PoHnina plačami v gatotiini I93 8 LETOXVI vovfmrfr muser: ob dvajsetletnici• i -i t j^itixji^ii. ^jjj^ tAUFER: tiho hodim k cerkvi na grobove • a. m. klement: zacetnica • beta levstik: naša vas, saj se ne moreš smejati • marja tratnik: v mrazu in megli • angela vode: mir smo ohranili ■ marja boršnik: nekaj misli o zofki kvedrovi ob izidu „hanke" ■ l: v majhnem parniku po južnem jadranu • o. g.: ii. balkanski kongres unije za zaščito dece • kritike in poročila ■ obzornik ■ priloge; naš dom. modna priloga, krojna pola Varuj in neguj svoje zobe, dvakrat na dan s : Ghlorodont zobno pasto Zabavni družabnik, instruktor, informator je radio aparat HORXYPHOIV zmaguje! Prepričajte se o tem pri „RADIO PEGA]V'«.u v Ljubljani, Tyrseva cesta 12 Meščanskega gospodinjstva bi se rado naučilo 17 letno, močno, zdravo, dobro vzgojeno in nadarjeno kmeisko dekle. Priporočamo jo našim naročnicam. POPRAVEK. Grozdni teden. Pod lern naslovom smo prinesli v oittoberski Slevill;i poročilo o prireditvi Zicze gospodinj. V poročilu so bile netočno navedene na- linpne cene grozdja jn sicer Xveza ni plačevala grozdja po din 2'_ in 2*50. marveč po din 2'50 v Belokrajini in po din 3'— žtajersko grozdje. K temu je treba prišteti prevozne stroške v Ljiibljano in razvazanje po mestu. Ženski Svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnin» 7.a list z gospodinjsko prilog-o «Naš dom», modno prilogo iii krojno polo L ročnimi deli znaša din Ö4'--,'polletna din >}'—, četrt-letn.T din IT— Posamezna številko din 6'—. Sam list s prilogo «Nrž dom» din 40'—, samo priloge din —. Za Italijo Lit. 24'—, posamezna številka Lit 2'SO; za ostalo inozemstvo din SS~. Račun poštne hranilnice Ti Ljubljani štev. 1400+. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici štev. 12/U. Telefon štev. 32-80. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v I.juUjani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelano. Tiska-tiskarna Veil in drug, družba z o. z., Vir, pošta Domžale, fl'redstavnik Peter Veit, Vir.) Slika na naslovni strani: Miha Male.iS: Primfeva Julija. IIEI LJUBLJANA • LETO XVi. • NOVEMBER 1938 Ob dvajsetletnici E r n a M u s e r Leta sedemnajstega so slovenski poslanci s skupno izjavo in skupno zahtevo stopili pred dunajsko skupščino in za isto izjavo in za isto zahtevo so stopile slovenske žene skupno pred najširšo slovensko javnost. Razburkanim valovom svetovnega dogajanja krmarji naše narodne usode niso bili kos, ko pa jih je vihar najviše pognal, so zagrabili za krmilo, da ga leto za tem, ko se je vsa trhla stavba starega državnega in družbenega reda poslednjič grozeče zatresla, zopet izpuste in.se v negotovosti sprašujejo: Kaj sedaj? Kaj z državo in kaj z družbo? Odgovarjal pa je čas in ni odgovai'jal dosledno. Marsikdo je Lrepetaje čakal, kako bo končni odgovor izzvenel, in ker je izzvenel tako, da ostani v družbeni ureditvi vse pri starem, siti sit in lačni lačen, pravico žejni pravice žejen, se je moglo zgoditi, da žena, ki so v tistih dneh, ko so v imenu svobode padali narodnostni okovi, glasno in pogumno zahtevale svobodo tudi za svoj narod, ni nihče osvobodil. V načrtih in predlogih za bodočo ureditev bodoče države SHS je samo slovenska vS o ci ali stična stranka govorila tudi o ženskih političnih pravicah, ko je zahtevala, da se zajamči na vsem ozemlju države SHS polna svoboda političnega delovanja in izvedejo volitve v konstituanto, ki naj bi šele dokončno odločila o bodoči obliki države na osnovi splošnega, enakega in tajnega direktnega glasovanja, z zaščito manjšin, za vse moške in ženske državljane, ki so dovršili 20. leto. Vendar pripominja Albin Prepeluh, ki jc ta predlog z drugimi iz tistih let objavil v svojih «Pripombah k naši prevratni dobi» (Sodobnost, 1936, 116), da je bil ta predlog povsem oseben in da delavske organižacije niso nikjer sklepale o njem. Značilen in zanimiv pa je zlasti zaradi tega, ker so naše žene, ki so si v zvezi z majsko deklaracijo prizadevale dobiti zanjo čim več podpisov, vsaj po svojih predstavnicah pripadale ostalima slovenskima strankama, ki pa iiiti po svojem vodstvu nista niti s kratko omembo nastopili za ženske politične pravico. Ustavotvorna skupščina, ki se je sešla 12. decembra 1920. leta, je .sklenila na Vidov dan prih. leta ustavo, ki določa v členu 70., da ima vsak državljan po rojstvu ali naturalizaciji, če je 'dovršil 21-. leto, volilno pravico. In dostavlja na kraju: «Zakon odloči o ženski volilni pravici.» Takoj naslednji člen določa, kdo izgubi začasno volilno pravico: kdor je bil obsojen na tcmnico, kdor je bil obsojen na izgubo državljanskih časti, kdor je v konkurzu in kdor je pod skrbstvom. Prva ustava v prvi po tolikih stoletjih svobodni slovenski domovini je torej žene, ki so vsa ta sužnja stoletja ohranjale narodu narodno samobitnost in iz roda v rod.kot najvišjo dediščino zapuščale svojim otrokom zatirani in zapostavljani slovenski jezik, stavila v isto vrsto s težkimi zločinci in kakor koli nesamostojnimi ljudmi. Kajti zakona, ki bi odločal o ženski vohlni prn- ,233 . vid,/ni nikoli fclo. .Nasprotno so ostali .y:.drtigUi^delih'države-v ■ ki.se mnoga jiolj pqdSj'tftv.aj.o.'-žeijinoJ^siiženjsko.odvisnost.in podrejeip;.razttefje ila- ; pr.api katerem-u koli-moškemu ■' , "■ ■ ...... ■ In vendar vsaj- slovenski možje v- dneli od-miranja starega in naslajanja novega ■ niso'pokazali- noliene: posebne politične »elOšti.' -Nasprotno. - 'Po. š-lirili. -nroazanih, lačnili, krvavih" Jetili-svetovne yo.jn4-so;,se Kot -nišo vedeli, .čemu -sp: jili;TOa.,ta-If^ .mbijanju in'm-niranju, se' tudi oli-povi^atku. niso zavedali, da , bi, mogli vsaj vVžadnjih treniitkili, preden bi odvrgli zasovi-ažene , vojaške pri tikline,-dodati-vseni prejšnjim brezmiselnim dejanjem-'žalostne svetovne drame.-en. šam .prizor-za-\'est3ieg^:Strnj,eaiegA in .od]i)önega .-nastopa :za :slp3'eii,5ko. ,^kap-^-nost. Nezreli so -ödliajali in 'šk liezreli vra&ali." SluMli■ so in'nbdgali, .pa. se oljoj.ega . nav-eličali, z.a: razliko od .raznih voditeljev in voditeljckov;. ki lii feili po .večini -še ■ -sKižili in- ;übogali, pa-' nehad'örria- ni bilo" koga ü-b'o'gati in' k-oitiu - služiti, - čas--jih je ' šiloma napravil za gospodarje, preden so pozabili, da.so -bili še. včeraj .'.hlapci, in. so zalo slaba, gospodarili in nam zagospodarili edinstveno priliko, ki bi; bila mogla ostvariti zedinje.iio' Slovenijo,'političiii sen naših prednik'Q-v. iz .19. stolctjaMn' z -njo■' ".■"syolMdSj'"'ki'W jC'liili 'dsre-zm^'šl 'Slaveiićl "in\S10-i'eiik^ ' di,)g.ajanjih v svetil, in ob vlogi velikih, evrojjskih sil .iirarsikdo.iara sprašuje; ali naj odslej. tile'in takšhile dplo'6äj-6;..rdalim'narodom'iijih -p soheu, bi-mp'gle "-tudi me začudeiip pribiti; -Taksnile'šO nam in'riam Se-.;vcdnö-kiro'jijO" 'ui^ödö'?!.. ■ ; .. : .. -..; . .';..■ '" •, ' ' .' '■ -. ' . '.' '.'U'sta-i-a: iz 19'5't:"löa;-']e'.p'fa'\' fako'kol "yido-i'darista. prepustila pPs'ebriemü zäkönti,'. da.odloci 0 ženski volilni pravici. Ob dvajsetletnici bi inprale .zahtevati k že dolgo. . ' iiameravanemu ndveniu' volilnemu 'zakonu -še žakph, ki ga ustava, v "kak'šri'em smislu.-sicer,, ne-mbieinö .vedeü.,.predyideyä, zakp"n.,.-ki-n^ nam_đa] vse politične;pravii:e : in-s tem tudi dejansto enakoprav^st v yšeh-^zirih..Eos^dnj-iJr d.vajset le£..je. več kpt,., jasno dokazalo, ,đa. so vse...naš.e že prido-bljen.e;. pravcie..y .üepresta^ii 'ncvai^ripsti, 'äkö' nimamo iiikogar, ki 'bi .na odgovornem meötti 'skrbhö- 6ltyai nad njimi, .in/še, da z ■ marsičem^ kar bi.-došeči.in.'izyeati hotele: sebi, mladini in vsemu narodu v prid', -lia-- ' Udiiiip 'ob ;ysa]a'prihki 9ov'so.d-ic..ha ghilia. ušesa". i.Zlašti.-'pošledrija -leta-ino'ramo ne--"' .-prc.stanp ugovarjati in sp.erl. hgovarjati: proti nespreje.nianju deklet na učiteljišča; proti odvzemu draginjskih,dp.iüa.d.p''grpp'eni.rn ženam^ proti delnemu celibatu učiteljie . in zahtevati, brez uspeha zahtevati: heoVriijenO 'žens.iv.p gimnazijo v Ljuhlja-ni, -novo pr-epotrAhö; bolhišnico''p.ovsein. sodö'bnirn zahtevam .us'trezaip'č6,'.in pop'olii'o žeiiškS . sampstpjnost in enakopravnost- priznavajoč- 'državljanski zakonik - in- seved.a volilno ' .pra.vico. .Misliiu pa, da dokler te ire^bomp dobile; ".hodo. vsa.'.ost^a ilaša; hotenj a .ie. ' npusp.eH ali le na delen .uspeh., Kajti'aeistyo,,zelp:žal-p5.tnp :dejs.tvo- - . Je,' da smp slovenske žen'e .v svo'bođnem delu slp-venske; domovine., zatirana plast :'n'a-, roda; zato 1)i. bila najlepša in najbolj primerna proslava .dvajsetletnice "delnega slo- ' ^Tnskcga ösvoböj enja, ošvobbjenje nosilke, in öhr.anjevate]j ic'e. slovenskega .naroda .i.ii; proslava dvajšetletriiče sožitja s Hrvati, in Ši-bi.ošvobojenje hrvatske, in Srbske'žene. " Žena'je v'druzbi veđnp .s"ocia]ljö tiäpredfis'.', "Žeiiino delo itf sPd"eloyanj"e. .je-družbi;' - lp.. -U.aiodü .potrebno., .dypjnti potrebno majhnemu.-ngro-du", H je - po. tolikih- stoletjih .snženjštva .dosegel-svobodo, ki si jo^ho'pe tudi^-ohraniti.. ;'. i ' .. ,234 Tiho hodim k cerkvi na grobove —■ ■ T-a-ü'f'e r. v i d a " ■..... , Tiho-hodim-k-cerkvi na grobove,, kjer široka, lipa šelesli. ' ■, Gledam griče-iii pb-njih domove; - ■ ...... -- po-dolini'mi pogled .hiti;..........• ' ;. . - -'.lam .čez..mejo.siiefo gorice, . vse .zamaknjene v poletno rast: V '; Veter .ablje klasje-in-plavice .-...... ....... ' ' " ienilje.-Tti-liila je naša" last. ■- ■ ■- -^^abij6 najs stari špo-meniki, ..." . .polni, veličine in lepot. ■ ■ ■ : . ' Na vrliovih 'sti-ažijo rnejtiiki... in- zapirajo peščeno pot'. ■ Duša še -ne more razvedriti.:-- Črtd mejnih kamnov jo- teži: . '-'- ' . ■ ■ - . ■ .Usta se; bojijo govoriti. -,.'....■.' Bol--z.astira žalostile oči.. ' 'Začetnica' A n'ä M--a r i j a-K 1 e m-e li t - . - Ančka je. delala ie: tri"teđiie v tvornici barv in kemičnih izdelkov.; Kakor si-je -priza:devala, da dela hitro in pravilno, je bilo kljub temn .^e. vedno .kaj narobe. Se retlno je čuCila vase upile neprijazfife'poglede, še-^%diio je slišala-pikre opazke delavk in prenašala, z v¥o pofrpezljiVdäjd'.jezb preddelavke, ki š^ ziesla. " Bila je.