom« pritiče temu nemirnemu in bistremu kmetu prvo mesto in glavna beseda, saj je bil oblikovalec dogodkov na Tolminskem in voditelj puntarskih kmetov. Bevk ga je opisal z vso pisateljsko prizadevnostjo in očitnimi simpatijami. Od vseh oseb, ki nastopajo v povesti, je Simen Golja najbolj živ, blizek in najbolj plastično orisan. Pisatelj si ga je zamislil kot modrega in preizkušenega voditelja, uglednega kmeta in dobrega družinskega poglavarja. Tako je Goljeva literarna podoba v prijetnem soglasju z ljudskim izročilom in tradicijo, pa tudi s tistimi malce romantično zgodovinskimi normami, kakšen bodi ljudski voditelj, veliki upornik in bojevnik za pravico, ki z geslom: »Betica stori pravico«, poziva in vodi tlačane v boj za staro pravdo. Ob tako vešče in plastično oživljeni podobi Simna Golja nekoliko bledijo postave ostalih voditeljev upora in kmečkih odposlancev k cesarju, Laharnarja, Rutarja, Kobala, Lapanja in drugih. Medtem ko je kmečka in puntarska sredina podana zelo natančno in tudi živo, pa se grajske in fevdalne gospode avtor samo mimogrede dotakne, in to le tedaj, kadar je za ilustracijo v pripovedi in za dramatičnost dogajanja neizogibno potrebno. V knjigi so najboljše izdelani prizori, kako se kmečki puntarji organizirajo in kako pripravljajo boj zoper fevdalce in valpte. Zal pa je pot kmečkih odposlancev na Dunaj medlo opisana, čeprav ponuja pisatelju dovolj snovi, dogodivščin in zapletljajev, ki bi k zanimivosti zgodbe precej prispevali, če bi jih pisatelj orisal.
Ni prvič, da si je Bevk izbral za svoje delo zgodovinsko snov. Zato je razumljivo, da mu ta ni delala tistih preglavic in težav, s katerimi se mora boriti pisatelj novinec v zgodovinskem žanru. Bevkovo pero je tudi v tej povesti realistično in zelo nazorno. Podobe, ki jih ustvarja, so zanimive, razgibane in slikovite. Dejanje je v »Iskri pod pepelom« ves čas bogato in napeto in nikjer obloženo s kopico nepotrebnih besed in meditacij, pa tudi ne s suhoparnimi zgodovinskimi dejstvi in podatki, čemur se vsak pisec zgodovinskih povesti ne zna vedno izogniti. Zato je Bevkova pripoved tekoča in se prijetno bere. Skratka, pisatelj je z »Iskro pod pepelom« ustvaril vzorno ljudsko zgodovinsko povest, ki bo preprostemu bralcu na literaren način lepo posredovala dogodke iz nemirnih puntarskih časov na Tolminskem.
Bojan   Štih
271