Tečaj IV.
V GORICI, v petek 2t> maja 1875.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Corri (loinu poslan : r/n col»» loto ‘i .volil., y\ pol Ida. t polti. 50 sold., :vn četrt leta 80 sold.— /a ude nar. - polil, društva ,,G0RJ(.'A“ jo cena določena, It n kor v. a drupe naročnike. Posamezni listi se prodajajo po (i sold. v tiskarni.
XàrdChhfjg
naj se blagovoljno pošiljajo opravmstpn v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mal* ling-ovo. Vse pošiljat v c naj se franknjejo. Rokopisi so ne vračajo. Oznanila «e sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8
sold., če dvakrat, 12 15 soldov.
sold., če trikrat,
Dve stranki.
Na Goriškem je treba Slovencem dveh strank, konservativna in naprednjaška naj ostanete, zdaj ni čas, da bi se združili, marsikaterega narodnjaka bi zgubili, ako sc zedinimo. — Če tudi ne od besede do besede, vender po zapopadku je izgovoril zgoraj navedene stavke ene naših slovenskih strank merodajen mož.
Mi smo na tem mestu že večkrat pov-darjali potrebo zedinenja obeh strank, naše besede pa so sc tolmačile napačno, in podtikala se jim je nepoštenost in sebičnost. Na to nočemo odgovarjati, pač pa je vredno nekoliko v pretres vzeti zgoraj navedeno izjavo moža, ki ima močno veljavo pri svoji stranki, in zarad tega smatramo izjavo njegovo kot izjavo stranke.
Ali je v resnici treba dveh strank med pešcico Slovencev na Goriškem? — Dokler je bila edinost med nami, imeli smo upljiv in dosegli dokaj, dokler smo stali vsi pod zastavo „za vero, dom, cesiu-ja*, so nas kaj šteli, dokler smo bili edini, so naši kandidatje zmagovali pri vseh volitvah. Odkar smo needini, zginil je naš upljiv, štejejo nas še, kedar je treba kaj — plačati, in kaj zamo-remo pri volitvah, pokazala je skušnja. Dveh strank konservativne in napredujaške potrebujemo. To tajimo, kajti Slovenci ne samo pri nas na Goriškem, ampak po vsej „Sloveniji" so, bi rekel, od doma konservativci. Naprednjaki od kedaj so? — Od tistega časa, ko je nekoliko glav navzelo sc nemškega liberalizma. Leta laži - liberalizem obstoji v tem, da drugim ne dopušča
LISTEK
• «»»•»
C IS IV O E.
Kaj čem pisati ? Sitno je zares, kedar treba si glavo beliti, da se kaj napiše, kar more bralce zanimati. List je treba izdati, urednik čaka na dopise, dopisi ali ne dojdejo, ali prepozno, stavec sili, petek je tu, in Glas — še ni ves stavljen. Take so beatitudines urednikov.
Jaz bi mu v čemurkoli rad pomogcl, kakor sem užc druge pota, toda mene preganja .neka posebna osoda. Zdaj pišem to, zdaj ono ; pa mi pravi À : Kaj si zopet načečkal ? ali ne veš, kali, da tvoji prijatelji s c i 1 i c e t jezike brusijo nad tvojimi Čečkarijami ? B pa pravi : X se posmehuje tvojemu poslednjemu sostavku, češ, da bi bil mogel lepše in bolj klasično pisati. Nahaja se tudi C, kteri mi očita, da se odveč stare pisave držim, in da ne maram za napredovanje o vedno večein oglajenji naše materinščine. Kdor hoče v naših razsvetljenih časih slovenščino pisati, mora uže se lotiti nove o r t o-
imeti lastnega prepričanja, v tem, da zna prav vrlo psovati plemeniti in duhovski Stan, v tem, da svoje mišljenje drugim vsi-luje. Slovenci sploh za tako naprednjaštvo ne marajo, Slovenci se s takim liberalizmom nc bodo tako lahko sprijaznili.
Po našili mislili bili bi lahko vsi skup liberalni, pa liberalni v pravem pomenu besede. Ne svetujemo nobenemu sovraštva do drugih stanov, kajti vsi stanovi so potrebni. Ne sodimo po delovanji, govorjenji in obnašanji enega človeka cel stan, celo stranko; ni treba prodajati brez-verstva kot edino zveličavno sredstvo do blagostanja, naj velja tu rimski a Jo ve p r i n c i p i u m !
Pravi Slovenec, jedro našega ljudstva, je nepokvarjen, dober, veren kristijan in kot tak se drži v resnici liberalnega načela: vsakemu svoje.
Mikalo bi me zvedeti, kedaj bo tisti čas, da Slovenci edini postanejo? Zgodovina in skušnja nas učite, da kolikor dalj časa se je odlašalo porazumljenje, toliko težavniši je bilo. Ako se dva nasprotnika, hitro ko sta se skregala ne sprijazneta, traja sovraštvo dostikrat leta in leta in oba trpita škodo. To velja o narodnih strankah prav posebno. Dalj časa ko odlašamo združenje, veči škodo bomo imeli konservativci in liberalci, naši nasprotniki pa se bodo v pest smejali, prav kakor pravi pregovor: diiobus Htigantibus tertius gaudet.
