Kmetski stan gine! Ko smo pero nastavili temu člankn, potrka nekdo na vrata in ob enem tudi v hišo vstopi rekoč: nein armer Reisende", t. j. ubog potnik. Vprašam: odkod je, kaj dela in kam gre; odgovori: jaz 8em strugar, doma seni na Ceskem, potujem 2 meseca pa nikder dela več ne dobim. Začel se je solziti in djal: če Bog ne vč, kaj bo z nami ubogimi delavci, ki bi radi delali pa dela ne dobimo, potem tega celo nihče ne v6. Nesrečni človek bil je živ dokaz, kam smo pri nas prišli z poprej premožnim, zadovoljnim in veselim malim obrtnijstvom in rokodelstrom v 10—16 letih, odkar 80 zavladali liberalni nanki gospodarstvenski (Manchesterscbule). Tako zvano svobodno obrtnijstvo je obrtnikom zavdalo smrtno rano. Ali tudi kmeta spravljajo nove naprave, osnovane po liberalnem nauku, ki pred vsem ineri na to, da se denarnemu žaklju pot do gospodstva odpre, polagoma pa cel6 gotovo ua nič. Nasledki razkosavanja posestev, prostega oderuštva, brezštevilnih novejših naprav, kojih poprej ni bilo, se že le prežalostno povsod kažejo. Kmetski stan je vrh tega še preobložen z raznimi opravili, dolžnostmi, zlAsti pa z dačami in dolgovi. Temu nasproti pa raste moč kapitala, ki se zbira in kupiči v čedalje bolj redkih rokab. Poprej je kapital bil bolj enakomerno razdeljen, in zato uisrno imeli prevelikib bogatašev pa tudi prevelikih ubožcev ne; sedaj se pa kažejo silne denarne moči sredi velikega siromaštva. V dokaz navajamo sledeče resnične dogodke. Nemška katoliska novina: Grazer-Volksblatt objavlja dopis iz gornje štajerske. Dopisnik pravi, da ondi zadolženi planinski kmetje zaporedom prodavljejo svoja posestva in se selijo drugam ali postanejo blapci in priprosti delavci, zvečinom pa klateži in potepuhi. Posestva kupujejo večjidel grajšcaki in fužinarji, ki dajejo kupljene hise podreti, iz lesa pa ogelje žgati tako, da kjer so poprej stali obljudeni hrami, blevi z lepo živino, lepe planinske senožeti, sjiašniki in njive, sedaj zarašča gozd, kamor novi posestuiki na lov zabajajo. Na tak način je fara Barnegg zgabila že 100 kmetij, jednako toliko tudi fara št. Kathrein. Dol Oberthal nima skoro nobenega samosvojega posestnika več. V Mttrzstegu se dajo kmeti na prste prešteti. Planioe nad Krieglahom so bogatega fužinarja Sesslerja gozd, pred je tam bilo mnogo kmetov. Jednako se godi okoli Brucka, Frohnleitna itd. Kmetski stan gine. Tuje denarne sile ga porivajo iz posestev, kder so mu predstariai na stotine lct živeli. Zlasti judi se pogosto prikazujejo. Tako je baron Rothscbild, judovski bankir dunajski, knpil veli kanske fužiue Innersberške. Kako kmetski stan že strahovite stiske trpi, to nam dokazujejo številke eksekutivnib prodavanj kmetskih posestev. Na Koroškem v Bilčjivesi, ki šteje samo 1200 duš, bilo je nedavno 64 eksekutivnib dražeb zavolj zaostale dače. ,,Slov. Naiod" iz Dolenjskega na Kranjskem poroča, da je v novomeskem okiaju lani bilo 1000 posestev v eksekaciji zarad zaostalih davkov, t. j. V4 vseb posestev, ker jih ni več, kakor 4600. V respici pro- danih pa je bilo 246 posestev, in ker 8tane ena eksekucija najmanj do 30 fl. tako so reveži samo eksekutivnih stroškov plačali 6150 fl. Tojesilno! Dunajski list ,,Vaterland" poroca, da je I. 1874 v Avstriji bilo eksekutivnib in drugib prodavanj kmetskib posestev 159.289 in je gotovo kakib 10.000 kmetskib rodbin zgubilo svoj stari doro. Isto leto se je na kmetska posestva tudi novega dolga inrabuliralo 195,269.279 fl. Da so se te razmere 1. 1875. in 1876. še znatno sbujšale, to nam pričajo žalostne pritožbe od vseli strani. Krneti brez dolgor so že bele vrane. Splob kmetski stan gine strašno bitro in bo uničen, kakor na Angleškem preden mine zopet 10 let, ako se brž ne vkrenemo na staro pot nazaj. Cudno pa tudi žalostno je, da največji, tedaj tudi najvažniši listi namreč ueraški liberalni listi o teni ničesar ne črhnejo; ti tožijo le, da banke in kupeija in železnice itd. pešajo in hočejo, da se tem iz državne kase t. j. zopet večjidel iz kmetskib denarjev podpore dovoljijo. Graška ,,Tagespost" in dnnajska ,,Neue Freie Presse" zagovarjate sedaj v dolgih člankih prostost oderuštva. Dokler bodo taki listi pri nas merodajni ter bodo zlasti mestnim ljudem kot evangelje veljali — ,,Neue Freie Presse" je banka Union kupila za 3,200.000 fl. — tecas ni misliti na zdatno zboljšanje in rešenje iz janna in stiske krivih liberalnib naukov v narodnem gospodarstvu!