-to-pač grenka dglia .MČetnice^ .ki mora pretrpeti marsikaj.. Šibkejšim 6dvza:me t;)-ko ra-nianje vse -i'eselj-e-do dela, ki so si ga prej y.eč ali inaiij-predstavljale lepše. T:/;irjena -delavka z neko nevoščljivostjo in zaničevanjem ogleda na delo začetnice', Zdi • se. ji do skrajnosti -nero.dna, To je tudi neke v.rste maščevanje za- hude| ure, ki jih" je . kol'zače-tnica sama pretrpela. " ^ ■ . Ančka je k-vsemu zarito molčala, kljub temu,-da so-ji. silile s.olze" v oči. S .šs .1 večjo vnemo je.opravljala svoje delo. .Polnila je z barvo papirnate vrečice. Čeprav je-bilo dclorna videz lahko," je imelo svoje težave, ki jim :je -v-kr^tke-m .času.malokatera . začetnica bila kos. .Delo se,je lahko-raz-delil-O na tri dobe, . - -- -- Ena-T--delavka zajame barvo z lopatico-.-■ . .■ -.-- lopatico z^bärvo' potegne p6 pritrjeni deški, da ošt.aija lopatica samo do ■ roba polna: ^ --■■'■-'' ■- ' ' '-'---'' Tribarvo strese v vrečico, ki'jo mediern prinie-z desno roko. Delavka mora pri tem paziti,-da "je lopatica-^'ednp-polna do: roba, da-je niišra .-vedno enaka. Doseči mora potrebno hitrost .in' iztirjciios-t v najkrajši dobi, tako da imata dve "nadalj-ni delavki, ki porivata, napolnjene "vrečice v rananje, tiskane,-vedno -..dovolj dela. Ostale tlelavke vrečice lepijo; Najhujle delo ima seveda" ti,šta, ki .polni.: -..biirvoi-.ker ;jei vi.jie-posr.edneaii- dotiku, z .harvo - in. .se zelo .zamai&. JJarvni prah prodre.. . do kože, v nos, v-:-usta-in lase.: Ves'-čas;,mora sta.ti in izvrševati enakomerne gibe, kar; povzroča pbsćbno pri šibkejših začetnicah bolečine med Topaticami -in - v desni roki. : ■"■ "■'-. - -;-"' V" 235 Ančka se je sicer nekoliko privadila, toda izurjena seveda še ni bila. Vsak čas je bilo nekaj narobe. «Kaj se spet tako kadi? Kaj mislite, nesreča, poglejte, kako je vse zaprašeno in zamazano. Rahlo zajemajte, ralilo slresajte noter! Če pa nočete, tam so vrata. Ubogati morate, naj se zgodi kar koli. Ne bom se zmeraj z vami jezila.» «Pa poglejte, gospa, kako spet drži lopatico, še lopatice ne zna držati,» se je oglasila delavka, ki je delala poleg Ančke. Vzela je napolnjeno vrečico in jo je dala na tehtnico. Mera je bila slaba. «Kolikokrat sem vam že rekla, kako se drži lopatica! Moj Bog! Petletnega otroka bi prej nančila, vam pa je žc petnajst. Zadnjič vam pravim, čc ne boste delali, kakor jc treba, boste sfrčali ven, še vedeli ne boste kako.» Ančka se je le s težavo premagala. S papirjem si je omotala držalo lopatice, kei- je bilo od potu in barve umazano in lepljivo. Osnažila si je nos. Barvni prali je namreč povečaval tvorbo sluzi, tako da je večkrat morala porabljati robček, prav za prav kos cunje. Barvasta umazana sluz se je zajedla v platno, madežev pa ni bilo mogoče oprati-. Rrrrr — Halo, oddelek za barvo---tisoč?--Takoj I «Ančka, posodo z barvo stran, vzemite drugo in jjrinesite rožnato .Ideal'. Jn hi Lro!» Komaj je Ančka zapustila delavnico, se je oglasila Kezika. «To se ji bo hištno zdelo, ta še ni polnila ,Rozike'. Nič ji, punce, ne povejte, kako naj se zaščiti, naj se je malo naj^.» Druge so se smejale . «Saj smo se je me tudi. naj izkusi tudi ona.» «Ali ste jo videle, kako se je držala, ko jo je gospa kregala? Kot kakšna užaljena princesa.» «Ta punca je tako počasna, še mene jeza prime, ko jo gledam. Doma naj ostane, čc se ji ne ljubi delati.» «Vsaka si misli, da bo ta dan že nekako prebila, glavno da dobi denar v soboto. Take so sedaj punce. Nič se resno ne zavzemajo za delo. Govori jim človek, pa kakor da bi,tem štirim stenam govoril. Neverjetno!» Medtem jc vsaka vzela košček vate, ga ^-taknila v nosnice in sedla dalje proč od nu'sla, kjer je Ančka polnila vrečice. Ko je prišla z barvo, jc takoj začela z delom. A kmalu je občutila hud prah, ki se ji je zajedal v nosnice in oči. Kihala je in v oči so ji silile solze. Nosnice so jo bolele že prej in zdaj je bilo še huje. Videla je, kako je Tončka s komolcem suvala I^eziko, ko je ona morala kihati. Bilo jo je sram in se je premagovala, kolikor se jc le dalo. Poluila je, da je bila vsa potna. Niti nosu ni več brisala, ker bi ji to vzelo preveč časa. Sluz je požirala. Kmalu jo je začela boleti glava. Ko bi vsaj že bilo poldne, si je želela. «Hitro,» je velela preddelavka. «En, dva, tri, en. dva, tri. Natančno! En. dva. tri . . .» Ančka jc delala kakor stroj. Hotela je zatreti ^-se občutke. Samo roka naj se giblje. En, dva, tri en, dva. tri . . . Končno je le zazvonilo poldne, Osem delavk je strgalo umazane predpasnike in zaprašene rute s sebe. Stekle so k obema umivalnikoma in so se tiščale okrog njih. Za Ančko ni bilo prostora. Ni se upala tiščati med nje. Saj je tako umazana. Sama se je umivala najmanj četrt ure, preden je kohkor toliko vimila barvo z rok in z obraza. Kar se je zajedlo v kožo, seveda ni šlo. Domov je imela daleč in zato ji je mati vsak dan dajala nekaj seboj. Danes ji je dala dve jajci, kruh in kavo. Ančka je čutila v ustili nek zoprn sladkobno grenak okus od barvfe, imela je neprijeten občutek v želodcu in bolečine v glavi. Popila je samo kavo, da prežene neprijeten okus. Nato je šla na dvorišče med delavke iz drugih oddelkov, ki so kakor ona bile iz okolice. Sedla je na star zaboj. ,236 Ni si predstavljala Ančka, da bo tako hudo. Kako vse drugače je bilo do zdaj njeno življenje tam doma pod holmom na kraju vasi. Sonce sije tam ves dan, smejo se drevesa in rože in vse je prijazno. Tukaj je sama nevoščljivost, sovraštvo, — uma-lano, grdo je vse. — Kako je bila vesela, ko so jo po tolikih prošnjah vendar sprejeli na delo. Kako grozno je bila ponosna, ko je prinesla svoj prvi zaslužek! Položila ga je na mizo in prav kakor oče je Lu-di ona rekla materi: «Tukaj imaš denar.» Nato • je strgala umazano obleko s sebe in se je z vso vnemo začela umivati, gledajoč po strani, kaj bo mati počela. Bila je videti zelo vesela. Šla je k mizi in je štela denar. «Sto osem dinarjev, to si bila pa res pridna, Ančka.» Pristopila je k njej, v očeh je imela solze, ki si jih je obrisala s predpasnikom. «Ančka; otrok moj, če pomislim...» «Nič,» jo je prekinila Ančka, «sedaj bomo živeli kakor grofje, mama.» Smejali sta se obe dve in sta se objeli. Zvečer so imeli žgance zabeljene z ocvirki in mali Tone je vprašal; «Ali bomo zdaj zmeraj imeli ocvirke na žgancih, ko tudi Ančka prinese denar?» * Popoldne pri delu je bilo še huje. Prišla je na vrsto barva za tla, ki so ji delavke pravile «fusika» (iz nemškega Fussbodenfarbe). Barva je bila rumena in nekoliko lepljiva. Težko se je enakomerno zajemala. Zato je bilo treba večkrat tehtati, s tem se je delo zavlačevalo. «Še ena naj pomaga polniti, sicer bomo stale brez dela,» je rekla preddelavka. Prišla je delavka, ki je že bila več let pri podjetju in ji je delo šlo igraje izpod rok. Ančka bi bila rada delala v enakem tempu, a ni šlo. Bolečine v nosu in glavi so postajale čedalje bolj neznosne. Kljub temu se je junaško držala na nogah. «Hitro, punce, hitro! Mudi sel Do štirih mora biti na pošti. Razgibajte se! Ančka, kaj spite? Hitro! Poglejte Angelo! En, dva, tri, en. dva, tri . . .» Sto — dvesto — tristo — petsto vrečic. En, dva, tri, en, dva, tri . . . «Hitro! En, dva, tri ...» «Natančno! En, dva, tri . , .» Tisoče, desettisoče vrečic — danes, jutri, vedno. Vedno — en, dva. tri, en. dva tri. Nikoli oddiha. Črni. iimfizaiii zidovi, črne "mize, tla., zakajeni, neprijazni obrazi pobarvani zobje! Kje je sonce? Zrak, svež zrak! Zadušila se bom. Ne — ne — ne!' Nenadoma je Ančka videla vso rumeno. Neštete lopatice so se čudno premetavale v zraku. Zajela je barvo, naprej ni mogla. Padla je na tla. «Kaj je? Kaj se je zgodilo?» «Padla je, Ančka je padla.» «Pošteno se je najedla barve, jo bo že minilo.» «Spravite jo hitro v predsobo. Vi pokličite Dolenca, ostale pa na delo.» je poveljevala preddelavka. «Kaj sem rekla? Vedve hitro opravite in se takoj vrnite, delo ne sme zastati, itak smo že precej zamudile.» Ančko so položile v predsobi na stol in se vrnile na delo. «Revše, precej slabotna je. In mlada je ,še. Delo pa ji gre od rok. Seveda, kričati moram, sicer se ne bo privadila hitro delali. Menda se ni preveč udarila, ko je padla?» Preddelavka je šla v predsobo. Dolenc je bil že pri Ančki. Držal ji je nekaj pod nos. «Kakšno brisačo od barve prinesite in ji umijte obraz z mrzlo vodo,» je rekel. Počasi je Ančka prihajala k sebi. Odprla je oči in ko se je zavedla, je zavzdihnila. Dve solzi sta se ji potočili iz oči. «Nič hudega, gospodična, korajžui bodite, jutri bo že dobro,» je rekel. «Danes vam ni treba več delati. Domov pojdite, pa se spočijte, jutri pa spet na delo.» «Če ste še slabi, malo počakajte. Doma naj vam mati skuha lipovca. Spotite ,237 se,, pa bo dotro. Ako vam ne, bo bolje, pridite po listek iii pojdite, na .bolniško,» je svetovala pređdelavka. «Hiciva pa na delo, Dolenc.» • ' Nenađ'oma 'se. je zatemnilo v. vratih. V,stopil je-nadzornik. «Kaj je? Kak.šno sejo spet iniafe"?» .. . «Neka delavka je. oinedlela, gospod Seidler,» je rekla preddelavka... ... «Za:tD,je Dolenc tukaj .■Neverj.ctiio! Ce koga'bolha piči, bi že vsa tovarna pustila ' ■delo in zijala.» ■' . , . Preddelavlta fe.-že med govorom liitro hušknila v delavnico. Dolenc je že b-il med vrati: ■, ■; " ^ : '^ Vv paketni oddelek, Dolenc. Skrbite, .da bodo pošiljke pravočasno ,na pošti,» .je p(rs'elj:eval načutka. mu ovije roke krog vratu. Pridobljena je. * ■ - Vrata 'delavnice št, 2. so odprla.-«Stare» ni. .M-ala Ži-nka se'tiho kakor miška ■ prikaže' med vrati delaviiice in s pridušenim: glasom pravi:. <,fPunce,.;fco boste šle na '.stranišče, 'se .ustavite jiri vratih magacina in poglejte skozi ključavnico. Irli-hi-hi, nekaj imenitnega bošte videle.». . ' Na-stopnicah je za.ropolalo, «miška» se je prestrašila in' neslišno stekla po stopnicah na: svoje .mesto. Neži-ka, najbolj pogumna, in najbolj radovedna je takoj skočila in pohitela navzgor. Rmahi je'prišla nazaj. Že med-vrati se je smejala, . «Tako jo obj-Cma in ji pripoveduje, jo boža in poljublja, da se. mi je kar iie- . iimno zdelo.» Priskočila je .k svoji sosedi in je s smešno mimiko' ponovila,.; kar js . ■videla. Dušile so. so od p'ritajonGga.