oO«eS *o*d glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, 26. april 1985 leto XXII številka 4/ Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz šterbenc (glavni in odgovorni urednik). Vladimir Bajc, Ivan Balog. Marjan Grabnar. Alenka Gorše. Vanja Kastelic, Mladen Majster, Jadran Žnidaršič, Marko Svent in Igor Vizjak. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo številka 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto, v Novem mestu. Ob naših praznikih Naš čas Mineva štirideset let. kar kruto vojno smo končali... Nešteti so življenja dati. da v miru smemo zdaj živet. A najde se nekje nekdo, ki daje v nič nam boj in žrtve — a mi. v spomin na naše mrtve, se združimo še bolj močno! Le eno bo rešilo nas! Da bomo zvesti svetlim ciljem in ne predamo lažnim se obiljem. O — kdaj prišel bo k nam ta čas!? Letos bo menda povsod kot vsakič doslej. Recitacije in svečane pesmi, slavnostni govorniki, petje in godba na pihala pa še kakšno plesanje vmes... Živela Osvobodilna fronta... Živela naša borba... živela revolucija... živeli mi vsi, ki smo dobrih misli... In zapela bodo dekleta, zarecitirali fantje, zabrenkale tamburice, napihnili se bodo pihalci in zavrteli se bodo odojki... Vse bo v duhu praznovanja in obujanja tradicij... Toda vse to ne pomeni ničesar. Vsekakor pa nam takšno proslavljanje letošnjih praznikov in spominskih dni ne more biti več v čast! Vprašajmo se: ali so res potrebne proslave zaradi proslave, v njihovi nemogoči obliki in z neverjetnimi stroški? Kaj je pomembneje: zunanji izgled ali notranja vsebina? In vse kaže, da gre dandanašnji pri vseh naših manifestacijah in prireditvah bolj za zunanji izgled in proslavo, ker ta pač mora (glede na določen trenutek ali spominski dan) biti, malokdo pa se vpraša, v čem sta vsebina in izročilnost tega proslavljanja. Ali slavimo zgolj zato, da slavimo? Ali pa se ob tem tudi nečesa spominjamo, si nekaj . rečemo in zagotovimo, da bomo spoštovali in prenašali izročila teh dogodkov in dogajanj ; dobrimi zgledi in dejanji tudi naprej!? In tako stojimo pred praznikom Osvobodilne fronte! AH je zadosti, če vemo, da je bila ustanovljena 27. aprila v Vidmarjevi vili v Ljubljani, da je imela vrhovni plenum in izvršilni odbor in svoj program, ki ga sestavlja toliko in toliko točk (če i' šoli ne veš vseh, dobiš slabšo oceno — kot njega dni, če nisi znal deset božjih zapoved!), ali pa je treba vedeli tudi to, da je Osvobodilna fronta združevala naš slovenski narod za takojšen oborožen upor proti okupatorju v skupnem boju vseh jugoslovanskih narodov, da se je njena organizacijska mreža širila tako hitro, tako močno, da je Boris Kidrič že jeseni 1941 (kje so bili takrat še drugi evropski narodi!) dejal, da je O F »država v državi«. — Z O F in prek njenih organov je v Sloveniji — spet izjema v Evropi — nastajala popolnoma nova — ljudska oblast! Ali se vseh teh svetlih izročil danes res dobro zavedamo? Ali smo poštenost, prijateljstvo, tovarištvo, požrtvovalnost, odgovornost, odkritost, pomoč drugemu in vse ostalo, kar je vezalo in gnalo naše borce v najtrših časih naše zgodovine, zares uveljavili tudi v našem vsakdanjiku? In prvi Maj — praznik dela! Ali se ne bi mogli tega praznika spomniti z odkritimi razgovori o problemih današnjega časa, v sredinah, kjer živimo ali delamo? Ali ne bi mogli reči (namesto svečanih proslav) par skromnih besed o nas samih, na- ših problemih in težavah in nalogah, ki jih bomo morali izpolniti, da pridemo na boljše? Za-kajspet proslave zaradi proslav, brez globine in vsebine? Toda kri teče in krčni voda, s katero lahko marsikaj zbrišeš. A kar je zapisano s krvjo, ni moč zlahka zbrisati... S krvjo pa je spisana naša zgodovina, s krvjo so pisani imeniki padlih žrtev, s krvjo je opisana naša NOB... Zato pa je ni moči in ne sile, ki bi iz te zgodovine lahko karkoli zbrisala, zatajila ali zameglila. Vsakršnim takšnim poskusom (ki pa so danes marsikje in marsikdaj, četudi prikrilo, prisotni) se bomo vselej in odtočno uprli. Ostaja nam ena in edina pot -Titova pot! ylaJimirBajc Ob naših praznikih Delavcem čestitamo za praznik O F in 1. maj Uredništvo Poslovanje v DO Novoles v prvem trimesečju in plan za drugo trimesečje Plan dohodka DO Novoles za drugo trimesečje 1985 v mio din V prilogi so razvidni rezultati kakršne smo dosegli v prvem trimesečju in kakršne planiramo v drugem trimesečju letošnjega leta. Vsem črnogledostim navkljub, ki so se pojavile ob slabi realizaciji plana v mesecu januarja in februarju, ko smo na domačem trgu realizirali le 80% planirane prodaje, v izvozu pa le 72%, smo četrtletje zaključili relativno ugodno, predvsem na račun meseca marca. Tako smo v mesecu marcu prvič dosegli višino izvoza 2.000.000 US $ mesečno, tako da smo dosegli izvoz v celem trimesečju 4.300.000 US $ , oz. smo bili 8% izpod planiranega izvoza v trimesečju. S tem smo dosegli 2% večji izvoz kot v lanskem trimesečju, kar je daleč izpod rasti, ki smo si jo zastavili z letnim planom. Trimesečnega plana dohodka nismo uspeli uresničiti, predvsem zaradi izpada proizvodnje in prodaje, kije bila 7% izpod planirane. Da je bil izpad dohodka glede na trimesečni plan 18%, je bil razlog v hitrejši rasti splošnih stroškov. Tako smo v prvem trimesečju uspeli povečati dohodek na isto obdobje lani za 43%, kar ob stopnji inflacije v okviru 80% nikakor ni zadovoljiv indeks. Eden izmed poglavitnih razlogov za tako nizko rastje enormen porast obresti, ki so v lanskem letu znašale 1,9% celotnega prihodka, letos pa že 4,4%; Osebni dohodki so porasli za 82%, tako da smo na nivoju akumulacije celotne delovne organizacije 12% izpod istega obdobja lanskega leta, oziroma smo dosegli skoraj polovico manjšo akumulacijo kot smo jo planirali s trimesečnim planom. Izgube so bile v prvem trimesečju dosežene v višini 62.400.000, kar je za 7.