Da tedaj zdaj še ni čas porazumeti in zediniti se, to zamore izgovoriti le oni, ki nima nobene skušnje in ne pozna zgodovine. Pač žalostno, če je tak k temu še
g r a f i j e : kdo bo šc pisal ni, čednosti, misli, itd. namesti ni j, čednostij, mislij, in kar je več takega ? F a j m o š t e r pa f a r a tudi nista več za nobeno rabo ; župnik velja, pa ž u p a, posebno če se jc v njej stava kokoš
v
kuhala! »Še celo za naš dosedanji kos (Stuck) bo treba v kratkem postaviti od Hrvatov posojeni komad, ki še hrvaška lastnina ni, ker so Hrvatje svoj komad od Grekov sprejeli. Vsaka tretja ali četrta beseda bodi ali hrvaška, ali ru-sovska, ali češka, ali kaj še? Tako pisavo bodo naši i m b e r b e s ti hvalili in tvoje ime proslavljali. — Tako vidim, tako slišim, tako berem, (ali porečem : č i t a m ? to se našim bolje do-pada!) in še celo liste udobivam v tem smislu. Kaj mi je početi ? Ko sem ne zdavno neko bi-jografijo spisal, se vé da e o, quo potni, m o d o, ali menite, da sem vsem vstregel ? Kaj pa da ! eden toži, da ga nisem v njej imenoval in pohvalil c u n d u g i fi o c s ; drugemu ni prav, da sem ga med njimi imenoval, ktere nad vse druge povikšujem ; tretjemu ni prav, da sem sicer pohvalno o njem pisal, pa drugod neko s c Inv a-I ckadat, kakor bi se reklo v jeziku kteremu
merodajna oseba pri svoji stranki. Kaj pa čemo reči o izjavi, da bi s pomirjenjem marsikaterega narodnjaka zgubili?? — Za-morejo se tisti „marsikate ri* še šteti med narodnjake? — Brez dvoma, da ne.
Pravi narodnjak mora le želeti združenja, le v združenji je moč. Kdor želi v strankarstvu živeti, ima lastne sebične namene in nc dela za narod, ni narodjak. Kdor bi tedaj od konservativne ali od liberalne stranke odstopiti in se z zedinjenima združiti ne hotel, naj bi ostal znnaj zedinjenega močnega tabora proti sovražnikom. Ali če ima možgane in srce na pravem mestu, ne bo se dal voditi od osebnih dobičkarij, od častilakomnosti, ampak kar se tiče osebnega, dobička ali zgube, vse to mora položiti na aitar domovine, drugač je njen izdajalec. Ravno tako bi moralo ponehati vsako osebno mrzenje, predsodki, hujskanje in kar je tem podobnega.
Ako bi zedinjeni možje tako postopali, ni se bati, da bi se kater pravih narodnjakov zgubil, ampak za gotovo sme se trditi, da bi omahljivih veliko pridobila lepa edinost in složnost. Že iz teh ozirov ste dve stranki med Slovenci nepotrebne, da zelo škodljive. Kaj pa, še pomislimo, kako malo število nas je. Veliko močnejši češki narod hudo peša vsied žalostnega odeep-lenja mladih od starih. Ali pešcica Slovencev ne bo še huje pešala in slednjič popolnem opešala? Boli nas srce le pisati o pravilih tako jasnih in neovržljivih, ki ne poznajo izjeme.
Nam se tedaj nepotrebne in škodljive zdite dve strauki za peščico Slovencev na
r u m o n s c h pravijo, njegovo omenil, e ti a m s i de caetero teeto nomine, ker misli, da bodo vsi nanj s prstom kazali, kteri bodo to brali, ter vsi koj vedeli, da je tisti neimenovani o n, in noben drugi. In Bog ve, kaj najdejo še drugi bralci v tej bijografiji, ko jo bodo brali? Človek ne bi ničesar pisal, ako bi hotel na te in enake stvari gledati, ali pa vse to poslušati. Še Bog nikoli vsem ne vstreže, kaj paše lejaa, ali pa bodi si kdor koli drugi. In pa, kdo ne vé, da se s kritiko pečajo vsi, poklicani in nepoklicani? (Ali sem prav rekel in zapisal? Ali ni to kar nemško B e r u f e n e u n d Un-b e r u f e n e ? In kar po nemškem diši, tega pravi p uriš t trpeti ne more !) To resnico je zdaj 21 let nek učenjak, ki je leta 1854 delce v Lipsiji na svetlo dal pod naslovom : Didascalia A p o s t o 1 o r ura syriace, v predgovoru prav krepko izrazil z besedami : e d i d i, q u a e per E u r o p a ra v i x ho mineš qu in-q u c i n t e 11 i g u n t, nemo accuratius 1 e c-t u r u s e s t, omues judicabnnt. Da, o m n e s j u d i c a b u n t, vsakdo izreče svojo sodbo, in ves bi bilo dokaj prijetno in še celo podučljivo,
..............."I1»-1-................
GoriSkem.' Čemu ločiti se in sami sebi škodovati? — Edinost mora pa sloneti na zdravi pošteni podlagi; ne na papirji, ali pri vinu, ampak v pravem porazumljenji med poštenimi možaki. To bo začetek boljše dobe za Slovence na Goriškem.
Dopisi.
8 Tolminskega, dne 25. maja. General baron Kuhn se je pretečeno nedeljo od vojaškega pregledovanja domu v Gradec vračal skozi soško dolino. Tolmin i nekatere druge občine so to izvedele nekoliko pred prihodom ; rečeno jim je bilo, da si bo soško dolino i Predel ogledal sarad nameravane železnice : zato je bil sprejet „s pokom i dimom*. Prav veselilo bi nas, ako je ta pot baron Kuhna iz bivšega nasprotnika spremenila v prijatelja naše železnice. Ko! kjer je iz8topil, kazal se je prijatelja tej železnici.