-s-meha.. .. . '. . .. Lončarka pa se je zgražala:: «Kdo bi rekel, od nje, taka Trklja, komaj petnajst let-ji je: Eakšnaje.'današnja mladina:» ■ ' ^ .- - - ..............■ «Kar .tiho. bod.ite, .Lončarka. Če niste bili hujši, boljši prav gotovo ne. Kaj .se vam-sploh, zdi hudega? Zato, kar je mlada?-Enkrat mora začeti. Bolje preje kot pozneje. Katera bi .bila tako neumna,'-da ga odbijel Saj je, postaven fant; Še meni sc dopade. Saj dolgo ga ne bo držalo. Potem-jo bo spet nagnal k barvi ali'kam drugam. Bo spet druga prišla na %Tsto.» «Pstl Stara.» ' . ' '.'''♦'- ,239 Ves čas svoje ljubezni je živela Ančka samo sedanjosti. Nikoli ni mislila, kako bo jutri in ali bo vedno tako. Otroško je zaupala svojemu «gospodu». Spomladi,, februarja, je izpolnila šestnajst let. Koncem meseca zjutraj je prišel delavec iz niagacina. «Ančka Vrhovec naj gre k barvi, rabijo pomoč.» Ančko je pognalo kvišku. «K barvi?» Pogledala je okrog sebe, toda vse so bile sklonjene nad delom, nobena jo ni pogledala, nobena se ni vznemirila. Ančka je zbrala vso svojo moč. Ni liotela, da kdo -vidi njen obnn. Šla je. S trdnim korakom je vstopila v temno, zamazano delavnico. «K vam so me spet poslali. Pravijo, da rabite pomoč,» je rekla. «Res je, res,» je rekla pređdelavka. «Tončka je dobila včeraj dvojčke, najbrž ne bo več prišla na delo. Zdaj sc morate vi navaditi, saj nekaj ste že prej znali. Vzemite ta čas Tončkin predpasnik, da se ne zama^^.etc, pa hitro začnite z delom.» Ves dan je dušila v sebi svojo bolečino in svoj obup. Čutila se je ponižana do skrajnosti in poteptana v blato. Šele na poti domov ve je predala svoji bolečini. V gozdu, kjer je nihre ni vi-del, nihče ni slišal. Kakor črv ?e je zvijala po tleh v groznih mukali, a počasi se je le pomirila. Nastopila je neka duševna otopelost. Kakor pijana se je opotekala domov. Bilo je že pozno zvečer, Spet vdihuje Ančka barvni prah, kašlja in briše nos v umazane cunje. Bala se je posmeha, a delavke so jo sprejele med sebe kakor sebi enako. Ni bilo sočustvovanja, a ni bilo niti pikrih opazk. Čas začetnice je minil. Brezobzirno je šlo življenje naprej. En, dva, tri, en, dva, tri . . . Hitro! En, dva, tri . . . Tisoče, desettisoče, stotisoče vrečic! Danes, jutri, vse življenje — en, dva, tri . . . Saj se ne moreš smejati Beta T^evstik Saj se ne moreš smejati, če imaš zdrave oči, če vidiš tudi podstrešja, ceste in pa kleti. Saj kar ne more verjeti moje majhno srce, da je trpljenje življenje in da smo vsi božji ljudje. Saj se ne moreš čuditi, čt imaš zdrave oČi, če zrušijo se podstrešja, Če dvignejo se kleti. ,240 Y mrazu in megli Marja Tratnik Mraz je, tak mraz, da zebe človeka prav v srce. Zraven je pa še lako megleno, đa se nič ne vidi. Zrak je gost, in vendar je vse prazno. Le včasih se oglasi ai-tomo-bilska hupa in hrnenje motorja ah ropotanje voza in zvončkljanje kolesarja, ki svari malošte^^ilne pešce, naj ne stopijo s pločnika na cesto. Ko pa hrušč odhrzi, se zdi, da jc na svetu samo belkasto siva, zlovešče tiha praznota, in đa zdaj zategadelj ni varno iiiteti, ker se nekje zadaj le morebiti skrivajo neslutene. prihuljene nevarnosti. Zdtaj vsak čas lahko spet kaj prihrumi in podere človeka, preden se zave, ali naj skoči naprej, ali naj se umakne nazaj. Tn v trenutku ga lahko pripravi oh vse, kar ima zanj kaj veljave, ali ga znialiči, da ni za nikamor več, ali pa mu celo stre pametno glavo. Še taki, ki bi kar radi sklenili račun z življenjem, rie gredo prej čez cesto, preden ne prisluhnejo na vse straoi. Občutek izgubljenosti zagrabi še tistega, ki ima kaj sreče v srcu in gre domov, kjer je toplo in svetlo in kjer deli življenje s prijaznimi svojci. V takem je na cestah malo ljudi. Še brezdomcev ni, ki nimajo ne v srcu, ne kje drugje kaj toplega, da bi se zalezli ali vase, ali kam. kjer imajo zakurjeno in puste človeka v miru pri peči in v gorkoti. Verjetno jc, da so se poskrili v konjske lileve različnih meslnili gostilnic, ali v same beznice, če jim v žepu še kaj žvenklja. V tem vremenu polegajo — kjer koli so žc doma — tudi tisti po sili postopači, ki nimajo drugega dela, kot da si z iskanjem služb trgajo podplate. Kaže, da še gospe ne pošiljajo služkinj po to ali ono semkaj ali tjakaj. Takole mimogrede bi že moral kdaj pa kdaj kdo zadeti ob koga drugega, če bi jih bilo kaj več zunaj. Saj življenja in opravkov zaradi mraza in megle pač še ni konec, čeprav ni tak čas, ko hodijo ljudje iv: služb in v službe. Tamle pa se mota skozi meglo neka postava. Zdi se. da je služkinja, ki gre po gospejincm naročilu kupit, 'česar jb zmanjkalo v kuhinji. Na oglu trči obnjo druga taka ženska, ki globoko zamišljena tava po megli. Podoba je, da ne ve, ne kod ne kam. Obe se spogledata in se spoznata za .Tulko in Mano, ki služita vsaka pri svoji gospodi, doma pa sta iz iste vasi. Prva je že več let mestna služkinja, druga pa še dva ledna ne. Julka se smeje in ježi čez meglo in mraz in čez «naše», ki jo v temle pošiljajo naokoli. Mana pa brez uspeha poskuša raztegniti usta v nasmeh in ne more povedati, kam, gre. Znanki se nenadoma zazdi tako čudna, da jo vpraša kar naravnost: «Ti, kaj pa je tebi, da si tako kisla?» «Nič takega.» «Tole ne bo res. Tako si vsa iz sebe.» «Ob službo sem. Stran moram, pa ne vem. kam naj se denem.» «Za božjo voljo! Saj si komaj prišla! Zakaj so te pa spodili?» «Gospa pravi, da me ne mara take.» «Kakšne — take?» «Rekla je, da se mi že pozna. Ti ne veš, kako me je oštevala in se čudila, ker sem si upala služit, ko sem vedela, kako je z menoj.» Dekleti pozabita, da ju zebe, in nehata stopicati z nogami po tlaku. Druga v 'drugo strmita in se čudita, .Tulka Mani in njeni nesreči. Mana pa sebi, da je izdala žalostno skrivnost. Izbruhnila jo je iz sebe, ne da bi bila to prav za prav hotela. Že ji je žal, da se je takole zagovorila, a kljubovalno pomisli: «Pa naj vsi vedo. Saj zdaj je že vseeno.» Boječe vpraša Julko: «Kaj praviš, kam naj si zdaj pomagam?» Julka odpre usta in jih spet zapre. Gleda Mano, ki se ji smili, in ugiba, kaj naj ,241 bi ji odgovorili, da bi imelo-res iak poineii. Pa si ne more nič takega izmisliti in jo nazadaje sarno vpraša': , . ' ' , - • «Ali boš šla zdaj domov?» ' ■ ' ■ . ■ «Domov iie morem. Da bi jim takale šla odjedat kruh, ko ga. j im še prej nisem?. Tudi služit ne grem več .nazaj y dotna.č kraj.» . ' - , ■ ■ ■ «Kajpaboš?» .■ ■ . . «Ko bi jaz vedela-!» " . . ■ Mana joče, Julka preinšiljuje, kdo jo je le pustil taka in kaj bo rev^ zdaj počela, ker ji res iie kaže, da bi šla doniov.. Mati bi ji. že šla na- roke, saj je tudi oiia dobila : Mano. postrani,, a očim je.togotnež, ta bi jo spodil. V domačeni kraju služiti, je pa taki tako liudo. Če bi jo.sploh kje mairali! Kakšen zanikrii kmet, ki .težko dobi posle, . - bi jo morebiti »zel, če bi-rtiu delala zastonj. Pa samo morebiti. Trdo bi morala delati in jih vi-bu tega še.veliko prcslišati! ■■ ■ ...' , , .. . , ■ . Tedaj se domisli, -da le nekaj ve' kar bi utegnilo biti za Mano, in jo vpraša: ........«Mlakarjevo požnašj» ': ........." ■" ' ..............' ' '■ ■ Mana polama in se zagrenjeno nasmehne. Kaj bi njej Mlakarjeva! Ta ji že ne ba pomagala. Sama ,služi neije v .Šiški,. Nikoli si nista bili bogsigavedi kako dobrih Jul-ka pa pripoveduje: ...... -. "".' " ' . ' V' «Ombžila se bo. Gospodar že išče drugo; pa jo bo težko dobil na kmetijo v'Šiški. Tako blizil mesta in tovarn ne gre nobena rada.kidat gnoja. Ti: pa si v sili.in kmečkega dela vajena. Jaz bi šla'vprašat, ko bi, bila na tvojem..H gospodi takale he boš mogla priti. Pri kmetu bi te pa vzeli, ko jih težko dobo.» . Maiia ima zdaj svetle oči in voljo in veselje, do življenja,, ki se ji ponuja.' Ne ve, . kako. bi se:zahva]ila Julld za to upanje, in nekajkrat ponovi:.' «Tega ti ne bom nikoli pozabila.» , . ■ . Potlej jo pa še-poprosi: - .-...'"■' ■'■'..''.'' «Julka, ali bi šla juri popoldne z'menoj? Nedelja je. Oe nisi že drugam name-' njena? Jaz se po mestu nič ne spoznam.» . «Seveda bom šla s teboj. Kdaj pa moraš' stran?». ... . ' ' ,. «čez štiri dni. T^akp malo časa še nisem bila nikjer,'čepirav služim, kar ppmnijn. ' Sam'0 dva .tedna imam mestne službe.» ■Tulka zdaj že ne more več zdržati, da.ne bi Mane še vprašala: ■ «Ti, kdo'te je pa pustil tako?» . . ■ . Mana. inendra v Tiadregi in .stežka začne: ' . ,. ■ «če n-e boš nikomur povedala'-»: . ' " " ' ' . ' ' . . «N-e, ne bom-, ros he.» ■■ «Jurjevčev Miha.»' ' . . .: . ' , . «Ta? Ta, da te je zmešal? Kaj ti je le bilo, da si se na tega fanta navezala?» Mana molči. Xulk'a pa še pb vsern čudenju spomni, do jo zebe in da se njena gospo.đa najbrže ž;e.jezi, kje da hodi, ker je ni od. nikoder. Zato ne sili več v Mano in ne stika za njenimi škri-vnostmi, temveč ji na kratko reče: «Jutri pridi pome, ko bp dve proč», in izgine v meglo. - '. «Pozdravljena»,'zakliče za njo .Mana. in se tudi izgubi.nekam nazaj, tja pač,' kj.cr bo še štiri dni doma. '. ■Menda se že večeri, zakaj izza oken že prođira sajasta svetloba električnih hiči, - ki pa jp vidi le Listi, ki hodi po pločniku- Do srede ceste pa sij že ne seže. Čudna gošča je v zraku: Skorajda so.tudi že.vsi avtmobili v garaž.ah, konji v hlevih in vozovi,päd streho. Samo tramvajski vozači, ki jih gluši ropotanj.o lastnih voz", še strme Vsivirio, tesno za-stekleno šipo,-in skušajo uganiti, če se ne'pomika k4j preko tira, ' ' . ■ Na nekaterih križiščih sarhotarijo stražniki, ki so po svoji službeni dolžnosti 242 . ■ , . , ^ zlepljeni s"-tlakorii cest. Komaj še vidijo po-dvakrat pet peđi sveta, ki.naj bi ga nad-■zirali..Stoje, .prezel)a,jo in buljijo predse, • . • : ■ , ■ Ko iapro urade in trgovine,'.se bodo -ceštc za -pol. ure' ali kaj več spet poživile. ■ .Potlej' pa priđe -prava noč,- Mogoče'vzame vso to meglo, da bo jutrišnji dan bolj svetal. ' ' ' ; -y;'. ; Za zdaj pa se megla čedalje -bolj -gosti, ila je-še luži iz .obloenic komaj za medel sij. In mraz pritiska. Ba vso moč., . ■ ' »Mir smo ohranili v •« -V." V.. Angela, Vode: . .. . . Takb^šo govorili.evropski, drž_ayniki;pp; rnpnakovskem sestanku, na "kalermi .so pred-■ st-avniki Anglije, .Francije in Italije klonili-volji Nem.čije ter s tem rešili — vsaj .tako .pravijo-— livropo-pred-n0v.0:v-0jn0-■...... - -' ■ -- -- - - - ' --........... ■ Toda za kakšno ceno? ' ■ . ' ' .