% več kot v istem obdobju lani, tri četrtine izgube je realiziral TOZD IGK, izgubo pa bosta v periodičnem obračunu izkazala TOZD LI PA, kjer se izguba pojavlja zaradi neutečenosti nove proizvodnje ter pri TOZD TSP, kjer je razlog izredno majhno doseganje plana prodaje. V oceni je prikazana iz- 2 rewsii guba tudi za TOZD TAP, vendar smo v mesecu marcu realizirali precej večje kot pričakovane prihodke in bo zato periodični obračun ob trimesečju izkazal celo ostanek dohodka. Zunanje razmere, v katerih smo dosegli zgoraj navedene rezultate niso bile ugodne, saj je padec kupne moči domačega kupca imel posledice na padec povpraševanja in težave pri prodaji za praktično vse proizvajalce pohištva, pri čemer je nadaljevanje politike prilagojevanja realnim obrestnim meram kaznoval naraščanje vrednosti zalog. Glede na to, da skoraj polovica našega prihodka izvira iz izvoza, je še sreča, da podobnega tržnega zaostrovanja ni čutiti za nas poglavitnem ameriškem trgu, kljub temu, da tudi tam ni več čutiti takšnih stopenj rasti kot v lanskem letu. Plan drugega trimesečja je izdelan na predpostavki, da večjih težav tako s proizvodnjo kot s prodajo ne bo, tako da se bo rezultat odvijal v skladu z letnim planom. Ocenjujem, da bomo v povprečju drugega trimesečja dosegli tako planske prodajne kot planske nabavne cene. Zaradi težav na domačem trgu bo še večji delež lesne proizvodnje usmerjen v izvoz. Plan 1/4 let. IV-VI Indeks IV-VI pl. 1984 1/4 IV-VI 1985 1985 let. p. 1984 Eksterna realizacija 3.619 3.315 1.781 109 206 Ostala realizacija 1.357 1.697 603 80 225 CELOTNI PRIHODEK 4.976 5.012 2.384 99 209 D1S 2.871 3.054 1.303 94 220 FIS 578 539 297 107 195 DSSS-mat. str. 39 42 19 93 205 Obresti 181 172 44 105 411 Amortizacija 125 109 71 115 176 PORABLJENA SREDSTVA 3.794 3.916 1.734 97 218 DOHODEK 1.182 1.095 650 108 182 Ostale obvez, iz dohodka 255 244 130 105 196 Osebni dohodki 455 474 254 96 179 Minulo delo 44 45 24 98 183 Ostale obveznosti 104 115 66 90 158 Ostanek 324 217 176 149 184 Plan izvoza DO Novoles za drugo trimesečje v USA $ TOZD Plan 1/4 Dej. IV-VI Dej. IV-VI plana IV-VI 1/4 pl. IV-VI 1985 1985 1984 1985 1984 TVP 300.000 362.500 313.980 82,8 95,5 ŽAGA — — 120.740 — TPI 25.000 25.000 65.870 100,0 37,9 BOR 290.000 400.000 140.190 72,5 206,9 SIGMAT — 80.000 79.020 — IGK — — 29.700 — — TDP 2.270.000 2.075.000 1.782.450 109,4 127,4 TSP 525.380 468.500 170.430 112,1 308.3 TPP 916.500 750.000 690.260 122,2 132,8 TAP — 2.500 3.880 — — TKO — 30.000 — TGD 817.000 835.000 558.130 97,8 146,4 NOVOLES 5.140.000 5.028.500 3.954.650 102,2 130,0 Poleg TOZD IGK, kjer planiramo prodajo iz zaloge, bo izgubo dosegel še TOZD BOR, kjer proizvodni program zaradi slabe dohodkovnosti, kljub polni zasedenosti kapacitet, po predvidevanjih ne bo omogočal pozitivno poslovanje. Z realizacijo plana proizvodnje Primerjava ocene bilance I—III. 1985 in prodaje bomo v delovni organizaciji realizirali 1.182.900.000 din dohodka, oz. 324.560.000 din ostanka, kar je 42% oz. 61% več kot v prvem trimesečju, tako da bomo v celotnem prvem polletju le še 8% izpod dinamike letnega plana. Analitsko-planska služba v mio din Ocena I.111.85 Let. plan 1/4 Trimes. pl. I.-III.85 I.-III. 1984 INDEKSI Let. plan Trimes. plan Leto 1984 Celotni prihodek 4.017 5.012 4.072 2.206 80 98 182 Material, stroški 2.833 3.594 2.812 1.488 78 101 190 Amortizacija 125 109 125 71 114 100 176 Obresti za obr. sr. 178 172 89 41 103 200 434 Obvez, do DSSS 47 42 33 19 111 138 247 Por. sred. — skupaj 3.183 3.918 3.060 1.621 81 104 196 DOHODEK 834 1.093 1.011 584 76 82 143 Obvez, do DSSS 43 51 41 21 84 105 195 Zavarov. premije 18 18 18 11 104 104 160 Obresti za osn. sr. 22 21 21 1 104 104 2178 Davki in prisp. lil 152 119 75 ' 73 93 148 Obvez. — skupaj 195 244 201 109 80 98 180 ČISTI DOHODEK 638 849 810 474 75 79 135 Osebni dohodki 381 518 398 209 73 96 182 Stanov, prispevek 15 21 16 9 73 95 161 Rezervni sklad 28 50 36 25 57 78 89 Obveznosti po SaS 10 17 — 6 62 — 158 Neto raz. za razpor. 201 240 358 223 83 56 90 Neto akumulacija 206 265 383 233 78 54 88 Izguba 62 10 29 58 620 212 107 Dohodek na del. 283 363 208 78 136 Čisti doh. na del. 217 282 — 169 77 — 128 % akum. v dohod. 25 24 38 40 102 65 62 % akum. v ČD 32 31 47 49 103 68 68 OD in SSP na del. (m) 48 64 — 28 76 — 170 Akumulac. na del. 70 88 — 83 80 — 84 Popr. mes. OD 31 — — 18 — — 170 Stimulacija za mesec februar 1985 V mesecu februarju ,1985 smo izplačali skupno 6.584.253 din stimulacij. Glede na to, daje bilo doseganje planov proizvodnje nizko (95,7% dosežen operativni plan), so stimulacije zaradi preseganja plana proizvodnje uveljavile le stimulacijo TOZD (TVP. ŽAGA, BOR in TGD) in sicer v višini 971.412 din, 5.612.841 din pa je bilo stimulacij izplačanih na račun prihrankov pri porabi surovin in materialov. BOR: V mesecu februarju je bil presežen plan proizvodnje in s tem je TOZD ustvarila 703.099 din dodatnega dohodka. SIGMAT: V mesecu februarju so bili doseženi prihranki pri porabi cevi, pločevine in smol. IGK: Doseženi so bili prihranki pri porabi plina. TDP: TVP: V februarju je dosegla prihranke pri lepilu (7.774 kg) in pri hlodih (55 m3), poleg tega pa je presegla plan proizvodnje za 0,9%. ŽAGA: Je v mesecu februarju presegla plan proizvodnje za 9,5% (98 m3) in s tem pridobila 944.093 din dodatnega dohodka, kar ji omogoča izplačilo stimulacije v višini 6,0% na januarske BOD. TPI: Doseženi so bili prihranki pri razžagovanju jelovih hlodov in lepila, le-ti pa so zmanjšani zaradi prekoračitev pri stroških za iverice in PVC folije. V mesecu februarju so bili doseženi prihranki pri predelavi in zaradi uporabe odpadnega materiala in škarta. TSP: Doseženi so bili prihranki pri porabi DL bukve, furnirja in iverice v višini 1.137.240 din. TPP: V mesecu februarju so bili v TOZD doseženi prihranki v višini 528.458 din pri porabi iveric, mediapana, furnirja in materiala za površinsko obdelavo lesa. TAP: Pri porabi monomerja, akrilnih plošč in silikona je TOZD dosegla prihranke v višini 728.626 din, kar ji omogoča izplačilo stimulacij v višini 364.313 din. TKO: TOZD je realizirala 647.432 din prihrankov pri porabi poliestra, rovvinga PVC folij. TGD: V februarju je TOZD rea- Izid volitev 8. 4. 1985 smo v Novolesu volili delegate za DS TOZD oz. DSSS in DO, člane odborov za samoupravno delavsko kontrolo TOZD oz. DSSS in DO ter člane disciplinske komisije. Volitve so bile v vseh TOZD in DSSS uspešno izvedene. Povsod so se jih udeležili vsi delavci razen tistih, ki so bili odsotni zaradi bolezni ali porodniškega dopusta, nekaj pa jih je bilo odsotnih tudi zaradi drugih razlogov. Tistim, ki so na dan volitev planirali odsotnost, smo omogočili, da so volili predhodno. Tako smo dosegli naslednje volilne rezultate: Preglednica stimulacije v februarju 1985 TOZD Stimulacija za proizvodnjo prihranke SKUPAJ Stimulacija za feb. BOD na jan. ED TVP 137.235 519.393 656.628 6,8 5,22 ŽAGA 472.046 - 472.046 6,o 4,52 TPI - 189.35o 189.350 6,4 4,67 BOR 281.24o - 281.240 5,5 4,o7 SIGMAT - 457.469 457.469 M O O 6,58 IGK - I60.000 I60.000 4,o 2,47 TDP - 938.99o 938.99o 6,6 5,32 TSP - 568.62o 568.62o 4,9 3,52 TPP - 264.229 264.229 3,6 2,61 LIPA - - - - - TAP - 364.313 364.313 8,o 5,34 TKO - 323.716 323.716 6,o 4,o8 TES - 462.362 462.362 6,6 4,74 TGD 8o.891 24o.lo4 320.995 7,3 5,47 BLP - 424.940 424.94o 6,6 4,74 DSSS - 699.355 699.355 6,6 4,74 NOVOLES 971.412 5.612.841 6.584.253 6,6 4,74 lizirala za 480.208 din prihrankov (reparacija sedežev in predelava škarta za Centar 8. maj) in presegla plan proizvodnje za 1,4%, pri tem pa ustvarila za 161.782 din dodatnega dohodka. TOZD zaj^v glašb % TDP sleji^ val^i^ 85,8 TSP 362 313 86,5 TVP 268 259 90,5 ŽAGA 244 216 88.5 TPI 86 81 84,2 TG 124 115 92,7 TPP 222 195 87.8 TKO 160 154 96,2 BOR 140 U2 94,2 LIPA 100 95 95,0 SIGMAT 126 114 90,5 TAP 130 126 96,9 IGK 123 108 87.8 TES 157 143 91.1 BLP 125 109 87,2 DSSS 214 196 91,5 NOVOLES 3043 2737 89.9 V času, ko to poročamo, že potekajo konstitutivne seje novo izvoljenih DS TOZD oz. DSSS in na njih tudi volitve članov izvršilnih organov tj. KDR in KOD. Konstitutivna seja DS DObo 25. 