Pri tej priložnosti ne morem zamolčati začudenja, da je Slovenec Murnik v ljubljanskem deželnem zboru govoril za železnico iz Trbiža do Pontabla. Vsaj vendar nima mož gorkejšega srca do Italije, nego do Slovencev na Goriškem!
Da smo si navskriž zarad Predela i Loke, to je umljivo, a, da bi Slovenci v Ljubljani se potezali za pontabelsko, kot predelskej nasprotno črto — tako pozabljivi bi vendar na nas ne smeli biti.
Pa tudi do naših gg. poslancev, posebno Slovencev se ne morem zdržati vprašanja, če so li zarad tega se kaj pogovorili z ljubljanskimi, ali ne? Jaz vsaj sodim, da je našim poslancem bila dolžnost se z ljubljanskimi vendar toliko zmeniti, da ne bi oni besedovali za Ponta-bel. Res da naši doma govore vneto za Predel, a, da naša črta zmaga, treba tudi prijatelje Pon-tabelske pregovarjati i za našo pridobiti.
So li naši poslanci eno storili i drugo ne opustili ?
pa tudi nekako smešno, pozbrati sodbe vseh bralcev, in vse te sodbe vkupej pregledati. Saj mislim, da jih bo vendar več, kakor samo le quinquehoiniues, ki bodo omenjeno bi-jografijo brali, in ko to menim in tukaj izrazu-jem, mislim tudi, da me ne bode nobedeiv zastran tega ošabnega sodil; ker se bijografija možaka tiče, kterega so vsi visoko čislali, kteri-koli to ga poznali, tako da mora uže stvar sama vsakega zanimati. Škoda, da se ni še kteri drugi lotil pisati ta ž i v o t o p i s (nu ! tu bodo pač naši ljubi mladenči vendar enkrat zadovoljni, da namesti našega navadnega življenjepis tudi jaz pri druzih Slovanih navadni izraz rabim, posebno ker dobro vem, da se dan današnji uže življenje uže pisati ne sme, in da ubogi rev-čeki na spodnji gimnaziji, kakor mi je bilo rečeno zdaj dve ali tri leta, ko zapišejo življenje, namesti novega živenje, udobivajo svoj merk’s dir!— kaj čemo? vse napreduje!) tedaj, kakor sem rekel, škoda (jojmene ! ali ni to nemška beseda Schade? gotovo je. Proč tedaj z vsako škodo, in naj vendar nikoli nobeden več nobenemu ne škodi, ne na premoženji, ne na dobrem imenu, ne na duši, ne na telesu I) — da, škoda je, da ni noben drugi rečene bijogra-fije se lotil, ker je vendar v naših sedanjih časih konkurenci ja dovoljena; in tako bi vsak naj raje segel po tisti knjižici, ktera bi se mu
V BOČU, 24. maja. — Chlmnecki je sprejel ministerstvo trgovstva. Kot minister poljedelstva pokazal se je marljivega, izurjenega strokovnjaka in sploh jako priljubljeno pošteno osebo. — Prednik Bannhans zapustil mu je mnogo ne-doveršene, in še več slabo izveršene tvarine. Upati hočemo, da ostane Chlmnecki tudi v prihodnje svojim načelom zvest, iu da popravi mnoge krivice, ktera so se Slovencem po Bannhans-u godile.
Grof Maunsfeld postal je miuister poljedelstva. Vstavoverni listi novoimenovana ministra jako mrzlo pozdravljajo, ter po njih stari pošteni (?) šegi in navadi o bivšem ministru Bannhans-u se zaničevanjem govore. Pripisujejo mu neko mlačnost, saj pa res, dokler so gatrc-bovali „ živio Bannhans“ zdaj pa, ko jim ni treba več bati se ga, je mevža brez eneržije!
Taki so, saj jih poznamo ! Z Bannhaus-ovim propadom odklenkalo je mnogim železničnim pod-vzetnikom alla Offeuheim, kteri zdaj britke solze točijo, da jim je protektor izgubljen.
Tukajšni Bišmarkovi „leibjournaliu z ne-popisljivo prederznostjo dakazujejo, da Austrija je v vsakem obziru od Pruske odvisna ter da se more hote ali nehote edine osrečevalne? poti držati, po kteri Bismark Nemško vlači. — Da tako pišejo ni čuda, saj so zato plačani, prečudno je, da vlada te predrzne „Bi-šmarkovce“ z debelim prstom ne potipa.
Govorica, o cesarjevem potovanju po Gali-škem se, vsaj za zdaj, ne vresniči.
Ogerski državni zbor sklenil je danes svoje prav male zasluge vreduo delovanje. Občno blagostanje dežel krone st. Štefana se v pretečenih letih ni vzdignilo. Državni dolgovi so se, med ničlim prepirom posameznih strank grozovito pomnožili, narod strmi in ne vé, kdaj in kako bi se te butare iznebil, — pa kdor visoko leta, niško sede.
