Ogerfhizhna prefha dobra klaja sa sliivino in verli gnoj sa njive.
Po Franzoskim in Angleshkim rede in pitajo s ogerfhizhno prefho shivino, ali pa s njo njive gnoje.
Sato , ki je ogerfhizhna prefha proti lanje-ni nekaj sharkeji, jo poprej, ko fe mnogi shi-vini poklaja, kakor v moko ftolzhejo ali smelejo, in potem s klajo ali futram vfake rabe smefhajo. — Molsnim kravam fe je s resanzo v vlaki klaji okoli eniga funta smefhane da; jalov kam
in volam fe je pa poklaje po tem, kolikor druga kerma vezh ali manj tezhnofti ima; ve-zhidel eden do poldrusiga funta na enkrat. Konjem v teshki vpregi fe prefhe v vfaki klaji poldrugi ali zelo dva funta potrefe. Tudi pri pitanju goveje shivine fe klajenje s ogerfhizhnimi prefhami po tem ravna, ako je navadna kerma bolj ali manj tezhna. Mnogotere fkufhnje nam rasodevajo, de pitanje s lanenimi prefhami le takrat dobro tekne, kadar fe po malim shvini pokladuje, fizer fhkodjejo nji. Kdo tedaj shelji, fvojo goved hitro /pitati, naj en del lanene prefhe s tremi deli ogerfhizhne smefha in pri-prizhal fe bo, kako koriften je ta smef.
S ogerfhizhno prefho gnojiti, fe nar bolj ilovnati ali tako imenovani debeli semlji perleshe. — V* vinogradih fe mora semlja od tert nekoliko odkopati, potem fe korenine s imenovano prefho potrefejo, in potlej fhe le s odkopano semljo safuti. Zhe fe pa krompirju gnoji, fe po brasdah ali po jamizah okoli vfaziga krompirja po pefti take prefhe potrefe, preden fe safuje. Na Franzoskim potrebujejo sa zel oral vinograd pognojiti 5 zentov, sa krompir pa 6 zentov ogerfhizhne prefhe,
Angleshi fejejo prav radi in veliko repe, pofebno tifte, ki ji Turnips pravijo, in terdijo, de bi je toliko ne perdelali, zhe bi fvojih njiv s ogerfhizhno prefho ne gnojili, po kteri jo prav veliko in neisrezheno debele prirafte, bres de bi fe je gofenze podftopile; ravno sato ne pognojijo s ogerfhizhno prefho farno fvojih njiv, temuzh tudi repno feme, preden ga vfe-jejo, v moki ogerfhizhne prefhe prav dobro omanejo. Na njivi, ki je s tako prefho pognojena, prav rada repa rafte, in oljnatiga gnoja duh je gofenzam sopern in jih odganja od ondot, kjer repa rafte, de je ne pofhkodjejo. *) — Koliko fe ogerfhizhne prefhe sa zel oral semlje pognojiti potrebuje, fe ne more fploh na tanjko povedati, to fe vezhidel le po boljfhi ali flabej-fhi semlji rasfodi.
Franzoski in angleshki vertnarji radi s ogerfhizhno prefho po vertih gnoje , in pravijo, de je tak gnoj soper bramorja prav dober; ravno sato potrefujejo tudi vfefkosi vertne gredize s .tako moko. Zhe fo tedaj per gnojenju njiv, 3o deli hlevniga gnoja eni mu delu is prefhe enaki, ravno sato potrebuje fkerbni vertnar per gnojenju vertnih grediz tudi dve ali tri dela prefh, namefti 3o delov hlevniga gnoja, potem, kakor mu zhervi manj ali vezh fhkode napravljajo. —
Tiftim, kteri miflijo fkufhnje, s ogerfhizhno prefho gnojiti, napraviti, fhe povemo, de fe gola prefha, ktera fetvi veliko rodovitnoft obrodi, s nekimi femenjemi, pofebno s fozhivnim "femenam smefhati ne fme, namrezh ne s graham, bobam,
grahorizo i. t. d.; ampak gnojenje mora v eno, feme pa v drugo brasdo priti. — Shitu fe mora narmanj ofem dni pred fetvo gnojiti. —
Kdor shelji, kaj vezh od tegasvediti, naj fe na pifarnizo z. k. kmetijfke drushbe v Ljubljani verne. *)
66