4. 1985 in na tej bodo predvidoma izvoljeni tudi njegovi izvršilni organi: OMR. ORO in OE. Istočasno z volitvami so imeli v TOZD BOR, TOZD LIPA in TOZD BLP tudi referendum. V prvih dveh TOZD so se delavci odločali za spremembo samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD in statuta TOZD zaradi spremembe dejavnosti in imena. V TOZD BLP pa so sprejemali samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovne skupnosti Slovenia Bois. Tudi referendum je bil povsod uspešen. V TOZD BOR je za sprejem sprememb samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD glasovalo 91,4% delavcev in v TOZD LIPA 76% delavcev, za spremembe statuta pa v TOZD BOR 88,5% delavcev v TOZD LIPA 21% delavcev. V TOZD BLP je za navedeni sporazum glaso- -valo 78% delavcev. Tozd BOR uspešno izvaja programske spremembe Tozd BOR'se nahaja v industrijskem predmestju mesta Krško. V okviru Novolesove družine tozdov je od leta 1979. V tozdu združuje delo 143 delavcev. Do leta 1983je bil v tem tozdu osnovni program stavbno pohištvo: okna, vrata, predelne stene, ipd. V navedenem letu je prišlo do motenj v tozdu, ekonomika tozda je začela pešati in poslovno leto 1983 je tozd zaključil z izgubo. Kot je ob taki priliki v Novolesu navada, smo pristopili že v prvi fazi težav k ozdravitvi tozda. Da bi zvedeli, kako smo se v Novolesu lotili reševanja težav, smo se pogovarjali z novim direktorjem tozda tov. Gabrielom Sitarjem. On izhaja iz naših strokovnih vrst na DSSS, zato je bil pogovor z njim toliko bolj sproščen in ploden. Tov. Sitar, zakaj je bilo potrebno preusmeriti proizvodnjo v tozdu BOR? V letu 1983 so zadele naš tozd podobne ali celo iste težave kot naš bratski tozd LIPA. Ker ste v prejšnji številki našega glasila te težave že navedli, jih ne bom ponavljal. Dodal bi le to, da je upočasnitev gradnje v Jugoslaviji, ki je bila v tem letu najbolj očitna, katastrofalno vplivala na poslovanje tozda. Izkazalo se je, da obstoječa proizvodnja stavbnega pohištva nima več prespektive. treba je bilo torej pristopiti k iskanju boljših programov. Kaj je bilo storjeno, da bi se presegle težave? Tozd je že v tem času iskal nove proizvodne programe, ki bi mu prinesli boljše poslovne rezultate. Ti novi programi so bazirali na masivi in serijski prozvodnji. Tako je stekla proizvodnja kuhinjskih elementov »KERIN«, t.i. »IKEA« program opreme dnevnih sob, program izdelave hrastovih miznih plošč, proizvodnja favorit okvirjev, itd. Ti programi so bili namenjeni za izvoz. Kaj se je zgodilo s temi programi? Zal ti programi tako tehnološko kot tudi finančno niso uspeli. Tozd je kljub velikim prizadevanjem zaključil poslovno leto 1983 z izgubo v višini 3 milijarde 800 milijonov starih din. Po mojem mnenju je bila storjena napaka v tem, da se je tozd pri preusmerjanju 0W§)fe nekoliko preveč zanašal na lastne sile in lastno znanje. Poudariti moram že tukaj, da so prehodi iz obrtniške proizvodnje v veliko serijsko pr-ozvodnjo težki in zahtevajo ogromnih naporov in znanja. Tem naporom pa tozd sam razumljivo ni bil kos. Tako je npr. IKEA program za švedskega kupca bil ovrednoten na dva proizvodna meseca, dejansko je ta proizvodna zahtevala šest mesecev. Podobnih neskladij bi lahko še našteval. Korenite spremembe so bile torej nujne, čeprav moram priznati, da so delavci tozda BOR pokazali veliko požrtvovalnosti in napora. Kaj seje zgodilo potem, koje postalo jasno, da so storjeni premiki premalo pokazali? Predvsem naj poudarim, da se je to pot reševanja tozda BOR lotil Novoles v celoti z ustreznimi službami. Pristopili smo h koreniti programski in tehnološki preusmeritvi. V začetku je bil predviden t. i. SCAND program za domači trg. Tudi tehnologija je bila v načrtih prirejena temu programu. Kaj hitro se je pokazalo, da ta program ne ustreza. Zavzeto je bilo odločno stališče, da se naj tozd proizvodno usmeri v izvoz. Začeli smo s proizvodnjo ROLTOP omaric (omarice za hišne računalnike), nadalje s proizvodnjo knjižnih polic in miz. Ves ta program se prodaja na tržišču ZDA. Takoj naj poudarim, da predstavlja tako raznovrstno izvozno usmerjeni program velike težave za tozd. Zato že sedaj načrtujemo osvajanje proizvodnje samo miznega programa, ki pa je tehnološko visoko zahteven. Spričo raznovrstnosti programov se nam sedaj dogaja to, da imamo v proizvodnji majhne serije, ki zahtevajo veliko spreminjanja delovnih mest, kar pa delavce, kar je povsem razumljivo, moti. Vzporedno s programskim prehodom iz obrtniške v serijsko proizvodnjo, so bile potrebne tudi velike spremembe v tehnologiji. Po tehnološkem projektu smo tehnologijo tozda pravzaprav v celoti reorganizirali in izpopolnili: — bivše skladišče smo preuredili v decimirnico in razrez plošč — popolnoma na novo smo vzpostavili tehnologijo razreza in sestave furnirja — vgradili smo sodoben valjčni transportni sistem — lakirnico smo temeljito obnovili in posodobili Z linijami — na sodoben način smo preusmerili montažo Lahko trdim, da je dobila tehnologija povsem novo podobno. Kako vam je uspelo? Nabaviti je bilo potrebno kup novih strojev, potrebne so bile adaptacije, ipd!? Res je, velika vlaganja so bila potrebna. Tu moramo dati priznanje Novolesu za nesebično pomoč. Da bi zmanjšali stroške za nakup novih strojev, smo se poslužili že preizkušene metode: »poišči znotraj Novo-lesa, kar je še uporabno, a ni dovolj izkoriščeno.