zdela bolja. Pa gorjé ! kaj sem zopet zapisal ? Stara navada se ne da tako hitro odpraviti, kakor pravi tudi znani pregovor : Navada železna srajca! Zapisal sem k on kur en ci ja namesti concurrentia! Tudi to mi je bilo uže očitano, da latinska, italijanska, nemška itd. imena po pravilih slovenske ortografie pišem, ker se imajo praviloma le tako pisati, kakor se izvirno pišejo, to je v svoji domači obleki. Po tem takem, ker se Štefan imenujem, moram pisati S t e p h a n tudi v slovenskem ; toda recite mi : Kako bi imel pa pisati hebrejska, sirska, kaldejska, arabska itd. imena, menda v svoji domači obleki, to je, z orientalskimi črkami, ali ne? No, jaz bi si upal je umeti in brati, toda med vsemi bralci našega Glasa ali bi se našli hominesquinque, ki bi je znali brati ? Vsaka pretegnjenost ni pohvale vredna, ne quid nimisl Zmernost je svetovati kakor v vsaki reči, tako tudi tu. — Pa, ko zmernost nasvetujem, utegnem sam kmalo nezmerno dolg postati, ako tem čenčam konca ne storim. Urednik mi sicer tega ne zameri, če sem tudi eninalo odveč čenčal, saj mu s tem več vrst v Glasu napolnim, ter se tega raduje ; druga je z bralci, kteri ne marajo dolžili čenč ni poslušati ni brati. Tedaj da jih dalje ne dolgočasim, bodi tu za zdaj p un c t um !
Ogled.
Avstrija. „ Wiener Zeitg.w je prinesla 21. t. m. stir lastnoročna cesarjeva pisma, iz kterih sc razvidi, da je minister Ban-hans dobil odpust, minister poljedelstva Chlumecky je postal kupčijski minister, njegov naslednik pa je mlad grof Jeronim Mannsfeld. Ministerstvo se je dostikrat bahalo, kako trdno stoji in kako vzajemni da so med seboj. Še pred ne dolgo so vladni in na pol vladni listi trdili, da Banhans zopet v službo stopi. Ministerska kriza je tedaj deloma odstranjena. Kdo pa je novi minister Mannsfeld ? O njem se le ve, da je oskrbnik velikega posestva svojega očeta Colloredo-a, ob enem tudi vrlo verfassungs-treu in svak ministerstva predsednika Auersperga.
Domorodno katoliško društvo za spodnjo Avstrijo je imelo 18. t. m. prav dob^o obiskovan shod, v kterem je princ Alojzi Lichtenstein znamenit govor imel o ubožanji kmečkega stanu. Med drugem je rekel : Kaj bo iz našega kmečkega stanu, ki je mozeg države? Kam meri naše postavodaj-stvo? Če tudi namen uničiti kmečki stan ni izrečen, vendar vspeh bo v kratkem gotov : na eni strani visoka cenitev kmečkih posestev, na drugi pa njihova razdelitev.... Postava zoper oderuhe je bila odpravljena, ob enem pa davki nezmerno povikšani. Kmetje morajo zapuščati svoja posestva, ki navadno padajo oderuhom v roke. Čele vasi na Moravskem in v Galiciji so že v rokah takih pijavk in kmet postane dninar ali hlapec oderuhov. To je začetek splošnega uničenja kmečkega stanu.
Govorilo se je, da bota cesar in cesarica potovala v Galicijo in Bukovino. Kakor se sliši, izostane to potovanje zarad političnih razmer do sosednih dežel. — V gališkem deželnem zboru so poslanci Kaminski, Smolka in še petnajst drugih stavili nasvet, po kterem ima deželni odbor nalogo predložiti postavo, po kteri bi §e konečno rešile razmere narodnosti v Galiciji. Želeti je, da bi se kaj enakega storilo tudi pri nas, posebno med slovenskima strankama.
Ogrski državni zbor je bil sklenjen 24. t. m. s prestolnim govorom, kterega je bral predsednik ministerstva Wenckheim. Iz tega govora je razvidno, da ogrski zbor v marsikakem oziru svoje naloge spolnil ni, in baron Sennyey je prav rekel kmalo od začetka zborovanja, da je na Ogrskem še dosti a z i j a t s k e g a. Bomo vidili, kaj bo boljši novo izvoljeni državni zbor. Zdaj začenjajo že priprave za nove volitve.
Državni zbor na Dunaj i bo sklican v sredi mesca oktobra in bo zboroval ob e-nem z delegacijami.
Cesar je poslal lastnoročna pisma Don Alfonsu in njegovi materi v Gradec, namestnik cesarjev baron Kiibeck ju je osebno izročil. Iz tega nekteri sklepajo, da Kiibeck ostane v službi.
Zunanje države. Pruska vlada, na čelu Bismark, nekaj kuje zoper Avstrijo. Ta krvolok vselej pozornost politikarjev in diplomatov na druge dežele obrača, na tihem pa zoper Avstrijo dola. Tako je bilo pred letqm 1866, in enako počenja zdaj.
Nemški listi, ki v Bismarkovem duhu na Dunaji izhajajo, to okolščino z nekako zadovoljnostjo pripovedujejo.
Govorilo se je, da je Ruska sklenila s papežem pogodbo (konkordat), po kteri bode 1. vsak škof samostojno oskrboval svojo škofijo ; 2. neposredno občeval z Rimom (do sedaj je moral vsled postave 1. 1868 vsa pisma pošiljati petrograški sinodi). 3. Ta postava se odpravi. 4. Vse pritožbe se pošiljajo varšavskemu nadškofu in od njega v Rim. Telegrami so sicer to naznanilo zanikali, vendar je verjetno, da se kaj za katoličane stori.
Razne vesti.
— Občina sv. Krii pri Ajdovščini je poslala tukajšni kmetijski šoli prošnjo podpisano od županstva in drugih veljavnih mož, v kteri izrazujejo željo, da bi vodstvo kmetijske šole blagovolilo odposlati slovenskega profesorja, da jim razlaga o vinoreji in kletarstvu in kar k tej stroki spada.