■-.'■-. Prepustili sb močni, do zob oboroženi državi malo ČeškOslovaSko, ki je morala na njihovo zabtev-o"odstopiti -^>m^i3i nad-eno petino- svojih najbogatejäib :pokrajin. S tem je izgubila svoje prastare zgodovinske-in-prirodne meje, zgubila je šliri milijone, svojih .prebk-alcev, taiso j.e prišlo nekaj mpj kdl en milijon Cehov pod iiem5ko oblast.. Td je . «.samoodločba.nai-odo.v», v-iin-enu katero so razkosali. Češkoslovaško! Kakšna samoodločba ' je-to, kaže najbolje dejstvo-, da so vzeli za osnovo narodnostne razmejitve predvojno! avstrijsko-statistiko iz leta 1910.-, o "kateri.jc-znano vsem avsti^ijskim Slovanom, kako je bila sesta.vljena in da niti, približno ne "odgovarja dejanskemu-položaju. Avstrijslca sta- - tislika zlasti na Češkem"' sploh ni upoštevala: narod'nbsti, marveč sloni na znameniti av-' sirijski iznajdbi občevaliiega jezika,-, tako d'a so-zdaj, cele po-krajine in mesta lahko pro-,gl-asili z'a'-nemške, , čeravno je bilo prebivalstvo-skoraj Izključno češke narodnosti: Posledica-te ätalistike- je, da bstane-v Češkoslbvašld-republiki samo- majhen jezikovni otok s približno .150'.000 Nemci, dočim prid'e. pod" Nemčijo skoraj en milijon Cehov. ■ ; : !-Češkoslovaška je-skušala doseči v tem pogledu vsaj nekoliko pi-avičnej.šo ureditev". Ibda berlinska -mednarodna kbmisija, ki ima. vsa pooblastila-štirih velešil,'je sporočila Češkoslovaški svoje sklepe v ultimativni obliki, tako'da češkoslovaški vladi'ni preostalo nič drugega, kakor da pristane tudi na ta diktat, piroti kateremu,tu bil 'mogoč priziv', Ta sklep je pomenil usodno okmitev-Češkoslovaške in- njeno hudo gospodarsko ohromitev. - Češka .tragedija'pbmenja za Slovane'nov-čleri v verigi žaloigre, ki'se odigrava žf nad tisoč let nad Slovani : kos za kosom svoje zemlje izgubljajo pod pritiskom tuje osva-jainosti, ki si. hoče za'vsako ceno utreti .pot na vžbod. lej borbi so podlegli Slovani oh .I-abj in^Odri. ter so s0 za,č,eli'krčiti tudi .ob Visli, .".:'.' . ' . " - Danes i-iišijo iste sile najstarejšo meje na- evropski celini (saj- so .zasedli Cehi -že v šeslem sioletjtr.pokrajine, v dosedanjih mejah. Češkoslovaške) . Tudi sudetske:pokrajine, . kjer-'so'.danes res Nemci strnjeilo-naseljcni,-sb. bile nekoč'popolnomia češko ozemlje,-ka{e)-o SÖ pa razni josvetni i'n'cerkveni-oblastniki, .^isteijiatično pbnemčevali. A najhujši ndarec-je zadal ■.čeSliemn.ŽivJju poraz-pri Beli gori I.-'1620.'Takrat je bil pomorjen cvet češkega, -plemstva in izobfaženslva, izgnanih pa jo bilo 30.000 najzavednejših in- najkulturnejših čeških rodbin. -..'■'''-'.:"'■:.:. Lefo.'i so doživeli Čehi novo Belo "goro. Ti.soči in milijoni, ki smo spremljali strašno Golgoto-tega p'öguninega in'visoko kiilturnega naroda,- ne bomo nikdar pozabili teh dni. Do. zadnjega trenutka, smo upali, da se, bo zbudila vest sveta, da bo zmagal glas boljšega dela človeštva: tako veli.ka je bila naša vera v zmago pravice. Toda \'elesilam ni šlo. v... račine, da bi branili malo,-junaško zemljo pred nasiljem; prepustili'so.narod. ki je pre- - več-zaupal"v.poštenost svojib zaveznikov, svoji usodi. «Pravda vitčzi --r Pravica zma-gnje» — to Mäsarykovo geslo je bilo db kraja pbga-ženo. ,243 Toda mir je ohranjen — čeprav za ceno pravice in poStenja. Ali se morejo tisti, ki jiin svoboda, pravičnost in samoodločba narodov niso le puhle fraze, veseliti tega miru ^ Ali morejo zlasti mali narodi pozdravljati tako «samoodločbo narodov»? Ali ne visi nad njimi teže kot kdaj doslej grožnja premoči: danes meni. jntri tebi? Zato je tem bolj rezal v duäo zamolkli glas, ki nam je prihajal tiste nepozabne dni iz trpinčene češke zemlje: «--ostali smo sami, izdani, zapuSčeni od vseh---» Nikoli ne bomo pozabili letošnjega praznika češkega narodnega patrona: koral svetega Vadava je klical na pomoč. Vsako uro, ko smo odprli radio, so nas objeli isti tiirobni glasovi. Melodija je tožila in obtoževala — budila je vest sveta — toda ni je vzbudila. A postalo je So tesneje, ko je umolknila prelepa češka pesem. Eno najtemnejših poglavij zgodovine čis.škega naroda in lahko rečemo slovanstva je pričelo postajali resnica. Oj, kako jo to bolelo celo nas, ki nismo bili neposredno prizadeti: kakor bi nam rezali ude z živega telesa! A kako je moralo hiti šele njim! Najuglednejši in najvplivnejši možje so neprestano bodrili svoj narod in blažili njegov iipravičeni gnev: «Bodimo mirni. Ne pustimo se izzvati, da ne postanejo te usodne tire še usodnejše . . . Ohranimo vero v sebe in ostanimo močni. Slab jo samo, kdor je izgubil vero v sebe . . . Manjša je postala naša zemlja, okrnili so nam jo ... A vendar je to še vedno naša domovina, naša prelepa češka zemlja . . . zemlja krasna, domov nrtj . . . Tudi iz holesti in groze naj raste vera v nas same in v našo bodočnost. . Verujte, da nam ni hilo mogoče vzeti ničesar onega, kar plemeniti narod. Iz našega miru, iz veličine našega trpljenja nam ho vzcvetela nova pomlad. Premišljujmo, delajmo, podajmo si krepk o roke! S stisnjenimi pestmi, toda s samozatajevanjem, Id misli preko krivice sedanjosti v bodočnost, homo zgradili prihodnost narodu svojih otrok . . . Nobena noč ni tako dolga, da ne hi nekoč zasvitalo jutro ...» Polagoma pa postaja beseda pogumna, oni, ki so izpili čašo trpljenja do dna, nam ■s-livajo upanje s svojim mirom, s svojo smotrno delavnostjo, s svojo treznostjo, zlasti pa s svojim spoznanjem, kaj so dolžni samim sebi. Saj so opustili vsa notranja trenja ter so se strnili v obrambo skupnih koristi. Četudi poražen, nam češki narod še vedno lebdi pred očmi kot vzor, ki bo nekoč vendarle vstal zmagovit od tega poraza. Tudi nam kliče češki narod: Ne bodimio malodušni v tej težki uri! Stmimo svoje vrste, kadar gre za obrambo celole — đa ne bodo naši potomci tožili in obtoževali: «Naš bil je nekdaj ves ta raj. očetov naših do,movina. tod tujec so šopiri zdaj . . .» Ohranili so mir. Toda polagoma prihaja svet do spoznanja, da je ta mir le utvara: «Zmotna je misel, da si bomo varnost lahko kupili na ta način, da bomo malo .državo vrgli volko^-oni v žrelo. To je usodna zmota.» Te besede angleškega državnika Winstona f.hurchilla potrjuje dejstvo, da so se od zadnje «modre» poteze državnikov za ohranitev n'iru vse države vrgle v divje oboroževanje . . . IVekaj misli o Zofici KvedroTi ob izidu »Hanke« M a rja Boršnik Umetnik, ki vzraste iz majhnih tal, rabi dvojne moči za svojo izpoved, dvakrat dvojne, če je to umetnica. Razvozlavati mora probleme, Id so jih veliki narodi že zdavnaj rešili — uravnati mora sto in slo drobnih poslov — sto in sto drobnih niti. ki jib mora pretrgati, če hoče do svojega velikega teksta. Ta drobna borba za lastni obstanek in za obstanek njegovega lastnega naroda mu ne izpija samo moči, marveč jo tudi zastruplja, zlasti pri nas, kjer se je v teku stoletnih ponižanj nabralo toliko zavisti, hlapčevstva in hinavščine. Včasih so trdili, da so vse te suženjske lastnosti pri ženskah stop- ,244 njevane v dvojni meri; če jih je stopnjevati mogoče — gorje -umetnici! Njena borba je žo itak neprimerno bolj tragična: boriti se mora ne samo s svojim okoljem, marveč tudi s samo seboj. Tisočletna tradicija jo je priklenila k rodbinskemu ognjišču, samostojen pogled v svet in v življenje si mora mukoma priboriti, le redkokatera doseže že dandanes notranjo osamosvojitev in polnovredno izoblikovanje osebnosti poleg moža, ki ji je bil skozi tisočletja poleg otroka jedro doživljanja in edini smoter življenja. Tragedija Zofke Kvedrove, največje slovenske besedne umetnice, je pretresljiv primer te borbe. Hotela je živeti kot žena in mati, pri tem pa ostati zvesta sebi in svojemu delil. Zavedala se je, da to doseže samo tedaj, če ostane duhovno in gmotno neodvisna od vsakogar. Zato je garala kot črna živina, pestovala in krmila otroke, gospodinjila, pisala povesti, novele, črtice, drame, eseje, članke, kritike, časopisna poročila, — prevajala, urejala, dopisovala, debatirala, govorila na shodih, zraven pa ostro opazovala in tenko prisluškovala življenju ter se mu vsa predajala. Ni ji bilo mar zgledovanje na desni in levi, šla je preko ostrih ocen in zasmehovanj svojo svobodno pot. «Hotela bi doživeti vse slasti in vse grozote», je vpilo v njej, nenasitni, po življenju, ki ga ni mogla nikoli izčrpati. Impulzivna in svobodna, do skrajnosti zvesta notranjemu zakonu svoje narave, je brez pomisleka sledila Ijxibezni in se darovala vsa, širokopotezno, svobodno, bogato, brez ozkosrčnega preračunavanja. Resnica ji je bilo najvišje geslo, zato se je v delu in v življenju hotela dati takšno, prav takšno, ne boljšo, ne slabšo, kot je. Njen prvi mož, ra'edicinec Jelovšek, hrvatski literarni revolucionar, se je tudi v j),raksi ravnal po načelih, ki jih je zastopal v umetnosti. V bistvu je ta nova struja iprav zu prav zastopala eno samo osnovno načelo: svoboda, brezmejna, iskrena svoboda. Toda svoboda je dvorezna. Kot je postala v Pragi bolestna za Jelovška, tako je poslala v Zagrebu, kamor sta se preselila, ko je Telovsek končal medicino, 'bolestna za Zofko. Ne škoduj nikomur, najmanj pa ljudem, ki te ljubijo, to zapoved je Zofka do kraja spoznala Šele na razvalinah zakona z Jelovškom. Spoznala je vrednoto molka iii žrtve, ki odtehtata silo brezobzirne odkritosrčnosti in svobodne predanosti življenju. Iz tega spoznanja je Zofki leta 1914. vzklilo najpomembnejše slovensko delo. roman «Njeno življenje»: Bolestna obtožba moža, ki brezobzirno sledi glasu svoje pokvarjene narave; poveličanje vse žrtvujoče, vsemu se odpovedajoče žene. To leto pomenja preobrat v Zofkinem življenju in ustvarjanju: 14. februarja 1914 se je poročila s politikom Demie tro vicem, jeseni istega leta ji je poginil na bojišču duhovni tovariš Tucović. Temu plemenitemu, vse žrtvujočemu socialnemu borcu je posvetila Zofija svoje avtobiografske «vojne spomine» «Hanka», ki jih je napisala v hrvaščini leto nato. a so izšli v tisku šele leta 1917. «Hanka» je pretresljiva izpoved žene. ki ljubljenemu možu v obliki pisem razgalja bolečine svojih osebnih razočaranj in vojnih grozot. Da premosti cenzuro, je Zofka prestavila delo na Poljsko, dasi popisuje sebe, svoje ljudi, svoj narod. Čeprav je vse prepojeno z osebnim, često kaj-razblinjonim in sentimentalnim doživljanjem, postaja to delo o najtežjih vojnih letih občečloveški protest zatiranega, trpečega človeštva. Tz očiščujočega spomina na mrtvega to-^'ariša je črpala Zofka moč, da se poslednjič vi-ze iz spon, ki so jo čedalje bolj dušile. Hanki je miisel na moža, ki ga je nad vse cenila, pomagala preko trpljenja do samo-odpovedi, do žrtvovanja delu za skupnost. Zofka pa se je znišila tam, kjer je Hanka zmagala. Starajoča se Zofka se osebnemu življenju ni in ni mogla več odpovedati. Kakor Hanka je tudi Zofka občutila v zakonu pomanjkanje duševnega soglasja; toda dočim se je Hanka možu le navidez podredila, svoje pravo življenje pa živela daleč od moža naprej, se Zofka v svojem drugem zakonu za svojo osebnost ni več borila, marveč jo je vso zasužnjila stremljenjem svojega moža. Pod pritiskom kr\d je brezobzirna glasnica in prvoboriteljica za enakopravnost vseh zatiranih, zlasti zatirane žene, opustila svojo nekdanjo radikalno smer; toda čeprav se je za ceno duhovnega sožitja z možem izkore- ,245 Binila iz svojega naroda in iz-sebe. samcj-.se rnjožij,. kljub temu ni približala toliko, da bi. ■ ga priklenila,. V času,, ko sta jo Občinstvo in..kritika nizkotno zasramovala, ker je zastopala nazore svojega moža, je Zofka z grozo spoznala, da nima. v.eč. moža.