« Tako smo nekaj strojev pridobili znotraj Novolesa, nekaj smo jih s pomočjo TES-a tudi sami naredili, nekaj rabljenih strojev smo kupili v drugih DO, nekaj smo jih pa kupili novih. Hkrati smo preuredili tudi garderobe in jedilnico. Tako ima naš tozd sedaj povsem drugo tehnološko zaokroženo celoto, ki je sposobna proizvajati še tako zahtevne programe. Kaj so pokazali delavci? Vemo, da so vsake spremembe boleče. Se posebej je boleče, ko gre za prehod iz obrtniške dejavnosti v serijsko proizvodnjo! Navaditi se je treba na nov način dela. Po mojih opažanjih so delavci v začetku gledali na spremembe z veliko »dvomi«. To se mi zdi povsem razumljivo, saj so imeli dokaj slabe izkušnje s preteklimi »poskusi«. Nadalje niso poznali serijskega načina proizvodnje, ipd. Seveda je vse to vnašalo nemir. Moram pa takoj priznati in poudariti, da seje večji del zaposlenih hrabro spopadel s spremembami in se kaj hitro prilagodil novim načinom proizvodnje. Ti so tudi dobili zaupanje v novo proizvodnjo in podprli napore nosilcev novega razvoja tozda. Del se je seveda teže prilagodil, vendar upam, da nas sedaj velika večina zaposlenih v tozdu BOR gleda na bodočnost optimistično. Kaj kažejo finančni rezultati? Prav je, da ste postavili to vprašanje. Nepoučeni bi morda mislili, da bodo vloženi veliki napori že sedaj pokazali tudi ugodna finančna gibanja. Temu pa ni tako. Kadar gre za povsem nove proizvodne programe, ki gredo na konvertibilno področje, se kratkoročno finančni rezultati ne dajo meriti, ker devizni prilivi ne stečejo takoj. Prvi pokazatelji letošnjega leta pa nam že dajejo prve oprijemljive dokaze, da smo na pravi poti. Kerin Jožica Som ena odjirvih žensk, ki so se zaposlile v tozdu. Ce primerjani sedanjo proizvodnjo s prejšnjo, moramo reči, daje delo sedaj veliko lažje. Smo kar zadovoljni. Motijo nas pa pogoste prestavitve zaradi premajhnih serij. To se pozna pri doseganju norm, privadiš se namreč enemu delu. čez čas pa si prestavljen na drugo delo, kjer se moraš znova prilagajati, lipam, da bo proizvodnja kmalu stekla tako kot je treba. Brili Anton Da smo ukinili nekdanjo pr-rvodnjo, mi ni žal. Prej smo imeli ecejšnje težave z montažo in pr-rvodnjo. Sedaj imamo z novo prihodnjo sicer še porodne težave, prija do motenj, vendar sem trdno pre-ičan, da ho proizvodnja kmalu stekla ko, kol smo si jo zastavili. Delo je se-ij lažje, moti nas le to, da proizvajamo emente v majhnih serijah, kar pog-uje premeščanje delavcev, ki ni ijetno. NASTANEK IN RAZVOJ TSP V STRAŽI Milan Čolnar, direktor Milan je v NOVOLES-u od leta 1968, najprej je opravljal odgovorne naloge v TOZD-u TPP, leta 1980 je prišel v TSP kot direktor TOZD-a. Naš TOZD je bil do nedavnega izključno proizvajalec stilnega pohištva. V tem programu se prepletata tako masiva kot ploskev. Sestavljajo ga naslednji ambienti: spalnice, jedilnice, dnevne sobe, otroške sobe in dopolnilni programi: mize in mizice, predsobne stene, oblazinjeno pohištvo ipd. V zadnjem času glavni - in nosilni program dopolnjujemo z drugimi programi. Tako sedaj proizvajamo še: jedilniški program z različnimi kredencami in mizami za ZDA in kooperantka dela za SZ: Fronte za omare dnevnih sob in kompletne dnevne sobe s sedežno garnituro, prisotni smo tudi na Arabskem trgu. Naša prizadevanja težijo za tem, da bi se povečevala proizvodnja izvoznih programov in zmanjševala proizvodnja programov za domači trg. S planom za leto 1985 predvidevamo realizacijo izvoza 52% in za domači trg 48%. V prihodnjem obdobju pa naj bi bilo domačega programa le 20-30%. Za naš TOZD je taka programska usmerjenost tako organizacijsko kot tudi tehnološko silno problematična. TOZD je že od nastanka naprej tehnološko neusklajen vkljub poznejšim rekonstrukcijam. Proizvodnje ni možno organizirati, ne da bi nastopali občasni problemi in motnje v pretoku materiala in na kvaliteti izdelkov. Za povrhu sta programa za trg v ZD in SZ izredno zahtevna, še posebej na površinski obdelavi. Prav tako nastopajo težave tudi v lakirnici, montaži in v pripravi surovin. Perspektive TSP v prihodnosti vidim v tem, da se TOZD tehnološko primerno organizira in opremi. Programska usmeritev bo ostala taka, kot je sedaj, le da bomo, kot že rečeno, zmanjševali proizvodnjo za domači trg in povečevali proizvod- njo za izvoz. Trenutno nam še vedno primanjkuje kadra, zato bomo tudi temu vprašanju v prihodnje namenili več pozornosti. Pristopili bomo tudi k korenitejšim ukrepom v proizvodnji, vendar pri tem ne bomo zanemarili humanizacije dela, ki nam bo vodilo pri ukrepanju. Načrtujemo izboljšanje pogojev za delavce: namen imamo zgraditenove sanitarije in garderobne prostore, kajti sedanji so izpod vsake kritike. V kratkoročnem planu nameravamo povečati lakirne površine in skladiščne površine. Če bomo to izpeljali, bo to pomenilo za nas pomembno pridobitev, ki nam bo pomagala prebresti marsikatero težavo, s katero se srečujemo danes. Ob tem naj dodam, da ima TSP skladiščne prostore izredno neprimerne. Le-ti se nahajajo razmetani v Podhosti, v Zalogu in na Stari žagi. Prostori so, razen na žagi, zapuščeni hlevi in res ne ustrezajo namenu. Dela se velika škoda: roba se kvari in uničuje. Mislim, da bi se moral problem skladišč načrtno razreševat za cel NOVOLES. Podobno velja tudi za tapetniško proizvodnjo, ki je sama po sebi pomemben sestavni del pohištvene proizvodnje v TSP in v NOVOLES-u. NOVOLES bi moral kot celota pokazati širšo zainteresiranost in v svojih programih predvideti sistemske rešitve. Čeprav imamo trenutno v TSP precejšnje težave, menim, da jih bomo v bodočnosti z že zastavljenimi ukrepi, kijih intenzivno izvajamo, presegli. Jože Novinec, sekretar Jože opravlja dela in naloge sekretarja tozd TSP od leta 1974. Te naloge je prevzel kot pripravnik po končani višji pravni šoli, lahko torej rečemo, da ima na tem pomembnem področju že veliko izkušenj. »Tozd TSP je po velikosti drugi največji tozd v Novolesu. Trenutno zaposluje 372 delavcev, od tega 184 žensk in 187 moških. Povprečna starost se giblje okoli 32 let, tako da se TSP že lahko šteje med tozd Novolesa, ki se počasi starajo; to kaže že upokojevanje, saj do nedavnega skoraj nismo -imeli upokojencev. Sedaj, po spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, posebno ob možnosti predčasne upokojitve, pa je teh primerov več. V tozd TSP, kot finalistu, delo ni izrazito težko, pač pa zahteva natančno in kvalitetno delo, posebno še sedaj, ko se je tozd v preteklem in letošnjem letu skoraj Delo v montaži s polovico proizvodnje usmeril v izvoz, kar nam ob trenutno slabši prodaji na domačem trgu pride zelo prav. Biti pa moramo vztrajni in natančni, predvsem pri rokih in kvaliteti, saj si sloves zunaj težko pridobiš, še hitreje pa izgubiš. Kljub temu, da so delovni pogoji slabi, saj se delo oz. se večina proizvodnje, kljub kasnejšim dozidavam in modernizaciji nekaterih oddelkov, večinoma odvija v starih prostorih popravljalnice želez- niških vagonov. Tudi sanitarije in garderobe so neustrezne. Nenazadnje naj omenim, da imamo skrajno dotrajane upravne prostore. Vendar zaradi tega ne beležimo prevelike fluktuacije. Probleme, ki se porajajo v proizvodnji rešujemo na vse mogoče načine: preko normalnih samoupravnih poti, na različnih samoupravnih organih, samoupravnih delovnih skupinah, družbeno političnih organizacijah, do osebnih pogovorov. Seveda vseh problemov ne moremo rešiti, kar naši delavci po mojem mnenju razumejo. Vsi skupaj se zavedamo, da so časi težki in da bo treba delati še boljše, kvalitetnejše, tudi brez nadur ne bo šlo, kar večkrat pomeni nemalo jeze in raznih sporov. Veliko tega bi odpravili, če bi dosledneje izkoriščali normalni delovni čas