Tej želji je vodstvo rado vstreglo in g. F. Kuralt gre v nedeljo 30. t. m. v Križ. Dopoldne meni razna vina kemično analisirati, razne bolezni z drobnogledom preiskovati. Teh predavanj naj bi se vdeležili posestniki nc v preobilnem številu, da se ložej vsak sam prepriča in vidi, kake bolezni sc v vinu nahajajo in potem lahko druge vinorejce poduči. Po končani popoldanski službi božji pa naj se prav mnogo poslušav-cev zbere, da bodo slišali obširno, pa po domače razlagati ožvepljenji trt ino raznih vinskih boleznih.
Ne moremo opustiti javno pohvaliti križko občino zarad ukaželjnosti in jo drugim v izgled staviti. Na ta način se naj ložeje ljudstvo prepriča, kako veliko korist ima od kmetijske šole. Naj bi toraj tudi druge občine obrnile se do vodstva kmetijske šole, profesorji bodo gotovo radi ukaželjnim ljudem zlate nauke drobili, kmetovalec bo od dne do dne bolj pametno oskrboval svoje posestvo in tudi v šolo bo rajši pošiljal svoje sinove, da bodo v mladosti navadili se, kar bo njim na starost koristilo in v velik prid tudi njihovim naslednikom.
Se enkrat povdarjamo, naj nihče ne zamudi lepe prilike v nedeljo 30. t. m.
— Besednik piše: „Veleučeni gosp. France Kuralt, profesor deželne kmetijske šole v Gorici je družbi sv. Mohora ponudil precej obširen in temeljit poduk o „sadjereji“. Ker se sadje-rejec lepo vjema z »Umnim kmetovalcem" (od prof. Fr. Povšeta) in to knjigo prav za prav nadaljuje, sprejeli so odborniki Kuraltovo ponudbo in določili, da pride „Umni sadjerejec" takoj po zadnjem snopiču „Umnega kmetovalca" v natis in na svitlo."— Prav posebno nas veseli, da sta oba profesorja na slovenskem oddelku naše kmetijske šole slovensko literaturo se svojimi temeljitimi spisi pomnožila, ki pridejo v kakih 30.000 iztisih med slovensko ljudstvo. Kakor Povšetovo bo tudi Kuraltovo delo imelo mnogo prav čednih slik.
— »Nova puška11. „Kratek in lahko umeven poduk v orožji po vprašanjih in odgovorih za c. kr. vojake. Spis. Andrej Kome 1, c. kr. stotnik 7. pešpolka bar. Maroičič-evega". To je naslov naj novejši knjižici (53 strani debeli), ki jo je ravnokar na svetlo dal naš vrli vojaški Krištof Kolumb. Saj mu menda pristoja to ime našemu rojaku, gosp. stotniku Komelu, ker je za vojaščino pisano slovenščino prvi našel, In
zdaj, če bode g. pisatelj tako čvrsto in naglo napredoval, prekosi vojaščina v kratkem mnoge druge stanove gledč rabe slov. jezika. — Kar dela „novo puško" sosebno zanimivo, je to, da nahajamo v njej cel besednjak tehničnih izrazov prav dobro speljanih ali sestavljenih. Marljivemu g. stotniku-pisatelju in samim sebi prav veseli čestitamo, da je naše slovstvo spet z novo knjižico pomnoženo.
— Banka „Slovenijau naznanja, da so posestniki se številkami spodaj zaznamovanih med-čašnih listov zamudili 15 0/0 doplačati. Pri iz-vanrednem zboru 17. avgusta 1874 jc bilo doplačilo sklenjeno, ker pa lastniki po večkratnem opominjevanji doplačali niso, postali so medčasni listi vsled §. 7 bank. pravil neveljavni in ti so : Št. 11, 17 do 20, 25, 28, 33 do 37, 48, 49, 51 do 99, 101 do 150, 177 do 186, 192. 214 do 223, 236 do £50, 257 do 271, 274, 275, 285 do 290, 302, 305, 306, 307, 319 do 343, 348 do 360, 379,, 385, 387, 391, 392, 393, 397 do 400. 410 do 415, 430, 434 do 438, 457 do 466, 494, 505, 506, 516, 518, 531, 537, 538, 542, 544, 545, 569, 577, 578, 588 do 594, 599, 610. 624, 625, 626, 634, 635, 648 do 651, 659, 660, 665, 672 do 679, 682 do 688, 699, 703, 704. 705, 716 do 728, 750 do 754, 7S0 do 785, 787, 790 do 809, 812, 829 do 838, 840 do 849, 852, 853, 889 do 899, 918, 920, 926, 927, 942 do 945, 955, 961, 962, 967, 968, 969, 980, 981, 982, 985, 980, 999, 1000, 1002, 1003, 1011, 1042, 1050 1051, 1003, 1004, 1085, 1090, 1107, do 1110,	1121,	1128 do 1119, 1151, 1155,
1150, 1168, 1169 1183, do 1188, 1191 do 1191, 1200 do 1201, 1235 do 1251, 1201 do 1274, 1278 do 1289, 1340 do 1349, 1377, 1378, 1380, do 1381, 1400, 1401, 1408, 1409, 1411 do 1414, 1437, 1438, 1439, 1186 do 1497, 1507 do 1520, 1555, 15G2 do 1571, 1590, do 1040, 1612 do 1640, 1000, 1072, 1675 do 1680, 1689,	1691,	1692, 1695	do 1698,	1710,	1711,