-Vse ndarce. jć / prenesla. —^ Da se je-čufila. ogoljufario kot žena'takrat, ko se je dala do zadnjega, tega ni več" prenesla. "«Saj je imel celo sam .Kristüs. dvaiiajst apostolov— jaz; pa'.njkogai:i nikogar!», je kričalo v njej .v ččksu .najKujäe preismrtne. osamelosti. Tedaj 'je .požg.ala prav."tisto delo, ki je bilo izraz, njene najbolestnejše -zrušenosti; . Žofkino življenje.narn .je še preblizu,- da M smeli razkriti vso težo, ki' je drobila jijeno • đdo,. da se nvrnoglO. osredotočiti s■■lolikäno-silo, kolikšna ji j.e bila dana'po naravi. Kot ■ da je bila sojeiio.-'da si" mora ta močna žena-natm'oriti vse težke in drobne muke .sivojega naroda .in.svojega .sp"ola ter jnu..z lastnini poginom.pokazati pravo-pot. . " . . Narod iz katerega je vzrastla, ni imel dovolj kruha z,anjo; v štirih, jezikih" je. pisala, - da-si ga je.m;ogla.prislužiti v tnjini. "Toda -v STOjem" bednem, osamljenem urniranju se jedo dna zavedela, da ji jš tujina dala kmha, ni ji. pa dala ljubezni, da je pa ljubezen tiato,." bi ez česar'ne more živeti. . . . ■ ■ ". Križem sveta se je razdajala, ko pa jo je življenje do ilna izčrpalo, se je vrnila■ do'mov . v Slovenijo po tisto malq. ljubezni, ki je'ni naäW nikjer drugod. -T,c,'§e Umret je Sla "v Zagreb,. . ; . . .. . . . " . ;. .." ^ V " ■ Tam "SO pokopali njeno telo, njenega dela, tudi. onega, ki ni pisana v našem jeziku.. M niso "prilastili". Kot'da čutijo, da "je "vse Zofkino živ-ljenje, celo ono", kar. gä je hotela posili razdati drugam^ tako" naše, da" pripada predvsem nam-,■ da .nam je potrelano in da- že Pritaja .čas, ko ga bom.o..znali prav oc.eniti.in.si. .ž njim po ....... V majhnem parniku po Jadranu Trej7> 7j«mo.-Boka Kotorska. . ■ " ■.'.■ ,.:. Dragi papa;.danes je morje nemirno in zato-piäeni-v «čitalnici»,."v-kolikor la zanemarjeni prostorček zasluži'to. jine." " . '.' ":. " : ■" ■' Bili s"mo 24 lir v Dubrovniku," to "se pravi" seveda," da "smo bili vsiđrani'v Gruž.u. " Dubrovnik je poln Angležev, Vse je prenapolnjeno: .Zvečer sm().:vsi "šli v «Gradsko kavano», ki je ena'najmodernejših in naj-lepših" v" ,Iugoslaviji; Velike dimenzije,'vse' v steklu, majhen zamorec v livreji .pri vhodu, ^Na driigi strani, velike .loggi.e na morje dva. bazena z ribicami,, vodnimi rožami in vodoinetom. Loggia ima tri velike oboke in "y okvirju teh Obokov vidiš .tako.krasnoipokrajino, da-še ti ne zdi,.resnična: vmorju se živo.odraža in trepeta .n-eštelo" lučk,'v ozadju■ ostri obrisi hribov in" nad. njiini — kot bi hotel povečati, učinek — mesec. ■Kavarna.ima Ava :prostorä za ples: enega v-.sami,kavarni, drugega pa na teiraši "med divnim" zelenjem,."Kd-tak-o VL-a: zamaknjena .plcšcmme.d vso to lepoto," zagledam "ineri "plešočimi zanimiv, ohra-z," za ka-" terega "si nisem bila na jasnem, "ali ga poznam, ali me na koga spominja, ali pa če " •ga poznam samo pa sliki. Ko'tako napelo premišljujem,.'se mi posveti v glavi: seveda, vojvoda Kentskü .Pre'ijpzhala senv ga po'slikah. Da ga vidite, kako jo živahen, preprost in prisrčen! In .seveda iz.vrstno pleše: Nehote" sem" se" ozrla po-Marini, njegovi -ženi. Sedela jp. pri veliki, svečano okrašeni mizi. Imela je v laseh na vsaki . strani po eno čisto majhno belo pentljo in enako sb "bile počesane vse gdspe iz njihove družbe. Res je lepa, prava princesa iz.pravljic. . Včeraj popoldne; smo pristali v Gartatu. Romantičen zaliv. Sredi zaliva .se mirno pozibava hela jahta, ki. jo j.e neki velikaš "iz'.Cavtata dal na razpolago vojvodi. Nfi levi strani skoraj tik o!h obali tiho leži lepa, popolnoma bela jahta.iz .Londona, - 246 '- ki je priplula v Cavtat na otisk h Kentovim. .KcntOvi" stanujejo v Cavtatu,, v vili. . oiiega gospolJaj kateiiemn pripada" tuđi prej omenjena .jahta. Popoldne smo si ogledali "na'vrhu maj hnega-Hrilj a Meštrovićev mavzolej "obitelji" Račićeve. "Ve.s-iz ■ rriar-" ■ " morja, plemenite, "veličastne oblike in s prav posebno akustiko: ee"potcgncš y.a vrv, zatrepeta "zvon in njegov glas še.melilčo razdiva" po kapelici in zveni nenavadno dolgo. ; ., .. Danes.opoldne smo'pristali v mrtvem.mesln. Perastu.".Lepe starodmme palače, cerkve in-hiše — zaprte,:.zapuščene. ]yie:ta..s. slavno .zgodo^^no,.s.'sla¥nimi junaki —:. :(laueš samo mrtva priča nekdanjega bogastv« in moči. To. mesto napravi iia človeka grozetno-veličasten vtis-, ■ \ ■"."■■..■ .■ ■ Popoldne pa:-smo "že-prispeli" v Boko. Kakor "jo. zanimiva in . divje romantična, . vendai: ta veriga strmih liriboV vse naokoli" Učinlraje nekoliko, dušeče. Danes je tu razsvetljava"zaradi kralje;vega rojstnega dnp; Lučice; se vzdolž-vsega glavnega zaliva "" jasno odražajo v" morju. -...".- -.-.- -- Če. bo prilika," opišeni še Wise" iz".Orrie gore. • : , '■ .. ■ -Upam, .đa_ se .dobro, zabavate pri čitanju mojih, «poročil»,, in ^ iskren.p_ poz-dravljam - ■ " . -Vaša L pwmo.- med-Korčulo in'Makarsko." " ""- ". - " -. ..... " Predragi papa,- predvsem prosim, da oprostiš, , čg bodo - mastni madeži. Pišem namreč pi-i sončenju. Ležim na strehi-kabine, od tu se najlepše vidi na vs"e stratli in tudi za sončorije jo najlepše tu. .Zadaj ža kabino,so zbrani -naši čehi; eden čita iž kiijige in drugi" pridno poslušajo. . ; .-. Sam-Kolor je bil prccižj mrk, tesno "obdan öd strmili sivih hribov. Zvečer je nastala nevihta in zibali smo se, da je. bilo veselje. .Vsi premični"predmeti so se- z veli'. . kanskim ropotom trkljali po krovu. . Že. smo mislili, da drugo jtitro ne bo nič z nameravanim izletom na I.ovčen in v Črno goro. Toda zjutraj nam je sijalo naj-lepše"sonce, to se pravi, samo. vrhovi, so se blesteli v" soncu, medtem, ko je" kotlina ležala šo v mračni -senci. "Naša ožja družba se je-v treli artotaksijih, odp,eljala pp -serpentinah"proti Črni gori. Avto' še rrii je-resnično smilil, tako, grda je^pot in-tako ostri !in nešteti, "ovinki. Ob cesti" v prepadih snio "videli nekaj; razbitih avtomobilov, res lepa perspektiva za naš izlet! .Tii naš šofer je. tako di^je vozil in pri tem tako divje" gledal, da nas je-hilo kar -strah. Kmalu smo bili v višini 1000 m" in mraz nas . je stresal, medtem ko nam je še pred eno-uro" v doliiii bilo vroče. Bili smo v Črni-gori. Sam goli kamen. Tam kjer je bila kaka dolinica za silo pokrita z bomo.travo . iu grmovj.em, je že stala beiraska vasica. Vozili smo se skozi Njegoše, rojstni kraj kralja, Nikole.,Na revili enonadstropni hiši iz kamna je bilo napisano: Grand Hotel. Najprej se ti zdi smešno,-potem pa žalostno. Zagledali smo vrh Lovčena z grobom pesnika Njegoša: Kmalu smo dosegli -Cetinje-.- Primitivno, revno-mesto, toda precej raztegnjeno. Najprej smo si ogledali najstarejše poslopje: začetek'C«inja —^^ santo-■ stan,-cerkev, trdnjava — vse. hkrati. Nato so nas peljaH v konak, bivši dvorec kralja Nikole. No, to je bilo pa res zanimivo! Poslopje je od zimaj preprosto, skoraj revno,, znotraj pa ima mnogo kneževSkega sijaja. Delovna soba Nildte, z neštetimi zsi^ta-vami iz dobljenih bitk s .Turki .(tu mi je veter en list. od nesel iii moram," napisati drugega. Čehi se mi pa smejejo, ko. presenečena in s kislim obrazom gledam za letečim listkom. Torej --.Jovo na novo!). .Vse polno orožja in uniform in.povsod ogromni portreti Nikite. ,Sploh so portreti glavna zanimivost v kpnaku. Diven portret italijanske .kraljice ..lelene, .hčerke kralja. Nikit.e,. iz. mozaika. Velikanski portreti, delo najslavnejših slikarj,ev;,ki predstavljajo italijanskisga-kralja, kraljico, .vse otroke. ■Otroci kralja Nikite, zeti -ih snahe, ruski car in carica, kralj Peter, njegova ženil: ,Zari!:a, kralj Aleksander kot otrok "in mladenič, Franc Jožef, Elizabeta, Carmen Silva, (Carmen Silva je bila nežna .pesnica ih na njeni sliki je posvetilo: «aimer — . c'est un bonlieur plus grand que d'etre aime» — večja sreča je ljubiü, kot pa biti - :' ■ ' 247 Ijtibljen). Moji sopotniki so me neprestano klicali in podili, ker sem preveč postajala pred slikami. Gledala sem portrete teli ponosnih, mogočnih ljudi in se spomnila njihove iisode: Elizabeta, ruski car in carica, Nikola in sedaj še Aleksander: kakšne tragedije I V Cetinju nas je iznenadil dež in v dežju smo se odpeljali po drugi strani proti morju. Zopet neštete serpentine. No, kmalu se je zopet prikazalo sonce. Na nekem ovinku zagledam vodo in zäjtlicem: morje! Šofer po. rece do. to ni morje s.m.p3.k Skadersko jezero! Tako veliko je, da se mi je zdelo kot morje. Budva ima najlepšo obalo za kopanje, kar sem jih v južni Dalmaciji sploh videla. Čeprav se nam je mudilo na parnik, Id nas je čakal v Kotoru, smo se vseeno veselo pognali v valove kra-nega budvanskega zaliva. Hitro smo se potem oblekli in zdrveli z avtom proti Kotoru. Kapitan nas je še pregledal in preštel, ali smo vsi (no, prcštel nas ravno ni, saj nismo backi), samo mene je vprašal «jesu li