brez nepotrebnega zapuščanja delovnega mesta med delom, predčasnih odhodov na malico ali z dela itd. V bodoče bo nujno potrebno dati večji poudarek izboljšanju delovnih pogojev. V ta namen bomo, po izselitvi računovodske službe v nove prostore, obstoječo stavbo podaljšali tako, da bodo v spodnjih prostorih sanitarije z garderobami, zgoraj pa upravni prostori tozd s sejno dvorano, ki je sedaj pravzaprav nimamo saj je staro zasedel tapetniški oddelek, tako da se moramo posluževati bodisi direktorjeve pisarne, ki je malo večja, bodisi učilnice v razvojnem oddelku. Menim, da v tozd uspešno rešujemo tudi socialno politiko. Povprečni OD znaša 29.000,— din kar je še vedno malo, predvsem če imata oba zakonca nizke osebne dohodke in več otrok, ki so odvisni predvsem od zaslužka staršev v tovarni brez možnosti dodatnega zaslužka oz. pridelka hrlane na svoji zemlji. Ker pa je večina naših zaposlenih delavcev t.i. pol proletarcev, to se pravi, da doma prideluje hrano ali si na kakšen drugi način prislužijo še kakšen dinar, menim da socialnih problemov razen nekaj izjem nimamo, oz. niso preveliki. Ne moremo pa biti gotovi, da se situacija ne bo poslabšala. Na koncu menim, da kljub težki situaciji v družbi, v Novolesu in v tozd težko gospodarsko situacijo lahko prebrodimo s pogojem, da bo vsak zaposleni opravil tisto, za kar je plačan in to kvalitetno ter s polno odgovornostjo.« 01)©WSfe RAZVO U Or V STRAŽI Zmago Novak, vodja obrata TSP v ustanavljanju v obdobju 1967 do 1970. TOZD TSP izhaja iz bivših železniških delavnic, ki so često dobile prizdevek »drvarnice Straškega kompleksa«. To zato, ker seje v teh prostorih odvijalo vse tisto, česar durgi niso hoteli prevzeti. Takratno parketarno smo zaželi leta 1967 preurejati za potrebe proizvodnje stilnega pohištva. Delovni pogoji: prepih slaba osvetljenost, težko fizično delo, slabo ogrevanje ipd. so bili res slabi. Poleg proizvodnje parketa se je v teh prostorih izdelovalo sredice za panelke in luščena embalaža. Leta 1967 sem prišel v NOVOLES iz BREST-a. To pa je bilo obdobje, ko seje NOVOLES pripravljal na večjo tehnološko prenovo. Razmišljalo se je o programskih usmeritvah, med ostalim tudi o tem, da bi se naj tedanji obrat parke-tarne preusmeril v proizvodnjo stilnega pohištva. Zametki te proizvodnje: izdelava servirnih mizic, sedežnih garnitur ipd. so se izdelovali že v TDP-ju. Usmeritev na osvojen, predvsem gugalniški program tega TOZD-a, seje ta proizvodnja tehnološko morala umakniti, saj je predstavljala pravzaprav moteči program. Na področju proizvodnje pohištva sem si na Brestu nabral nekaj praktičnih izkušenj, ki sem jih v NOVOLES-u lahko s pridom uporabil. Bil sem tudi med tistimi, ki smo na Jugoslovanski trg in v našo pohištveno proizvodnjo začeli uvajati iverico kot novo tvorivo. Uvajanje novega programa v TSP ni bilo enostavno, saj je to pomenilo za NOVOLES bistven premik in prehod iz polfinale v zahtevnejšo finalizacijo pohištva. NOVOLES je bil prej več ali manj primarno usmerjen: proizvodnja žagan les in vezane plošče. Zato so se tako strokovni kadri kot tudi delavci, ki smo jih na novo zaposlovali, težko privajali novi proizvodnji. Poleg tega je v Novolesu vladala precejšnja stopnja nezaupanja v uspešnosti vpeljave programa stilnega pohištva. Na zametkih COMO programa, ki smo ga, kot že rečeno, prevzeli od TDP-ja, smo začeli razvijati program s sledečimi osnovnimi karakteristikami: — program naj bi bil stilni program po vzoru Ludvika XV, vendar program industrijskega tipa. Za tak program smo se odločili kljub temu, da smo vedeli, da zahteva vefiko znanja in ikušenj,- — Jugoslovanskemu trgu smo želeli ponuditi nekaj več kot le navadno enostavno gladko površino in ostrih robov, — program smo zasnovali na široki paleti proizvodov, to so bili elementi dnevnih sob, spalnice, jedilnice, pisarniški kabineti in ostali drobni elementi za dopolnjevanje programa, kar pomeni, dasi ga je lahko vsakdo dokupoval po potrebi, času in glede na finančne možnosti. Zato smo se odločili, da morata biti barva in oblika poenoteni in da morajo biti tudi osnovni repro-materiali kolikor toliko poenoteni. Tako smo omogočili kupcu praktično opremljanje vsakega ambienta. Pri izpeljavi tako obsežnega programa smo bili v največji zagati prav pri omarastem pohištvu. Potrebni so nam bili kooperanti. Najuspešneje smo zastavili^ kooperacijo s »Podgorjem« iz Šent- jerneja. S časom se je pokazala potreba tudi po izdelavi večjega omarastega pohištva za manjše bivalne prostore. Tega žal ni bilo možno realizirati z nobeno kooperacijo, zato smo jih pričeli proizvajati kar sami. Največji odjemalec, to je tudi še sedaj, je bila ŠR Srbija. V začetku smo proizvajali tako, da smo postopno umikali staro proizvodnjo in na več ali manj iztrošeni opremi uvajali novo pohištveno proizvodnjo. Najprej se je ukinila proizvodnja parketa, za tem proizvodnja sredic za panelke, ki smo jo preselili v Sotesko in nato še proizvodnja šivanih zabojev, ki se je preselila v TVP. Žal moram poudariti, daje od mednarodnega kreditnega paketa ostalo za investicijsko opremo za TSP bore malo sredstev — nabavili smo res najnujnejšo opremo. Uporabili smo v glavnem ostoječe objekte, le da smo rekonstruirali pod, odstranili železniške tire ipd. Leta 1969 smo zgradili premajhno lakirnico, kar je bila velika napaka. Tehnološko torej TSP ni bil zadovoljivo rešen, kar je seveda vplivalo na motnje v proizvodnji. Posebno težavno je bilo kadrovsko vprašanje. Za vodenje proizvodnje smo na NO-VOLES-u »nabrali« nekaj mizarjev. Večina jih je prišla iz TVP in TPP. Pomagali smo si predvsem z mladimi, v katere je marsikdo dvomil, češ, da ne bodo zmogli obvladati tako zahtevne proizvodnje. Resnici na ljubo ti dvomi niso bili upravičeni. S tov. Bevc Adijem in s pridnimi mizarji: Pirc Alojzom, Gorenčič Antonom in Lukan Karlom in ostalimi smo skonstruirali in skompletirali prvo dnevno sobo. Po najpotrebnejši repromaterial sva se s tov. Adijem napotila kar čez mejo v Italijo in ga brez posebne obdelave trga uspeli tudi nabaviti. Tako seje NOVOLES leta 1967 prvič pojavil na salonu pohištva v Ljubljani tudi kot proizvajalec pohištva. Seveda smo bili sprejeti kot neresen proizvajalec, češ, da razstavljamo samo vzorce. Moram pa reči, da je bil to za nas glede na pogoje in na vloženo delo vesel in srečen dogodek. Program seje nato postopno razvijal po programskih zasnovah in po treh letih smo že kar dobro prodajali. V Beogradu, kjer je bil naš glavni odjemalec Jugoeksport, smo se soočali z že renomiranimi proizvajalci pohištva, kot so: Meblo, Brest in drugi. Tudi pozneje je bilo potrebno pogoltniti marsikatero grenko pripombo, češ, saj to ni nobeno stilno pohištvo, razrešiti je bilo treba marsikatero reklamacijo