1710,	1722,	1723, 1835	do 1841,	1855,	1870,
1872, 1873, 1882, 1883, 1891, 1892, 1893, 1902, 1903, 1911, 1912, 1916, 1917,1919,1920,1923 do 1928, 1970, 1982, 1985 do 1988, 2029,2030, 2011 do 2011, 2017, 2019, 2050, 2057, 2060 do 2070, 2108 2109, 2123, 2124, 2125, 2140 do 2160, 2169, 2175, 2201, 2202, 2207, 2213, 2214,	2220, do 2236,	2239 do	2248,	2251,
2253	do 2259, 2262,	2264 do	2208,	2271,
2276,	2277,	2278,	2281,	2288	do 2291,	2293,
2294,	2326,	2327,	2330	do 2344, 2347,	2349
do 2354, 2364, 2370, 2374, 2400, 2406, 2416, 2119 do 2423, 2127 do 2450, 2153, 2456 do 2461, 24G3, 2466 , 2470 do 2470, 2485, 2486, 2492 do 2486, 2498 do 2503, 2508, 2509,	2510,	2512,	2513,	2514,	2546, 2531 do
2534,	2538,	2539,	2510,	2513,	2515 do	2548,
2563 do 2575, 2577, 2578, 2579, 2582, 2593, 2594,	2596 do	2001,	2604	do 2013, 2626,
2030, 2631, 2632, 2631 do 2645, 2056, 2657, 2658, 2678, 2081, 2685, 2688, 2699, 2700, 2701, 2727 do 2730, 2753 do 2760, 2776 do 2785,	2791 do	2809,	2812	do 2867, 2872,
2876, 2877, 2882 do 2894, 2905 do 2910, 2912, 2913, 2915, 2932 do 2935, 2937, 2938, 2945, 2946, 2957 do 2961, 2963, 2965, do 2974, 2970, 3045, 3046, 3049 do 3054, 3056, 3059, 3061, 3062, 3063, 3065, 3069, 3072	do 3077,	3084,	do 3087, 3089, 2117,
3121	do 3133,	3146,	3147,	3148, 3151, do
3161, 3165, 3166, 3167, 3180, 3201 do 3210, 3214, 3215, 3221 do 3216, 3249, 3250, 3261, 3263,	3266 do	3278,	3301,	3311, 3322 do
3337, 3373, 3374, .3376 do 3392, 3441 do 3481, 3490, 3492, 3495 do 3499, 3511, 3514. 3528, 3548, 3550, 3553. do 3557, 3566, 3567, 3568, 3580, 3581. 3589 do 3593, .3595, 3|>90, 3597, 3620, 3021, 3633, 3643, 3645 do 3649, 3602 do 3066, 3071 do 3677, 3890 do 3693.
V Ljubljani dne 1. maja 1875.
Ravnateljstvo banke »Slovenije.*
— Velika nesreča na vodi. Bilo je 18. maja, ko je iz sv. Štefana nad Gradcem hotela procesija priti črez Muro v slovito romarsko cerkvo Strassengel. Brod je sostavljen iz 2 ladij, ki ste pokriti in zvezani z deskami. Prvi oddelek procesije s kaplanom vred je srečno prebrodil reko. Ali drugače se je godilo drugemu oddelku in g. župniku. Stopilo jc namreč preveč ljudi za jedenkrat na brod, kakih 120 oseb. Župnik je zastonj prosil, naj bi ljude potrpeli. Med tem je nekdo pred časom železno verigo spustil in ladjici ste tak nesrečno med močne valove prišli, da so ti z naj večjo silo pritiskali. Kmalu se nagne ena in zajemlje precej vode. Sedaj pa vse upi je: nazaj, nazaj! Ali bilo je prepozno. Steber, h katerem je brodovo vožje pripeto, se z velikim hrumom podere, in nesreča je bila storjena. Ladjici se pogreznete, ljudje stojijo drag dragega se držč do ram v vodi; vsi molijo; sredi njih g. fajmošter. Crez l/4 ure se pa ladjici na kosce raznesete. Kdor zamore, ta pograbi kako desko. Med temi tudi g. faj-mošter, ki je črez 2 uri zopet iz vode prišel. Ž njim je življenje rešila neka žena, ki se je njegove suknje držala in pa 2 otroka, ki' sta se mu na vrat obesila. Malo kdo je smrti ušel. Do sedaj so 90 mrličev iz vode potegnili.
— Slovenec dr. Gregor Krek je od cesarja imenovan za profesorja slavjanskega jezikoslovja na Gračkem vseučilišči.
— Liter pri kupčiji z vinom. Strokovnjaki zbrani na Dunaji, so se zedinili v tem: 1. Namesto vedra naj bo jednota, posoda, ki derži 50 litrov, ki se bode imenovala pol hektolitra = 35 dunajskim bokalom, cena vinu v kupčiji naj se tedaj določuje po 50 litrih. Pivarji na Dunaji so enako tudi sklenili zastran piva. 2. Želeti bi bilo, da se nova mera že začne letos jesen, ko se kupčija z vinom začue, da se ne bode promet motil tega dne, ko bode nova mera postavno vpeljana!. 3. Vinske sklenite po 2 mastica = 70 centilitrom in 1 maslic = 35 centil. naj se obdrže, vendar naj se dela na to, da se vpeljejo sklenice po 3/4 litra = 75 centilitrom in % litra, ki se bolje podajo literski meri im sklenicom po dragih vinskih deželah. '(Tov.)
Domače stvar*!.