svi Česi gore?»' Za Čehe je namreč čutil posebno odgovornost. Potem je dal znamenje za odhod in istočasno^a obed. Imenitno je to, da naše kosilo ni nikdar odvisno od odhoda ali prihoda. Če se nam zdi, obedujemo v luki — seveda \'eđno na krovn, — če nanese, pa^tudi na «širokem morju». Včeraj smo na primer pristali v Tr.steniku na Pelješcu samo zato, ker smo si zaželeli kopanja. S parnika smo kar v kopalnih oblekah odhiteli v vodo, adplavali nekoliko ven, se vrnili na pamik in sedli k obedu. V tem trenutku je že parnik zatulil in se odmaknil. To je namreč bilo tako «organizirano» : ko parnik prvič zatuli, moramo iz vode, ko drugič zatuli, moramo biti že na pai-niku. odnosno na njem, ko tretjič zatuli, se pa že odmika. Enkrat smo pluli tudi ponoči. Ampak nam jo je morje pošteno zagodlo! To noč smo si vsi dobro zapomnili! Iz Kotora smo odpluli okrog desetih zvečer. Morje v Boki je bilo popolnoma mirno in mesečina je bila. Sedeli smo na konici parnika in gledali nočno pokrajino in morje, ki se je tako razlikovalo od onega, ki smo ga bili vajeni podnevi. Ko smo končno dospeli na odprto morje (ki je pred Boko res odprto do Italije, ker ni tam nobenih otokov), smo se začeli čedalje bolj zibati. Vse na parniku se je začelo trkljati, tudi mi nismo več mogli stati na nogah, še manje hoditi. Valovi so butali ob parnik z vso silo in voda je brizgala od vseh strani. Imeli smo občutek, da bodo valovi vsak čas preplavili krov, ali pa da se bo parnik razklal. Seveda, ko boste to čitali, se mi boste smejali. Ampak če si ponoči na majhnem parniku, ko so valovi višji od'njega, ti le postane tesno pri srcu. Posadka nam je pojasnila, da je to «mrtvo» morje. (Mi smo se vprašali, zakaj neki «mrtvo», ko pa tako divjal) Kapilan je pričakoval, da sc bodo potniki, ki so še pred nastopom valov odšli v svoje kabine spat, vsak čas prikazali na kro™. Toda gospođa se kljub strahu ni prikazala na krovu in sicer enostavno zato, ker ni nihče mogel prestopiti niti koraka! In tako je vsak lepo v svoji kabini polagal . . . izpite. Potovanje je postajalo čedalje lepše in ko je bilo najlepše, je nastopil začetek konca. In tako smo včeraj v lepi Makarski, pri dobri glasbi, pri plesu, na krasni terasi pod palmami bili vsi žalostni. In jaz, ki sem ves čas bila tako živahna, .=:em sedela pri mizi kot politi kužek. Spet me opominjajo Čehi, naj vendar neham pisati, ko je škoda za vsak trenutek, ki ga še lahko uživamo na morju. lu prav imajo. Mnogo pozdravov vsem in na svidenje. Vaša I. ,248 II. Balkanski kongres rni|e za zaščito dece o. G. Balkanske države so se nekoliko kasneje kot zapadne države, v glavnem šele po vojni, začele smotrno baviti z zaščito dece in mladine. To ima svoj popolnoma določen vzrok: države, kakor posamezniki, se zavedajo dragocenosti tega, kar imajo, šele takrat, ko je ogroženo. SisteraaLska zaščita mater, otrok in mladine je povsod neposredna posledica padanja rojstev. Ker se je občutno padanje rojstev v velikih kulturnih državah na zapadu začelo prej kot pri nas, se je tam tudi prej razvila zaščita dece. Pri nas padec rojstev sicer še ni velik, vendar se tudi že pojavlja in povzroča skrbi za ohranitev vsaj onih otrok, ki se rode. Pot socialncgo dela gre navadno od privatne dobrodelnosti do državno organiziranega skrbstva, ki pa še vedno ostane v tesnem stiku in sodelovanju s privatno iniciativo. Pri nas socialna zaščita otrok državno še ni dobro urejena — nimamo še niti enotnega zakona, ki bi dal podlago sistematskemu delu. in mnoge, vobče prav dobre uredbe se Jie izvajajo. Zato je pri nas'delo privatne dobrodelnosti še posebno važno. Delo za zaščito otrok je mednarodno organizirano v «Mednarodni zvezi za pomoč otrokom» (UISE), katere podlaga je tkzv. 2.enevska deklaracija otroških pravic. Vsaka država ima svojo državno Unijo za zaščito dece, ki"ima spet svoje lokalne podorganizacije po vsej državi. V Uniji so včlanjena vsa društva, ki se bavijo z zaščito otrok, sodelujejo z njo pa tudi javna oblastva — država, banovina, občine. Ker imajo razne balkanske dežele podobne probleme na polju dečjc zaščite, so imele že pred dvema letomia svoj skupni kongres v Atenah, o katerem smo tedaj poročali tudi v našem listu. Od 1. do 7. oktobra leLos je bil v Beogradu II. balkanski kongres Unije za zaščito dece. Kongresa so se udeležili poleg Jugoslavije in balkanskih držav Bolgarije, Grčije, Turčije tudi zastopniki drugih evropskih držav, Anglije, Francije, Nemčije in Italije, zastopnik Mednarodne unije za zaščito dece g. Van Notten, zastopnik Mednarodnega urada dela g. Tcleman, predsednica Mednarodne babiške organizacije gospa Nana Conti, zastopnik Near East Foundation in zastopnici Mednarodne ženske zveze, Jugoslovanka ga. Petkovic in Bolgarka ga. Ivanova. Poleg kongresa je bila istočasno v Beogradu Mednarodna razstava dečje zaščite, o kateri bom govorila kasneje. Kongres je bil otvorjen 2. oktobra na Kolarčevi univerzi v prisotnosti Nj. V. kraljice Marije, ki je bila njegova častna predsednica. Obiskala je tudi razstavo in sprejela kongrejsiste na dvoru. Kongres je imel dve nalogi: da razpravlja o zaščiti otroka na vasi in o pripravi socialno-medicinskega osebja, posebno z ozirom na delo na deželi. Kakor je poudarjal v svojem govom generalni referent za Jugoslavijo, prof. Ivkovic, ni slučaj, da si je kongres izbral ravno to nalogo. Balkanske države so v pretežni večini agrarne države in vrhu tega je tudi sorazmerno Število otrok na vasi veČje kakor v mestih. In vpra,§anje zaščite Icmečkega otroka je dolcaj različno od zaščite mestnega. Zato je treba to vprašanje obravnavati posebej in s posebno pažnjo. V vsaki sekciji je poročal zastopnik vsake udeležene države o položaju v svoji državi, nakar se je razvila debata in formulirala končna resolucija, o kateri pa niso glasovale sekcije. To je bilo škoda, kajti v bolj donKičem okolju sekcije je bila debata in glaso-^•anje lažje, kakor pri slavnostni zaključni seji, ko je zvenelo predsednikovo vprašanje, ali ima kdo kaj ugovarjati ali pripomniti, koL zgolj formalnost. Resolucije prve sekcije je čital generalni referent grške delegacije v francoščini {kongresna jezika sta bila francoščina in nemščina, slišati je bilo tudi angleško in italijansko, Bolgari pa so govorili tudi kar bolgarsko). Resolucija je poudarjala potrebo, da se dvigne splošno lailturni in higienski nivo balkanske vasi. Trije so glavni vzroki velike umrljivosti in bolchavosti otrok v naših vaseh: velika nevednost staršev, pomanjkanje zdravnikov, sploh socialno-medicinskega osebja, pa tudi zdravil in drugih pripomočkov, ,249 ■ ter končno revžčina." Zato priporoča kongres prirejanje gospotUnjskih in ,pod;- .tečajcv,. potujočih razstai, prilogo.ditev .pouka-v Ijiidski žoli potrebam kmečltega otroka in iz-. . otrazbo y -higieni; posebno važnost -ima dela zaščitnih sester; zelo važno .je, pritegniti t " higienskemu pouku tudi hočete.. Mnogo koristnega lahko stori ppdfeželska mtkigeiiba, " . : učitelji, posebno-.učileljice,-in duhovniki z lastnim ilelom'ali vsaj s "podpiranjem dela ' ■■'higienskega osebja: Temeljito je treba- preštudirati stanovanjska vprašanje našega,krne-ta,- -Id po večini-še vedno prebiva-v nizkih, tenuiib, ptjgosto, vjainih bišah, navadno-s pre-^ majhnima, gknij.dostikrat s samo, eiiirn prostorom za ž^ivinp in, ljudi. Troba-bo tudj^ dobiti-' ; denarnih sredstev-z,a;asaiiacijö. Treba je poslati'na deželo dovolj-s'ocialno'i-ilođicinskoga - osebja. Vsaj na 200'0-prebivalcev bi morfla pritl'ena ■babicaV-Do^stöp -di/posVetövaln-io in , :boln,išnic je! treba olajšati. Na/vsak,ih,:,56ö0',prebivalcev bi moral priti zdravstveni "dom za vse vrste, zaščite, ki bi moral inteti-vsaj -eno, zaščitno,sestro ter -zdravnika, pp-mož-. nosti iz tistega kraja. Stroške teh ustano'v haj bi vsaj delotna kVilo občine. .Kongres se ■je ; zavzel ž-a cepljenje proti tiiberktilozi^ z B. C. G., toda le,, ako- je niogoča- kontrola- Ipo -zdravniku ali zaščitni sestri. Država mora izdati poseben zakon o organizaciji in izvedlji" - otro-ške^ zaščite. Potrebna sredstva je treba dobiti z obda.včenjem. dediščin, -alkoholnih-" pijač,-luksuznih -predmetov itd. -:Iz .teh- dohpdkpv bi.se -jno-nal- ustanoviti- poseben.; «Fond -za varstvo ofrok». Seveda - je . potrebna -pomoč he le- majhnim otrokom : triiba'je .poskrbeti, za .nasvet ih ddnariio pomoč sirotam in zapuščetiini^ otrokom ter nezakonskim otrokom, svetovati v izbiri poklica -in ■poinaga.ti pri šolanju. Želeti .je,■ da bi ■ Unija.za zaščito-dece imela svoja zastopstva tudi -v niajhnih krajih kakor n. pr. v Bolga-■fiji, kjer baje ni; vasi'brez pododbora Unije. -'— Resolucije'sekcije so bilo^'sprejete-brez debate.' ■'■■'■.' '.'.''■.-■'- -■■---■■ ■ ■ Resokicije druge sekcije je .čitala prav tako-v francoščini ga; Ljapčeva; .podpredsedr . -niea bolgarske Unije za' zaščito dece, ki- je predsedovala.drugi sekciji.' 'Sekcija priporoča,^- ■ -da bi- se pri študiju'zdravnikov posebno .poudarjala pediatri ja in - porodništvo, ker to' dvoje zdravnik-na deželi najbolj potrebuje- Student in zdravnik na 'stažu'naj' bi se tep-' . . rctično in praktično seznanil tudi-z'negp zdravega otrokaž.Zaščitne sestre^naj bi imele-,, , maturo ter triletno, temeljito si:r6kovno'izobrazbo, 'Za delovna deželi so edino "možn^č ■ ■■«polivalentne»',' (vsestranske) sestre, speciali-stk "je, .treba le'-.roalp .za delo -v mestih,-", za" nadzorstvo in pouk. Za otroške negovalke' zadostuje enoleten pouk; Ta tečaj je^osebno priporočljiv za rnlada kmečka dekleta, Id lahko potem kot žene-in matere praktično upo--. rahljajo pridoiiljeno.znanje in:ga širijo-med sosedami na vasi. Za babice smatra-.kongres ' za zadostno .štiriletno ljudsko šolo kpt prcđizpbrazb.6,'.čtš da zaenkrat 'ni. mpgoče "več za-.' htevati, čeprav bi bila'seveda viiSia .izpbrazba', zaželena.'Strdkovha izpjjrazba naj, traja'" 1-^2 leti in naj obsega tudi vajo v ,vodstvu porodov-na-domu.'.s katerirhi ima babica, v praksi'največ opraviti. Večkrat naj'se prirede,kratki dodatni teča]j„-za babice v praksi,'■ Prisotne babice so zahtevale, naj se-'za babice' določi višja'predizobrazba, meščanska "šola ali nižja gimnazija, a niso prodrle. Vendar se moramo„vsaj za na.