iptd. No, tudi to sodi k razvoju. V začetku smo celo izvažali in sicer servirne mizice. No, proizvodnja je le stekla, delavci so se izpopolnjevali in polagoma dobili zaupanje v ta proizvodnji program. Spominjam se, da smo imeli pri uvajanju proizvodnje težave z zagotavljanjem sredstev za osebne dohodke. Delo v montaži pohištva v Ljubljani Takrat je ta obrat prvi in edini na NOVOLES-u moral izdelati tudi sanacijski program za izplačevanje minimalnih osebnih dohodkov. Že po štirih mesecih smo načrt uresničili. Tudi to je pomenilo, da so obstajali dvomi o uresničitvi tega programa. Marsikateri grenak in lep spomin pa ostaja neopisan. Po treh letih, koje delo steklo in ko smo ustvarili zastavljeni cilj to je 3 stare milijarde letne proizvodnje, sem tovarno zelo nerad zapustil. Komaj sem se vživel v okolje in smo skupaj s sodelavci ustvarili kolektiv, ki je znal prijeti za delo in v katerem smo se dobro počutili mi je bilo rečeno, da sem sedaj, ko tovarna uspešno posluje »rehabilitiran«. Prevzel sem razvojno področje dela v Novolesu, v tovarni me ne nasledil tov. Medle. Ob koncu naj še povem, da so mnogi poimenovali stilno pohištvo program »sreče«. S tem se nisem nikoli strinjal, kajti prodaja le-tega teče že več kot 15 let in najbrž~je temu težko reči sreča. TSP, kot ga sedaj opazujem je prav gotovo tehnološko in programsko utrujen zato je potreben prenove. Ždim mu, da bi se mu ti načrti čimprej uresničili. Slavko Medle c - — pi uit v\_i\jiijt GisiGJ kovnih elementov do proizvodnje čisto masivnih pohištvenih elementov z vsemi vmesnimi odtenki vključujoč tudi oblazinjeno pohištvo. Zato smo morali tehnologijo prilagajati programu in izpeljati pravo rekonstrukcijo TSP. To se nam pa iz različnih predvsem finančnih vzrokov ni v celoti posrečilo. Menim, da se to tozdu še sedaj pozna. Predvsem lakirnica ima premajhne kapacitete in TSP ne bo v redu tovarna, tako dolgo, dokler tega ne bomo uredili. Leta, ki sem jih preživel v TSP, so bila za mene lepa in plodna. V TSP sem se počutil zelo dobro, dobro smo sodelovali. Še sedaj imamo dobre odnose tako z Slavko je bil direktor tozda od 1. 1970 do 1. 1980. V tem obdobju se tozd programsko utrjuje in tehnološko izpopolnjuje in dograjuje. V obdobju, ko sem bil direktor tozda, smo doživljali različna obdobja, ki so bila tudi bolj ali manj uspešna. Proizvodni program, ki ga je TSP prevzel že leta 1968 in je pravzaprav še sedaj, je sila zahteven. Zelo jc heterogen: delavci kot tudi z vodstvom tozda TSP. Kolektiv je bil za delo zagnan in menim, da ni pretirano, če rečem, da je bil TSP v letih od 1971 do 1976 med najboljšimi v Novolesu. Rekonstrukcija tozda, ki je potekala vzporedno z redno proizvodnjo pa je zelo slabo vplivala na produktivnost. TOZD se je dolgo in s težavo prilagajal spremembam in dalj časa ni dosegel pričakovanih rezultatov. Žal mi je tudi, da nismo osvojili izredno uspelega programa Na-ncy. Izpostavil bi še to, da smo imeli v TSP zelo dobro tehnološko pripravo dela. Naj kar navedem ljudi, ki so z dobrim strokovnim znanjem in pridnostjo naredili marsikatero inovacijo: Sitar Jelo, Jeriček Jože, Gorše Stane, Zupančič Stane, Jarc Egi-dij, Makovec Jože in Bevc Adi. Ta tim je skrbel za napredek tehnologije in programa, v mehanični delavnici pa smo imeli celo poseben oddelek za inovacije in napredek tehnologije. Na ta način smo izdelali ali izpopolnili kar lepo število strojev in naprav. Žal pa v Novolesu takrat nismo imeli ustreznega stimulativnega nagrajevanja za tak kader in smo ga preusmerili v operativno vodenje proizvodnje, kar je pa vplivalo na to, da je za kader premalo izkoriščen, posledice se kažejo v tehnološko slabi razvitosti Novo-lesa še sedaj. Če bomo uspeli obvladati prej navedene motnje, sem prepričan, da ima tozd TSP lepo bodočnost. Niko Šimrak, sekretar OO ZK Naša osnovna organizacija šteje 16 članov. To je za naš tozd, ki šteje 362 zaposlenih, razmeroma malo. V bodoče bomo več pozornosti dajali evidentiranju novih članov in sicer predvsem iz vrst mladih. Angažirano se vključujemo v gospodarska dogajanja v tozdu. Kritično ocenjujemo probleme, ki predstavljajo oviro za izpolnjevanje plana. Mislim, pa da smo premalo aktivni pri spremljanju in izvajanju dela drugih organov tozda, Naše delo temelji na izvajanju sklepov CK ZKS in ZKJ. Od vsakega člana zahtevamo visoko stopnjo odgovornosti za uresničevanje sprejetih sklepov. Mislim, daje naš tozd zdrav kolektiv in naša dolžnost je, da ga takega tudi v bodoče ohranimo. Cirila Avguštin V TSP sem zaposlena od 1. 1975. Z razmerami v tozdu sem kar zadovoljna. Delam na ročnem brušenju v masivni strojni. Norme so dokaj visoko postavljene, tako da moramo kar pridno pljuniti v roke. Tako se nam dogaja, da naredimo tudi napake, ki se pa seveda poznajo v lakirnici. Odnosi med sodelavci so sicer dobri, lahko bi pa bili tudi boljši. Z mojstri in z vodstvom tozd se dobro razumemo. Mislim, da so osebni dohodki glede na življenjske razmere nizki, vednar pa vseeno rada hodim v službo v ' TSP. Peter Poplašen, predsednik ZSMS v TSP Pred leti nazaj je bila mladina v TSP najbolj dejavna v Novolesu, dobili smo tudi nekaj priznanj za prizadevno delo. Žal pa sedaj ugotavljamo, da smo popustili. Naša aktivnost je sedaj skorajda zamrla. Aktivnost nekdanjih mladincev seje dokazovala z delom v tozdu, sedaj pa mislimo, da se naša aktivnost kaže na organiziranju plesov in piknikov. Mladincev nas je v tozdu okrog 70, žal pa našega vpliva skorajda ni čutiti. To stanje moramo popraviti in vrniti naši organizaciji nekdanji ugled, ki ga je uživala tako v tozdu kot tudi v novolesu in izven. Franci Berkopec predsednik osnovne organizacije sindikata TSP V tozd TSP sem zaposlen od leta 1971. Opravljam dela in naloge glavnega vzdrževalca. Sem dve leti predsednik sindikata in letos mi poteka mandat. Mislim, da sindikat v tozdu TSP dobro opravlja svojo nalogo, vendar meni, da bi se tu in tam morda še z večjo zavzetostjo članov dalo storiti še kaj več. Sindikat v tozdu TSP rešuje vprašanja na področju zagotavlja- IOZD Tovarna stilnega pohištva (TSP), ki vam ga predstavljamo v tej številki našega glasila se nahaja v Straži. Njegovi začetki segajo v leto 1967. Zrasel je v nekdanjih popravljalnicah železniških vagonov, v katere seje najprej vselila proizvdonja masivnega parketa, proizvodnja sredic za panelke in proizvodnja luščene embalaže. Leta 1969 se začne smelo uvajati v te prostore zelo zahteven program stilnega pohištva z zelo bogatim asortimanom. Prejšnja proizvodnja se počasi umika proizvodnji stilnega pohištva in že leta 1970,1972 doseže obrat konsolidacijo programa in proizvdonje. Ker pa prostori niso bili tehnološko ustrezno opremljeni (premajhne kapacitete lakirnice ipd.), je bilo treba obrat temeljito