(Procesija na dan sv. Telesa) je zarad deževnega vremena bila v stolni cerkvi, ravno tako tudi popoldne na Kostanjevici. Pri tej priliki naj omenimo, da je nek visokoroden dobrotnik za stolno cerkev za rabo pri procesijah dal narediti novo lahko monstranco, ktero je izdelal naš domač umetnik g. Tomaž Slabanja.
v t
(Čitalnični čuvaj Janez Lapanja) je po ne dolgi bolezni v torek zjutraj okoli 10. ure previden s sv. salvamenti mirno v Gospodu zaspal. Odbor sl. čitalnice je dal natisniti in razposlati mrtvaške liste, to in obilna udeležitev pri pogrebu kaže, da je bil rajnki močno priljubljen, Naj v miru počiva 1
ira, '
IP
Éfc
m
M • .
s
Poslano.*)
Zapet o Maricah naših giuhonemw.
Prav nerad za pero primem, da odgovorim na strupen spis „Sočiuih človekoljubovu od 13. t. m., kajti sitno je prepirati se z možmi, ki v surovosti orožja iščejo. Le moja dolžnost proti temu zavodu me je prisilila, da to reč nekoliko pojasnim.
V mojem spisu, na koji Vi, g. človekoljubi, merite, nisem govoril o toploti moje sobe, niti o gorkoti reke Soče, ki je za kopanje potrebna, niti o podhlačicah, kot o posebni, izjemui obleki teh gojencév, temuč rekel sem, da oni so imeli tisti dan, 25. aprila, pod ruskoplatuenimi hlači-eami močne in gorke podblačice. Vi tedaj, fjub| gospodje, v svoji jezi zrak bičate, ko odgovarjate na reči, kterik v mojem spisu najti ni. Na gorkomer tisti dan nisem gledal niti v sobi, niti zunaj ; a to dobro vera, da temperatura tistega dneva se je močno premenjevala, in da v tistem Času, ko so se gojenci sprehajali, so čbe-lice na pašo letale, kar se ne godi, ako je matrj ko 130—140 R. gorkote. Ako bi bili tisti dau 0-troci, kakor Vi pravite, mraza zeleni, bi se bili potem gotovo hudi nasledki pokazali : kašelj, treslica, ali še kaj hujšega; pa hvala Bogu! nič tacega se ni pripetilo, vsi so zdravi ostali, ko riba, kar lahko spričuje hišni zdravnik.
Pravite, da Vam je že davno marsikaj znalo o gluhonemnici, kar pride na dan o svojem času . . . Dobro vem. da ta zavod, kakor vsaka človeška ustanova, ni brez nepopolnosti ; a reči moram, da jaz in oni, ki so za to postavljeni, se po vsi moči prizadevamo, da bi vsako po* manjkljivost odpravili. Tudi ne tajim, da v lanskem „napredovanji“ (klasifikaciji) ni bilo pravopisnih pogreškov. O tej priliki pa moram reči, kar do zdaj nisem rekel, da jaz tega nisem zadolžil, dasiravno odgovornost na me pada, kot na izdatelja onega Bnapredovanja“. Pripetilo se mi je, kar se zna vsakemu človeku pripetiti, zatorej sem pa tudi ua lanski hudi .,Sočin“ napad o tej reči molčal, dokler me niste Vi, človekoljubi (?), z Vašim spisom o hlačicah teh gojencev provocirali, ter mi priložnost dali plačati jej z njeuim lastnim denarom. Pravite, da onih 14**) pogreškov v devetih vrsticah Vašega spisa so bile le tiskovne napake .... Je li to mogoče, naj sodi, kdor ve, da v „Soči“ so začeli slovnični pogreški poganjati, kakor plevel na zarasteni njivi, in kdor zna o slovnici kaj več, ko jaz.
Ali so pa taki možje, ki priložnosti iščejo in vsako priliko porabijo, da bi ta humanitatni zavod očrnili, ter njegove večidel imaginarne pomanjkljivosti svetu oznanujejo, pravi človekoljubi,


*) Uredništvo ni odgovorno ne za obliko, ne za zapopadek. — Sprejeli smo to poslanico proti plačilu kot inserat, ker se tiče javnega deželnega zavoda, stvar pa smatramo kot končano.
**] Pogreški so sledeči:
1.	revčkam namesto revčkom (glej Levstik. Die slov. Spr. nach ihreu Iiedet, §. 13. snop.),
2.	nedeljo nam. v nedeljo (Janežič Slov. slovn. 4. nat. §. 329 b,],
3.	in 4. jtluhoncmica nam. gluhonemnica (Jan. Slov. sl. <§i 254. ica),
5.	po polje nani, po polji (Levstik §. 11. b.),
6.	blizo nam. blizu (“Levstik § Vi.),
7.	sprehajoče nam. sprehajajoče (Levstik § 68. a.),
8.	nemogluhi nam. gluhonemi (kar zahteva zdrava logika),
9.	snkna nam. suknja (Wolf Dentsch-slov. Wbuch s. \)
10.	suknica nain. suknjiča (Wolf s. \),^
11.	nobene toplote nam. toplote (Janežič § 3?5. d),
12.	vejica po besedi „gluhonemice“,
13.	vejica po „suknah“,
14.	Pozor nam. pozor, (Janežič § 50. b.J.
Vse to v devetih vrstah !
kakor se Vi nosite, naj sodi, komur ne manjka razuma.