še kraje priključiti nji-hpvemu, mnenju z. pzirom na ugled'5tanu,'.na možna boljšo-izbiro med-prijavljon-kami.' in tudi'zaradi izboljšanja materialnega položaja. 'Naj še omenim,' da.je bila babica, ki je ' govorila za jugoslovanske babicp, Slovenka,-ga. Pretnarjeva,''Babice lahko vrife'.đeln zaščitnih sester-in-, zaščitne sestre delo !babice, ako'imajo"za;to potrclmp izobrazbo, vendar takega-strnjevanja.pokli-cev--ni želeti, ker ima vsak zase dovolj velik'delolcrog;-Dopustno je le začasno, dokler manjka tako babic kakor'-«iščitnih sester, in le tanj, kjer je res potrebno. Pi-ostovoljni'sodelavci "sd'zeTo važni v socjaln-o-higicriški zaščiti', a treba" je. tudi' '.njim dati nekaj, izobrazbe.' Pi-irejajo naj'.se krajši tečaji Za, voditelje dobrodelnih akcij.-prav posebno,važna pa,, je socialno-higienska izobrazba za- učiteljstvp, posebno učiteljice! Zato naj se-socialno-higienški pouk uvede kpt obi^ezen predrnet v riajvišj'orii-razredu učiteljišč in naj se prirejajo posebni tečaji za učiteljic'e,-ki so'-že v' praksi'. Podobni tečaji so' se na Bplgarskem prav. dobro obne.di. Tudi' resolucije dr'tige sekcije so bile sprejete brez debato. 250 '- .. Za -slovo je Epregavprir:jpređseđni-k■ organizacijskega, odbora,-' vseuč. prof/ dr: Kostić, ■ ki se je zahvalil vsem navzočimi-iii obžaloval'-odsotnost Romtinije "in" Češkoslovaške. -Omembo-Češkoslovaško jo zborovanje pozdravilo z močnim in dolgotrajnim-ploskanjcm. -Poslovile in-zahvaljevale so se tudi.tuje delegacije -in zastopniki .posameznih: mednarodnih' organizacij, med njimi' predse'dnica-'Bolgarske ženske.'zvezek .ga.. Ivanova v imenu "Med-.narodne .žmske .z-veze,'.Govorila je ..v nemščini d smotrih in pomenu M2iZ, potem pa v ; bolg.a'r'ščini- še posebej pozdravljala Jivgoslavijo"in končala "z vzklikom prijateljs.tvu 'obeh , sorodnih narodov. ■ ' ■''■'".'' ' ' . ' ' '. ■ Ža' Slbveiiče je .zaniihivo,'da je'bik'na zabayiiem^ Trboveljskih slavčkov, ki je Ićpo nspc]. " . '.-' ^ '■ Vse.' na'kongresii'.iiđciefxnč balkanske-države; ^ Romunija,.'ki'se sicer ni udeležila, ."od izvenbalkoriskih pa Italija,\s.O'izdale ob priliki kongresa svoja ..tiskaiia. poročila,-• '.ki .so jih dobili.vsi člani'kongresa. 'Tako -ne bo.ostalo pri bežnih besedah,"ternveč sta. te-'. nicljito pripravljalno del-o rn-'dragoceni statisti.čni'material ohranjena."" , ^ . ' . . , Uspeh. .kakega ko.ngresEi je. takoj po njegovem zaključku toiko presoditi: namen--kongresov je Havezanje stikov,-'izmenjava misli, pobuda za nadaljne delo. Vsega .tega. je-bilo na teni'köngresu'obilo.'Uspeh pokaže bodočnost: - ' . '."'"('Dalje prih.')'. Poročila in kritike Ob razstavi slovenske povojne knjige. Razstavam iz sveta likovnih- urnetnosti so ' se poslednja--leta pridružile še razstave, ki .nam n'e vzbujajo čustev notranjega ugodja ali neugodja z ozironi-na svojo kakovostno, temveč z ozirom na svojd-kolikostno -vrednost.: -Slikam, kipoin.- griidbenim osnutkom'so se pridružile knjige, ki jih..:;iiorBmo takole nemo-razstavljeno vrednotiti samo po;videzu, .'v-"kolikor nam- niso stare in. dofere znanke. '\i'red-notraije po videzu pa'je vrednotenje, likovnih umetnosti, bistva- in notranje-cene besedne umetnosti, ki živi svoje pravo življenje mimo okvirne zuiianjosti knjižnih-'oprem, ne more, do.jeti.-Z lepo.opremo je kakor z lepo.'obleko. :Mor.da odeva globoko in^ dragocena -vsebino,'.morda s puhlim lišpom zakriva le. plehkost, in praznoto, Grda in pomanjkljiva zunanjost ljudi, ki jihljuhimo, sicer boli in boli tudi nelepa-zunanjost stvari, ki so nam drage. T'oda še bol) boli lepota, udobna in topla lepota negovane in razvajene ženske, ob . razcapanem "pouKčneiii 'o'tročiču'iii holj, boli razkošna knjiga,' namenjena morda .prav' laksnile lepi in vsega naveličani gospe, dh nebogljeni;, najmlajšim iz rodu na smrt obso- - jenih za pouk .materinega jezika napisa-tii knjižici. -' - . - Zato so predavanja skoraj nujno dopolnilo knjižnim' ra:zsta-t'am, kajti- vrednote zunanje - kakovosti. in kolikostrie'-i-rednole. bi .mbgle :lago'dnega ogledovalca pripraviti v -preenostransko- občudovanje ali v preceneno odklanjanje. -'In-res sp bile -vse naše- doše- - danjo knj)ž'ne. -razstave,:razstava'-češke in-dovaške, razstava ženske knjige in tudi-posled-. . nja, razstava knjige dvajsetih -let najnovejšega razdobja slovenske politične zgodovine, združene s predavanji. Prav ob tej poslednji pa so nam' neiui pozdravi znanih, pozabljenih in nepozabljenih knjig, povedali mnogo več, kot so'nam. mogla, hotela ali -sm.ela povedati preda-vanja',; P.rikaz-ala-jo;jtam dobro in nazorno.bolečo nebogljenost .slovenske'-. ' koroške in-ubogi križev pot slovenske primorske knjige, nam'toplo in z ljubeznijo ori-sala sodobna stremljenja in' bogato ".ra5't"'s.lo-\;enske rnladinske Imjige;' ze slov'eiiska lepa kiijiga pa še je zvrstila mimo nas skoraj le z imeni piscev ih naslovi del in še ž oznakami, ki sö ■ bile po večini le obrabljeni okrasni pridevniki. Premnogo drugega pa je ležala s knjigami napovedano na. lesenih obstenskih stojalih. - . : - "Včasih,.smo si hoteli dopovedati, da. smo med najkulturaejšimi. narodi 'v Evropi. Kdor' bi bil presojal stopnje naše kulLttmosti po množini, razstiivljenih ,mes.ečnikoV' in ■knjig, bi bil res mogel z dvignjena glavo in .Samovšečnimi..mislirni odhajati z.razstave. , In vendar so vst; besede o naši -visoki kulturi le lepa in zlagana,, kdo ve,- kdaj in «emu Jiastala bajka-. Ce se niso besede o kulturi morda -čez noč, ne da bi vedeli, kdaj in kako;. - 251 sprevrgle v čarobno in uspavajoče pravljico po načinu; nekoč je bilo......Kakor koli. Nem in bežen razgovor z mnogimi teh knjig in listov je glasno obtoževal to nažo lepo in udobno laž in obtoževal še marsikaj in marsikoga. Nad knjigami je lebdel pozdrav pesnika Župančiča slovenski besedi, toda glasneje od tega pozdrava so iz knjig govorile lačne, in propadajoče oči, so iz mesečnikov vpila strgana slabotna telesca slovenskih otrok iz Haloz, Slovenskih goric in od dnigcd, ki bodo morda kdaj v svoji lakoti in razcapa-nosti vsem lepim pesnikovim željam na kljub prodajali rodno slovensko govorico. Kajti iz teh otrok nam ne morejo zrasti zdravi, notranje svobodni in narodno zavedni ljudje. In dokler ne bodo ljudje v sleherni slovenski vasi zdravi, notranje svobodni in narodno zavedni, bo slovenska zgodovina še daljo zgodovina zamujenih prilik, ki so nam jih pritajeno očitale zlasti knjige, nastale in tiskane onstran naäih državnih meja, in mnoge opombe k poslednjim desetletjem slovenske zgodovine. Knjige obtožujejo, obtožujejo, obtožujejo ... in vendar so vse te dolge vrste sadov slovenskega duha kakor zveneče se glaseča posetnica, ki predstavlja v resnici le ubogo in neznatno človeško bitje, in bodo to vse dotlej, dokler ne bomo stopili iz knjig, ki govore posamezniku teden, dva. tri in potem obmolknejo, v življenje in z dejavnimi rokami zagrebli v slovensko zemljo kali vseh dobrin, ki gredo sodobnemu človeku, slovenskemu nič manj kot vsakomur katerega koli človeškega rodu. Nekdo med nami hi moral spregovoriti še glasneje, kot govore knjige in listi, nekdo med nami bi moral imeti pogum, povedati tudi vse ono, česar knjige in listi ne smejo povedati. Nekdo med nami bi moral pred očmi vsega sveta raztrgati lažno posetnico slovenske kultitrnosti in začeti pisati novo, resnično. Kdo je najbolj poklican? Nedavno so zbrali najvišje predstavnike slovenske znanosti in umetnosti v slovensko akademijo. Bojim se, da so vsi ti gospodje preveč odmaknjeni od najbolj bolečih in najbolj resničnih bolečin slovenskega življenja; toda kdo bi mogel, smel in moral z večjo dolžnostjo, z večjo pravico in z večjim upanjem na uspeh končno spregovoriti v imenu svojega naroda kot njegovi najvišji vrhovi? Erna Muser Gustav Šilih, Beli dvor. Mladinski roman. Založila Tiskovna založba o. r. z o. z. Jjjiibljana 195S. Ob koncu letošnjih počitnic nas je presejietila na knjižnem trgu novost: knjiga, ki jo označuje kratek, a svojevrsten naslov «mladinski roman». Lanska anketa o izbiri in priljubljenosti čtiva med našo mladino je pokazala, kako svojevrsten prizvok je v imenu «roman» za otroka, ki je zaslutil tam onstran otroštva življenje in njegove skriv-nosti.Silihov roman mladini je delo človeka, ki te slutnje pozna, ki jih z mladimi živo in pristoo doživlja, kajti Šilih je pisatelj in pedagog. Njegov mladinski roman, poln dejanj in dogodkov, ki mladega človeka privlačujejo, zajet iz težkih dni na,lih narodnostnih bojev in grozot svetovne vojne, odlikuje globoko poznavanje duše™ih posebnosti razvojne dobe na prehodu iz otroških v deška leta in preko njih v čas nemirnega iskanja, tipanja skozi neznano do sebe samega, zorenja v sebi in dozorevanja v delu in življenju. Glavni junak romana, Gradnikov Lovrek, potomec gospodarjev ponosnega belega dvora, je fant, ki preživlja polno, harmonično rast v mladost. Otrok, ki mu očetovo propadanje in materina bolezen izostrita čut za realnost življenja, dozori v dečka z živim čutom dolžnosti in odgovornosti. V njem se izraža doba prekipevajoče moči in stopnjevane samozavesti, obenem pa se zbudi v njegovem značaju Gradnikov čut pripadnosti k domu in zemlji. Tako se zapiše Lovrek domačiji, ki so jo lahkomiselnemu očetu iztrgali z zapeljevanjem, zvijačo in goljufijo. Prirodno nagnenje te dobe k velikim in nenavadnim, često pustolovskim dejanjem se javlja v Lovrekovi pogumni podjetnosti ob razisko-lanju podzemskih votlin, fantastičnost domišljije, ki je komaj prerasla pravljičen svet, v Lovrekovih živahnih prividih nesrečne tete Ane. Lovrek ne ostane niti po očetovem begu in po materini smrti sam. Prišel je v leta, ko si izbere vodnika in mu zaupa. Učitelj Urbančič, mlad, narodno zaveden vzgojitelj poskuša usmeriti Lovrekove sile in Gradnikovo sebično ljubezen do zemlje k tlom, iz ,52 katerih je zrasla. Toda v trenutku, ki je dal Lovreku najtežji oičutek krivice in nasilja. Urbančič odpove. «K sreči pa je Lovrek zaupal še enemu», Kotnikovemu Janezu. Prijateljstvo talcšnik fantov je svojevrstna vez in Janez se je skaže vreden. Tako Lovrek notranje ne izgubi stika z dolino in domom, dasi ga po nedolžnem preženejo v hribe, na Hojanovino. Tam se poglablja neustrašen in samosvoj, ponosen pastir vase in raste v tihem opazovanju ljudi do resnih izkuženj. Čase najtežje du.