rekonstruirati, če naj bi bil možen nadaljnji razvoj programa. V letu 1976 dejansko pride do rekonstrukcije obrata: razširjena in posodobljena je bila lakirnica, delno je bil obnovljen strojni park. Leta 1975 je bila zgrajena hala na 1200 m2 za skladiščenje suhega lesa in ivernih plošč. Leta 1977 je bilo zgrajeno skladišče končnih izdelkov. Vse te spremembe so se vršile ne da bi proizvodnjja stala. Leta 1968 doseže obrat tako stanje, kot ga ima sedaj. Žal pa rekonstrukcija ni bila najbolje izvedena, kar se še sedaj pozna pri izvajanju planov. Do nedavnega je TSP proizvajal lepo stilno pohištvo za domači trg. V zadnjih dveh letih pa smelo osvaja tudi zelo zahtevno tuje tržišče. Po številu zaposlenih je to drugi največji TOZD v NOVOLES-u. J J NASTANEK IN RAZVOJ TSP V STRAŽI nja socialne varnosti zaposlenih ljudi v tozd. deluje na kulturnem in športnem področju, obenem pa sodeluje pri obravnavah samoupravnih aktov, planov in zaključnih računov predno se obravnavajo na samoupravnih delovnih skupinah. Za delavce smo minulo leto poskrbeli tudi tako, da smo jim poleg vstopnic za kulturne prireditve omogočili kopanje v Toplicah. To prakso nameravamo ohraniti tudi v prihodnje. Razna mnenja, ki jih morda delavci imajo, posredujejo svojim predstavnikom sindikata, le ti pa jih posredujejo na sestankih izvršnega odbora, kjer jih skušamo tudi rešiti. V bodoče si želim veliko dobrega dela in s tem sorazmerno tudi dober uspeh za tozd TSP. Ana Petruna, delavka V NO V OLES-u je zaposlena že od leta 1949. Delati je začela že na stari žagi v parketarni. O tem obdobju pravi, da je bilo delovno in težavno. Pogoji dela so bili namreč sila neugodni: prepih je bil, izpostavljeni so bili vremenskim neprilikam, garderobnih prostorov ni bilo, ni bilo malice. Tov. 8 [»©Uds Ana pravi, da je bilo kot noč pa dan v novi parketarni, ki je nastala v nekdanjih popravljalnicah vagonov, potem ko je del stare parketarne pogorel. Dobili smo nove, izpopolnjene stroje in tako smo se sčasoma vračali v sedanji tozd TSP. Mislim, da so razmere v tozd TSP dobre. So sicer težave z materialom ipd., vendar so te težave izven naših moči. Rada bi poudarila, da je treba v NOVO-LES-u nameniti starejšim delavcem več pozornosti. To mislim predvsem na področju osebnih dohodkov. Poleg najstarejših delavcev TSP kot so: Gorenčič Anton, Kulovec Ivan, Rozman Alojz, Senica .Jože in Lukan Karel in drugih je vseskozi zvesta in prizadevna ostala tudi Darovec Justa. Eden najstarejših delavcev No-volesa, Kon Stane pravi, da bo potrebno na mlade prenesti delovno disciplino, katero smo nekoč imeli. Koporec Jože, vodja proizvodnje Jože spada med dolgoletne NOVOLES-ovce, saj dela v NO-VOLES-u že od leta 1958. Začelje na stari žagi, ob otvoritvi TVP pa je bil premeščen na ta TOZD in leta 1969 je prišel v TSP kot vodja proizvodnje, kar je z manjšimi prekinitvami še sedaj. Lakiranje Naš TOZD je edini v Novolesu, ki proizvaja kompleten pohištveni program. To pa nam povzroča težave tako strokovnega značaja kot tudi tehnološkega. Tak program zahteva namreč večjo kvaliteto dela kot pa kosovno pohištvo. V zadnjih dveh letih se usmerjamo čedalje bolj tudi v izvoz in sicer na zelo zahtevne trge kot so ZDA in SZ. Tu se zahteva večja kvaliteta, natančnost, na kar se pa ne da hitro navaditi. Letos imamo hude težave in plane slabše dosegamo, to pa predvsem zato, ker izdelu- jemo manjše serije, preskrba s surovino in materiali je neredna. Mislim pa, da smo s programom na pravi poti. Leto 1985 pomeni za nas prelomno leto, v katerem se bo pokazalo ali snio sposobni obvladati zahtevne programe, ki smo si jih zastavili. Želim da nam bo to uspelo in to v tolikšni meri, da bo kupec z nami zadovoljen tako glede kvalitete kot tudi glede količine. Bevc Adi, konstruktor in oblikovalec stilnega pohištva Delo v lakirnici Kaj pravijo delavci iz IGK? Preusmeritev proizvodnje v tozdu IGK, o kateri smo v eni od števil našega glasila v pogovoru s članom KPO, s tov. Vernigom, poročali, je stekla. Stroji in peči so za zmeraj utihnili, tozd »Industrijska gradbena keramika« ni več. Stekle so načrtovane demontaže opreme in postopoma se instalira nova tehnološka oprema, namenjena novi proizvodnji ploskovnih elementov. Del delavcev, zaposlenih v nekdanjem IGK, se sedaj vozi na delo v druge Novolesove tozde. Najbrž nas vse zanima, kakšna so njihova imena in kako obvladujejo te, sicer začasne, premestitve. V ta namen smo izvedli intervju z nekaterimi med njimi in na ta način marsikaj izvedeli. Irena Lamut, TSP Močno pogrešam delo in okolje IGK. Šele sedaj vidim, kako nam je bilo lepo v IGK: med seboj smo se vsi poznali, delo mi je bilo všeč, kar žal mi je, da je prišlo do sprememb. Delo tukaj v tozd TSP mi ni všeč, težko sicer ni, je pa zelo monotono, delavec ima malo prostora. Raje bi delala kaj bolj fizičnega. Sanitarije in garderobe so tukaj zelo slabe. Všeč mi pa je dober odnos do delavcev do nas in jedilnica. Rada bi se čimprej vrnila nazaj v Račje selo. Koman Šulc, TSP Doma sem iz Tržišča, zjutraj vstanem ob 3.20. Do avtobusne postaje imam eno uro in pol hoda. Tukaj v Straži delam na liniji hrastovih front. Bistvene razlike pri delu ne opazim, delati sem navajen. Tukaj me motijo le neurejene sanitarije in predvsem prevoz na delo. Rad bi delal samo v dopoldanski izmeni, to pa zaradi prevoza. Če se mi pokvari moped, pridem včasih tudi šele ob 1 h domov. Želim si čimprejšnje vrnitve v Račje selo, predvsem zaradi daljave. Anica Peterle, TSP V IGK-ju sem bila zelo zadovoljna. Vzdušje je bilo v IGK enkratno. V primerjavi z delom v Straži je bilo delo v IGK-ju daleč lepše in lažje. Ob spremembi programa so delavci jokali in šele sedaj se zavedamo, kaj smo imeli. Delo v Straži je težko in tudi norme so zelo visoke. Sodelavci v Straži so zelo prijazni in dobro se med seboj razumemo, le delo je težko, težko. Za nas, ki nismo bili navajeni delati stoje, je sedaj prava mora delali stoje osem ur. Želim, da bi se čimprej vrnili v Račje selo. Franc Zaletel, Žaga Doma sem iz vasi Blato, zjutraj vstanem ob 4.30. domov pridem ob 15.15. Na Žagi delam na prebiranju elementov. Da je delo v Straži veliko težje, me pravzaprav nič ne moti. Sem kar zadovoljen. Sodelavci so zelo v redu. Edino oddaljenost do domaje prevelika, zato si želim čimprej nazaj v Račje selo. Jože Fortuna, TPP Doma sem iz Dolenje Nemške vasi. Da pridem pravočasno na avtobus, moram vstati ob 4.35, domov pridem ob 15.10. Pravilno je, da se tozd IGK proizvodno preusmeri. V IGK sem zaposlen že od leta 1976 in že od vsega začetka sem videl, da tozdu ne bo dobro: proizvajali smo slabo kvaliteto in tudi glazure so bile vprašljive. Tukaj v tozdu TPP sem kar zadovoljen, moti me le to, da delam na različnih delih. Prvi dan sem vrtal luknje, ker