BeŽigrajsko gospodar-stvo je stopilo v letošnje le-to z trdno osnovo, saj je bilo lani zelo uspešno. Družbeni proizvod se /e la-ni povečal za 10,7 odstotka, obseg industrijske proi-zvodnje za 30 odstotkov, produktivnost je narastta za 5,9 odstotka, povečaia se je ekonomičnost, go-spodarstvo tudi izgub ni Imelo. Nesorazmerja so ostala le v delitvi družbene-ga proizvoda, delitvi oseb-
Najhitreje je naraščala industrijska proizvodnja, ki je bila za 17 odstotkov več~ ja kot v enakem obdobju lani, saj je dosegla že 26.37 odstotka lanske proi-zvodnje.
Kljub vsemu pa v tetoš-njem prvem četrtletju ni šlo brez izgub. Te so dosegle 4,15 odstoika dohodka ozi-roma 50.878.325 dinarjev, imeti pa so jih v 15 organi-zacijah združenega dela. Največjo so imeli pri lnex-
BEŽIGRAJSKO GOSPODARSTVO
Pot še navzgot, le bolj strma je
nih dohodkov in manjšem zagonu investicij.
Pozitivna gibanja v lan-skem letu smo prenesli tudi v letošnje prvo četrtletje. To dokazujejo podatki iz analize gospodarjenja be-žigrajskih organizacij zdru-ženega dela, ki jo je sprejel občinski izvršni svet. V prvih treh mesecih letoš-njega leta so ozd ustvarile za 5.930 milijonov dinarjev celotnega prihodka, pri tem so imele za 4.762 miti-jonov dinarjev materiatnih stroškov, dohodka pa je bi-ioza 1.239 milijonov dinar-jev. Ves Čas sta rastli tudi ekonomičnost in produk-tivnost, slednja je bita za 2,2 odsiotka večja kot v povprečju tani, medtem ko je bilo število zaposlenih v prvem Četrtletju letos celo nižje od lanskega povpreč-ja. Tako je vsak od 24.428 delavcev ustvaril 50.744 di-narjev dohodka ali 16.900 na mesec.
Adria-Avioprometu in je predstavljala 32,5 odstotka celotne izgube gospodar-stva. Vendar to ni za-skrbljujoče, saj je pred-vsem sezonskega značaja in je manjša od izgub v prejšnjih letih. Sezonske iz-gube imajo tudi v grad-beništvu, medtem ko v dru-gih detovnih organizacijah navajajo kot vzrok pred-vsem neplačano realizaci-jo, obenem pa predvideva-jo, da bodo do polletja do-segli boljše rezultate.
Zaskrbljujoča je tudi rast osebnihdohodkov v neka-terih organizacijah združe-nega dela. Povprečni oseb-ni dohodek v prvem trome-sečju je za BeŽigradom znašal 6.004 din injeza 7,3 odstotka večji od lanskega povprečja 5.595 dinarjev. Za več kot 13 odstotkov so se povečati osebni dohodki v 10 organizacijah združe-nega dela; Iskra tozd TELA, Jugocryl,   Tego   DSS   Ka-
rtonažna tovarna tozd Ku-verta, Labod tozd TIP-TOP,
Energoin vest-to varna transformatorjev, Tehnika tozd IBI, ČGP Delo tozd Grafika, ČGP Delo DSSS in Ljubljanske mlekarne tozd Mlekarne. Vsa rast osebnih dohodkov pa je odprav-Ijena z rastjo življenjskih stroškov, ki so se v prim&r-javi z lanskim decembrom v prvih treh mesecih povečali že za 5,9 odstotka. Najbolj sta se podražili hrana (za 10,8 odstotka) in elektrika (za 9,9 odstotka). Napove-dane podražitve kažejo na nadaljnjo rast življenjskih stroškov, zato kljub nara-ščanju osebnih dohodkov življenjska raven pada. Po-trošniki čutijo vedno večjo razliko med željami in moi-nostmi, kar.povzroča nepo-sreden pritisk na ponoven skok osebnih dohodkov, to pa vodi k novim nesora-zmerjem v delitvi drut-benega proizvoda.
Kljub temu lahko oceni-mo gospodarski razvoj v prvem tromesečju kot uspešen, saj }e bil celoten prihodek gospodarstva v občini za 1,7 odstotka, do-hodek pa za 27,7 odstotka večji kot v enakem obdobju lant. če upoštevamo še rast cen, dobimo realno rast dohodka za 1.8 odstotka. Pri tem ne smemo pozabiti na vsakoletni izpad dohod-ka, ki se pojavi v začetku leta v vodnem gospodar-stvu, gradbeništvu in pro-metu in ima le sezonski značaj.
Ugodno stanje pa nekoli-ko kazi ugotovitev, da se ie kaiejo prvi znaki zaviranja. Uvoz reprodukcijskega ma-teriala in surovin je vedno težji, vse slabša je tudi lik-vidnost. Prav to bo v drugi polovici leta predstavljaio eno glavnih ovir za uspešno poslovanje.