^evne tesnobe in osamelosti preživlja tn. V prirodni težnji po sainotarjcnju se zateka T.ovro k živinici, v kateri čuti dih življenja, skoraj bližino, na pomlad pa doživi razodetje: mladost. . . «Pogosto se mu je dozdevalo, da so se napele čezenj nove, še neizpete strune. Sam ni vedel, česa pričakuje in česa pogreša. Ta pomlad mu je prinesla marsikaj novega in njeni prvi tedni so potekali v hrepenenju in razdvojenosti.» Z rastočim poletjem se Lovrek vse bolj pogreza v nemir, hrepenenje po človeku, po ljubezni . . . Brezplodno sanjarenje, kovanje in nialodušno opuščanje načrtov, izgubljanje samega sebe se ga loteva, preti ga speljati na pot v brezdan. Takrat spet pride Urbančič, prinese mu knjig in z njimi študija, dela. «Zdaj so se uravnale dečkove kipeče, doslej v praznoto se izgubljajoče sile k smotrni dejavnosti.» Povrnjeni duševni mir je dal Lov-rekii, pastirju na Hojanovini, prerojeno samozavest, krepko rast in zdravo, ravno pot. Tako je prišlo do pogumnega spopada z Gradnikovim nasprotnikom, narodnim odpadnikom Miklausinom, do preloma s trdimi in skopimi sorodniki, s Hojanovinii. Lovrek se vrne v dolino, na Gradišče k teti Alici. Z navdušenostjo in odločnostjo mladosti začne znova. I^ovrekova volja je dosledna, vsezmagujoča. V njem je mladost, je čudežna sila mladosti. Mlada ljubezen prevzame njegovo dni, prilije ognju hrepenenja v -njegovi d^iši. Prinese mn prvo razočaranje. Toda l^ovrek je poln resnične, trde preizlaišene moči in «trpka grenkoba prvega razočaranja je ojačila njegovo hrepenenje in ga hkratu preoblikovala in izpopolnila», zahotelo se irni je v široki svet. Ta volja ga vodi na vrtnarsko akademijo v Francijo, da mu doživetje zmage. Vendar občutje samote ostane. Lovrek se zateče k pesmi, da bi v njej izkričal vse bolečine. A^se. kar govori v knjigah in revijah o t-rpljenju in odpovedi, vse je zanj, samo zanj ... V srcu vsega življenja se čuti. Toda ostane, kar jer možat in odločen, vedno do-sleden J^ovro Gradnik. Pogumen nastop v družbi mu pokaže spet Vido, njo, ki jo mlado iskanje kliče. To je Silihov roman: živa psihologija mladosti, živa podoba mlade, polne rasti in zoritve. Vsa povest se mi zdi le okvir tej podobi, ki jo ustvarja pisatelj mladini iz iskre nega doživetja mladine. Razumeti jo hoče, dati ji roko na pot. biti ji blizii. Prepričana sem, da ga bodo mladi sprejeli. Vzgojna tendenca, ki je mladinskemu delu bistvena, je vseskozi jasna in čista, vendar tako nevsiljiva in fina, da jo mladi Človek sprejme brez tistega značilnega iipora proti slehernemu preprozornemii posk\isu vzgajanja. Gradniki so naŠi ljudje, Lovrek čuti, da js sad naših tal. Tudi Ulrik, sin izkoreninjenca Miklausina, pravi: «K vam, drugim mc je sililo. Kako sem sovražil naše jalovo in neznačajno odpadništvo . . .» Lovrek je že v lotih zorenja in nastajanja na zunaj vedno cel mož, do neverjetnosti odločen v svojih dejanjih, a plemenit in dober, da ga .Ulrik po pravici vprašuje: «Odkod zajemaš svojo moč?» Vseskozi zmaguje pravica in resnica nad lažjo, dobrota nad nasiljem, zakoreninjenost in zvestoba nad odpadništvom. Ivesanje in prostovoljna pokora rodi odpuščanje. Tako je delo polno živih vzgojnih vrednot, ki jih sprejme mlado srce v doživetju in občutenju, ne v besedah. Jezik je lep in klen, oblika dela, tudi oprema knjige resnično okusna. Šilihov mladinski roman bo našel mnogo odmeva ludi med odraslimi, ki jim mladost in mlada rast nista tuj svet. Mladini, ki bi ga naj vsekakor dobila, pa bo kot zgodba njenega življenja, pesem njene mladosti. Anica Cernej". „Dnevnik Marije Raškirčeve." Prevedla Katarina Špur. Izdala f-JJmelniska propaganda». Marija IJaškirčeva ni toliko znana po svojih slikah, ki so tudi v reprodukcijah širši kulturni javnosti le ležko dostopne, kakor po svojem «Dnevniku», ki ga je pričela ,253 v pisati s trinajštim letVnifm'^ -pisala, vsd "do svoje prcrarie' smrti. Rodila'se:'jo leta-1860:' ■. ■ vJ^asljtiati&fcvJiQgnjE^ jkrtiiža-,-' Njeiii siH'rši pa -^Q se T -.Eerw:.!j".; ki jo.postala Jiial; Mariji druga donjovina. Že zelo zgodaj .Marila'zač'titila-y.sebi nagnjenje do umetnosti.. Ker je inieia izredno lep glas, se, je špres-:'-■ nično- lahko.: osreči :-«Da," ljubezen-čudežno ipaja -"duše.,--V. l"j"ii%,ni-"" ."gledal-svet,- kakršen " .h"i indral biti",: -. ".Ljubezen" ji; božanska samr po Sebi:" se pra-i'L'.dpkler "traja :in "nas'dela '," popolne"liasproii Ij'iiBijenemu bitjii'.: .'i-N.a-',d'njgern.m>"slii-.pi izraža Đ-:ođnoših™i;d'ri "škiih;iii žensko misli, ki -ntfjgnejo -marsikoga presenetiti, ki-pa pričajo lu o njenem "finem-in- globokem, gledanju, na.-problemB, ki se "i;" teh .medsiäbojriih odnosih "pojavljajo-:, .«Zđi,s.e mi, da-se ženska ali..m.ošk:i,,ki sta. nenehoma. zaposlena "in mislila le na slavoi' ne ljubita'. •tako, kakor oni,' ki"-ne .delajo drugega, kakor da ljubijo .". ".Z"di .še;mi', "da ne WeS/lju- "" h)ti,".'če nenehoma'gled.-iš člo-v-eka.pod mikron '. '... '.'. : ■ ':. '1 . ".Ččp"raY..^Qvari ,'B.aškirč.ev.a.:na -mnogih. st.ra:i'ieh;'svoj'Bga.ÄDjie'jaiita»....o.ljuh.'ivjii in. -se::. poglablja vanjo, sama ni: imela sreče'v njej. Deloma zaradi tega.- ker. je moškega nepre- -' stano-gledala-«pod mikrosk-oponi»-, deloma- Zato,-ker se'Irot-nadpovprečna žena ni-mogla- "254VV,."...... '.V"-.V : "" "". ■" -'."■"■"";" .".; ":- ."" v .^.ado.völpti z pö^ipr.^n'imi niGskinii, M' ,sö; seji-.bliŽ^^ lepO};:bogato, ..• in. ^uKovito-äekle. nišo;pa.mbgli:.razuuieii/iiien ifiiprpfiujejie'unie^^ diise.' • Taip-je-tila beg^ati.od ett-ega-naoža-'do- dragega"u^eprestanp-je/i ' • 'popolnejsegdj. veC|ega.y-e^ moža-.VNa lej poti-askanjä:.je -sjFe'Öäia.-tudi_.M •'■ šalila,-kateiršga pa v. življenju nikoli ni Vid'ela^Zjtfjinižsi'i'c lc dapisovala.in š svojo res- . r.osljo, ostrplimjeni'i.il visokp" inteligenco vzriennrjaia-tega.rnračfiega pesnika.' ••••• •• 'Bažkiirčeva'j'e ža i5raV:.v življenju:pD:y.sein psamljenai. ;E)yrnača-''. in.najbiižja:okolica, ji ni.bila^dorasla,,hirrai:uiiHa dekle;Tci" veš!s slikar^' sl-vu in'knjigara; nieslo da-zbi po salonih žela š svojo lepoto liiš'peHe'j' lovaHšice'v ^^^^^^ . -Ii zaradi" slikäfski-lv' i\sp^hov"liiso- bile:na-felonj^^ vklj^b voUki žoji: l^o-njej,-do, smrd^neu-lesenaä'n hila 7..'leti tem ne^nosncjša, ker'- •tiidi' v Boga,.-h kater^^iTr. se.'je;kqt--ol¥t)k v^no-zatipljivo-.-ž^^^^ v-svojjh nadlo'gah, ili veČ-riiogla .vei'ovat.i:-<<-Ilada bi verovala v. Boga,>> .piše V-isteni, «Dnevniku».--«-Ali jii povsem. • dä' .s'f .žciiž'zateži'k'višji'.šjli,_ko. je'^fse .oköl'i •.lelrö'.samö^ lii. Äikjer' kobeiiö ., rttiLve;, -redaj .pač^slbža§ .yirj'cti .y neko, iiad^^^^ •SÜ0...ki bijo' laliko iikalaia'po . MoUs..Toda" premišljuj Te "seküTidoV''pa ne.boš nißcsar- več verjel. -— Bo'g, ta iznajdba ječi o,vekü , rešitev ia.'najluijšega obupa;. .".i-L'e pomislite,-kako.kadar še. bo.čež.aatcči k -z.idnjeimi in edinem-u zat'očišćii, .pa ne ^'erilješ' veö" vanj. Nikomur se -ne morem izpovedati, .fla bi' Vsaj -v.'pogovoru riäsla. uteho."'Nić^"nikogar, 'nikogar' n-irnam.-! i . .» ' .';' ." ".' l^oliko ■gTOze\fe'!bilo'":v;''v|eni t'eiuT iiain'A'erno'.izipnčuj jcDhe'oiik»'.' KoCizredno""' (»b'čuLljivi...povsem siibjektivni näturi, nagnjeni'k neprestanemu opazovanju ili razmišljanju,. jb\je' U :osami'jenost;i^ ž'adn]ili"d\-^h'".' . lQiLih.;-'!je_'.p.ostajalu^ .seNfc '.pridružija.. tiidi., tu]:)erk'iUpzay—;;že.pb0'atljivej '. Poslednje"iVani;/> .so. ^n/sam grozf^tei^ 4fi'ik- nriadega'; 'osamelega-,, .bolnega člp--•• VQk.av' krik" p.o'-'iivljeiijuv'ki; rau.-.vkljiib! .temüy da -se -ga- "z 'vso .silo oklppa,' -.vendarle uhaja., 'b]aznä\bö>azen'prcd'-smrtjov.^ j'ö'-bo'döhil€lä;'&'e;~preden-b^^ -cilj." 'izživela .s'\''.oj.ö 'srlno .umetiiiško n vsaj košček sreče. Te strani, «'Dnev--. nilui», tiiko.globoke in" resnične, je rriogel-. napisati le.človek, H.-je -.vso .to .grozo, resnično ^ .-.sam'-y-:sebi-'dož.iv..el; -''. . _' •• •'>.'.;.•.';•.• "..•.'..'''•...:•.•..•-•..'.•.' - ..... .V . Vkljiib'teuui,''da je «Dnevnrit>>'3ä^£ir^eYe!.;Vsbsközi ^ dnevnik pač.—. .; -je ..yendar}&.-pa;svo,}f;V;s^.im^ doživetij^ po^globini -ruisli-in-^ . oj^ažovanj; cdiiislveixin'je-ärägiDcena 'iki se-.jrfr.šrsvojjm taieiitom-.skulaja'.-in. .ti-idi; dvignila viso •nad.povpr.ečn.o .žoiio. .SkodasIc,'.- • . ' da smö.tä -,<<13rievii:ik>>." k-i .jfe'preveden' .v, vse. yečj£ .jezike, .dobili- le',-v 'izbor.u in''ne..v'celoti... .-ter je..'Wko-.izpad.'-ä••'marsikatera/podfb bi nani ..•šev.-;b61'i,,os.vetl-i=la to .edinstveno- • ■^Bo!:-> : ;■ ' /ivl^jt; -"■ • - Rezi-Korpar.:• Ženski koledarček'rii'.tiesef •/^V, s poljudno' razhgOT-ieoriß dn-etnh --. ■p'lbdhosii'--iTi n^plM š'tr..,-'cena .din-6,'—.--Rezi-.-Korparjevä; je. pred" kratkim^-izdala hrblurp. «l^čorija^o dnevih,.plodiiosli.in neplodnosti»-, o.kateri smo tedaj.'"-. poro^aU,..§e4aj7je" ista.pisateljica ir.daln, -zc^' .takrät. obljubljeni-"•<<Ž'enski'kpledar^ek^». .Iz' rjiznih : vz-i'pko?/:- (splošno, zdraystyetio" stauje; .Faztie--zunanje.okoliščine, /potovanja^; üre-; . 'd-ilev dela iä zaradi-u^nejeyanja'-porodov) • je;/vaw ,za-ženo', .da..'ima-' točen.'pregled'če«.' - p6ri0dičnD':ponavlj£inie---st"o>e •meji5truadje',,-'da ".y'e-, kdaj-"nastopi -krvavitev in 'ali-, .nastopa ' v r.e'dnih'äli'neredni-h.'presledkih. Saj"."je".neredna.Ipefi'oda, pi\opogoštiia-'-'k'rva'yit£v .'ali iz- -oMajanje periode/lakko-znak •.ža.:^m bolezen. Ogino-Knau«ova teo7-ija je .dala'temii Opa-zovaiiju posebno VaŽBo'st, k'et-postavlja-tezo. ki .brez' dvoma. y'mnogih :pVi- . "niorih-drži: da jeferia.plodiia ie določene.dni, nekHkp" v sredini periode.-sicer p^ ' ta' teo.rija d'o'voljuje naravno -urejevanj-'e- porodov.""Pisateljica "'na'-kratko -ražl^ga- to' teorijo • •• iav-dodaje tabelo.;«Dolžina-periodnega.:i^aždo^ dva vzo.rca--za i2pQlnjeyanj8..-£eiiskega-.; -köledar^kn-"—'-'za'" -redn'p'-^'ih '.fierediio. perio.db.- "Potem pride-'pravi koledarček .deset,-" .". Ij.f'ixi'V"!'. prip'ra^d-j eil •rh d a^ j ih -žene;; pö •n"Ai''odil''ih'. 'in'-las tfii ir op.az