Čudno se mi zdi, kako morete trditi, da sem se drznil Vašo poslanico krUikovati, ki je bila tiskana še le 13. t. m., a moj spis že 7. t m. Kritikoval sem „Sočmo“ notico v 17. št., ne pa Vaše poslanice, ktere takrat ni še bilo ; „Soči“ sem očital slovnične pogreške a ne Vam. Kako je toraj mogoče, da Vi na tisto očitanje odgovarjate? Ali ste nepoklicani „Sočiniw odvit-niki, ki se navadno slabo plačujejo, [ali pa ločino" uredništvo pod Vašim imenom odgovarja.
Navedli ste v Vaši poslanici nekaj pravopisnih pogreškov iz „napredovanjau ter dostavili, da sc še izgovarjam, da sem hotel pisati ta i-mena po ilirsko iu italijansko. Gospoda, ako mi to dokažete, dam Vam zlat cekin. Rekel sem, da sem pisal italijanska in ilirska imena, kakor so v krstnih spričevalih ; — a to je vse kaj drugega. Vaša trditev zasluži neprijetno ime ; najmanj, kar se more o njej reči, je to, da je neresnična.
V moji poslanci od G. t. m. se bere, da gojenci so na vprašanje njih učitelja, g. Lenardiča, ali jih zebe, veselo odgovorili da ne in da se prav dobro počutijo. Na te besede odgovarjate : Ali je to res, ali ne, „mi ne vemo". — Kako visoko stopinjo omike in uljudnosti ste s tem stavkom pokazali, nočem preiskovati ; a zameriti bi mi ne smeli, ako bi tudi jaz rekel : „Ali se skriva pod firmo „več človekoljubov" ena lesica, ali dve, ali več, ne vem; — ali . . . ? ne vem !" Ne hudujte se gospodje, ako hodim not, ktero mi Vi kažete.
Vodja tukajšnjega zavoda ghthonemov.
Umrli v Gorici od 14. do 26. maja.
%» •
Alojzij Lodatti 1 1. 6 m. osepnice.— Aua Marija Ebensteiner 10 dni, božjast. — Miha Petelin 88 1. starost. — Katra Simčič 60 1. naduha. — France Culot 7 1. angina. — Anton Bucik 65t 1. legar. — Luka Žbogar 40 L za plučno boi. — Anton Globočnik, bogoslovec 27 1. jetika. — Jožeta Leonardič 38 1. jetika. — Miha Korič 2 1. G m. osepnice. — Anton Sosou 3 m. božjast. — Jožefa Coslui 12 1. 6 m. vodenica. — Janez Cargniel 29 1. plučno vnetje. — Anton Grešič 15 1. jetika. — Miha Brik 5 1. angina. — Anton Peteaui 43 1. sušica. — Tereza Petrogali 79 1. starost* — Janez Lapanja 33 1. hiba na srcu. — Tereza Angeli 32 1. jetika. — Marija Morvaj 23 1. jetika. —- Andrej Mozetič 76 1. sušica.
LISTNICA UREDNIŠTVA: V Beču: Da! — Dvema dopisnikoma : Pustite osebnosti na strani, ali ni še'dosti prepira? — Dopisniku iz Rihenb.: Prihodnjič.
Javna zahvala.
Vsem p. n. duhovnim in svetnim gospodom, ki so mojemu nepozabljivemu ANTONU pri pogrebu zadnjo čast skazali s tako obilno udeležbo, izreka naj toplejšo zahvalo
V Gorici dne 23. maja.
Janez Globočnik nadškofijski tajnik.
Borsni kurzi na Dunaji 28. maja.
Enotni drž dolg v papirju .	70	—
„	„	„ v srebru . .	74	55
Drz posojilo leta 1860 . . .	112	—
Akcije narodne banke . . .	963	—-
Kreditne akcije		235	—
Loudon 		111	35
Napoleon d’ oro		8	88
Cekini 		5	29
Adžijo srebra		102	—
MOLITVE
za sveta leto 1875 s kratkim podukom
je naslov knjižici, ki je prišla v Mailingovi ti-skarnici na svetlo in velja:
1 iztis .	.	.	4 solde
10 iztisov ...	30 soldov
50	„	.	.	1 gl. 25
100	„	.	.	2 B —
»
»
Javna zahvala.
Udom slovenske čitalnice in vsem drugim prijateljem in znancem izrekujejo za obilno spremstvo pri pogrebu
Janeza Lapanja-e
naj toplejšo zalivalo rajnkega
Oče in sestre.
Četrti natis. "tH Z GOTOVIM VSPEIIOM
rabi se
pravi
VILJEIiM-ov
protiartritičen, protirevmatičep
čaj za čistenje krvi
v naslednjih boleznih:
1)	pri revmatičnem vnetji,
2)	pri protinu (gicht)
3)	pri Boleznih podtrebusnih posebno pri takih,
ki veliko sedijo,
4)	pri povečanji in zaprtji jeter,	\
5)	pri spuščanjih posebno pri lešajih,
6)	pri sifilitičnih boleznih,
7)	kot priigrava pri rabi mineralnih vod v ime-
novanih boleznih,
8)	kot nadomestilo mineralnih vot proti nave-
denim boleznim.
i '	. , . - !
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom !
Pri kupovanji naj p. n. občinst vonatanko pazi na mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem ne daja zaslepiti.
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva sc le iz prve mednarodne tovarne proti artriti čnega, protirevmatičnega čaja za čistenje brvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitekv 8 oddelkov razdeljem, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodoin, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 giti., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljem-ov protiartritičiii in protirevmatični čaj za čistenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorre i v lekarnici A. Frauzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u.
Lastnik," iždavatelj in odgovorni urednik: KAitOL KOCIJANČIČ. — Tiskar: MAILING v Gorici.