pa nisem imel pred seboj načrtov, sem jih izvrtal napačno. Drugi dan sem jih moral seveda zakitat. Sedaj odmikam elemente pri brušenju. Delo je zame dokaj težko, ker nisem navajen dolgo stati na nogah. Rad bi videl, da bi se naučil dela na novi proizvodnji, bojim se pa^da tega ne bom dosegel, ker le skladamo in opravljamo manj zahtevna dela. Moja želja je tudi, da bi delal samo dopoldne, vendar pa le raje delam v izmenah, kot da bi moral iti v lakirnico. Ne morem verjeti, kako delavci vzdržijo v lakirnici osem ur! Sodelavci tozd TPP so odlični, medse so naš sprejeli resnično tovariško. Tudi vodstvo je dobro. Kljub temu si želim čimprejšnje vrnitve nazaj v Račje selo. Zvone Čulko, Žaga Doma sem z Mirne, zjutraj vstanem ob 4.15. domov pridem ob 15.15 uri. V IGK-ju sem bil sušil-ničar gline, tukaj v Straži delam v skladišču. Na splošno sem kar zadovoljen, res pa je, da je kot povsod, tudi tukaj začetek težak. Veliko časa izgubim s prevozi in delo je veliko težje, kot je bilo v IGK. Toda delati je treba povsod in mislim, da bo šlo tudi tukaj. Želim si pa le čimprej nazaj v Račje selo. Silva Lopatec, TPP Doma sem iz Slovenske vasi. Zjutraj vstanem ob 4.20, domov pridem ob 3.15 . Prvi dan sem delala na brušenju, med tem je vodstvo tozd ugotovilo, da bodo potrebni v novi proizvodnji tudi kontrolorji. Zato sem bila prestavljena v furnirnico. Delo v TPP-juje veliko težje, kot je bilo v IGK, fizičnega dela mi nismo vajeni. O mojem delu naj rečem le to, da smo dobili predhodne informacije. kako se kaj dela, n. pr. brusi. Vsega pa tudi ne veš. Zato sprašujem sodelavce. Le-ti so sicer zelo dobri in radi pomagajo, vendar kaj dosti ne morejo, ker nimajo časa. Delajo namreč na normo. Odkrito moram priznati, da se v tozd TPP intenzivno dela. ludi vzdušje in odnosi so zelo dobri. Zelo meje prijetno presenetilo tudi to, da vodilni v tozdu: direktor, sekretar, tehnologi, vodja proizvodnje, večkrat med dnevom obiščejo proizvodnjo in tako z večjo gotovostjo delamo. Na splošno sem kar zadovoljna, sodelavci, ki so zaposleni v Straži bolj tožijo, rada bi le to, da bi delala samo v dopoldanski izmeni. To pa zato, ker ob delu študiram na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani. Kljub vsem, si tudi jaz želim čimprejšnje vrnitve v Račje selo. Ljiljana Turk, TDP Doma sem z. Mirne, zjutraj vstanem ob 4.10, domov pridem ob 15 h. Zelo mi je žal za IGK. Šele sedaj se zavedam, kako dobro nam je bilo. Delo je bilo prijetnejše in lažje, bili smo na toplem, pod streho. Delo tukaj v Straži je veliko težje in na prostem, delam namreč na prebiranju elementov, sodelavci so zelo prijazni. Želim čimprej nazaj v Račje selo. EKONOMSKO — PROPAGANDNA KOMISIJA ZA PRIPRAVO 40-OBLETNICE NOVOLESA OBVESTILO Vse, ki imate kakršenkoli izdelek iz začetkov NOVO-LES-ove proizvodnje (iz stare žage ali Tovarne igrač), naprošamo, da ga komisiji posodite za potrebe razstave, ki bo 14. junija v Športni dvorani v Novem mestu. Isto velja tudi za slikovno gradivo. Izdelke oz. slikovni material dostavite bodisi uredništvu glasila v DSSS ali v BLP, oddelek za ekonomsko propagando. VABLJENI! UPOKOJENCI Z današnjo številko glasila vam pošiljamo tudi prijavnico za srečanje celotnega kolektiva. ki bo 15. 6. 1985 na Jasi v Dol. toplicah Prijavnice je treba izpolnjene in podpisane poslati v NOVOLES — Llužba varstva pri delu do 15. maja 1985. Kdor ne bo poslal prijave ne bo dobil vabila niti bonov za prehrano in pijačo, ki jih bomo prijavljenim upokojencem poslali po pošti. Prosimo, da obvestila in datuma prijave ne spregledate. milil 9 Priučevanje delavcev v lesarstvu Vesna Novinec Vemo, da ima lesna industrija zaposlenih veliko nekvalificiranih delavcev. Tudi v Novolesu večkrat poudarjamo, da imamo cca 70% nekvalificiranih delavcev, hkrati pa ugotavljamo, da smo na tem področju malo naredili. Delavci so premalo motivirani in jih je težko vključiti v usposabljanje. Odločili smo se, da pričnemo usposabljati delavce za 1. zahtevnostno stopnjo v lesarstvu (priučevanje) v sodelovanju s Srednjo lesarsko šolo iz Škofje Loke, ki ima verificiran program. Naj večja pripravljenost za tovrstno usposabljanje je bila s strani tozd TPP in tozd TGD, ki sta bila pripravljena prva »ugrizniti v kislo jabolko«. Potrebno je bilo vložiti veliko napora vodilnih na tozd (predvsem sekretarjev tozd), saj je bilo potrebno s posameznimi kandidati opraviti razgovore, jim omogočiti za čas usposabljanja enoizmensko delo (samo dopoldne), jim organizirati prehrano itd. V usposabljanje so vključili najprej vse preddelavce, ki niso ustrezno usposobljeni in so jim tudi povedali, da v kolikor v priučevanje ne bodo šli, bodo premeščeni na manj zahtevna dela. Čeprav je v začetku kazalo, da bosta na obeh tozd skupini po 30 kandidatov, se je pred pričetkom tečaja izkazalo, da je število za polovico manjše. Sedaj pa še nekaj o načinu usposabljanja, učnih vsebinah in predavateljih. Teoretični del usposabljanja bo trajal 136 šolskih ur oz. 3. mesece, ker imajo predavanja 3 krat tedensko po 4 ure. Učne vsebine in predavatelji so naslednji: 1) slovenski jezik—12ur — predavatelj SLŠ Ško*’ja Loka 2) Matematika — 12 ur — 10 ow§)fe Stane Škrbec (TPP), Zoran Leko (TGD) 3) organizacija in ekonomika — 12 ur — Josip Kolarič (TPP), Andrej Zaviršek) (TGD) 4) kontrola kvalitete _— 12 ur — predavatelj SLŠ Škofja Loka 5) samoupravljanje v TOZD — 12 ur — Miha Srebrnjak (TPP), Tatjana Šoško (TGD) 6) varstvo pri delu — 15 ur — Stane Puntar (TPP), Anton Špelko (TGD) 7) tehnologija obdelave — 30 ur — Leon Bele (TPP), Andrej Pečjak (TGD) 8) tehnologija materialov — 30 ur — Cveto Zupančič (TPP), Brane Jakše (TGD). Praktični pouk naj bi trajal 42 ur tedensko oz. 504 ur. Seveda je število ur praktičnega pouka odvisno od predznanja posameznika. Vsak udeleženec izobraževanja naj bi se praktično usposabljal vsaj za tri dela in naloge in to v glavnem v rednem delovnem času. Inštruktorji praktičnega pouka za TPP so: Ivan Avbar. Jože Bogovič, Josip Bajzek, Miran Vidmajer in Franc Udovč; za TOZD TGD pa Slavko Mirtič, Ivan Lovše. Edo Parapot, Milka Počrvina, Albin Murn in Andrej Bobič. Pri posameznih predmetih je preverjanje znanja sprotno. 'Po zaključku tečaja pa opravljajo še poseben preizkus znanja pred komisijo iz tehnologije materialov in tehnologije obdelave, varstva pri delu in praktičnega dela. Po končanem usposabljanju dobijo udeleženci potrdilo, ki navaja dela in naloge, za katere se je usposobil. To potrdilo mu daje naziv »priučeni lesar« — L st. zahtevnosti in je veljavno v vseh lesnih ozd v SR Sloveniji. V tozd TPP je 15 udeležencev usposabljanja, v tozd TGD pa 14. V pogovoru s predavatelji Novolesa, kakor tudi iz. SLŠ Škofja Loka smo zvedeli, da sta skupini zelo dobri in da je s slušatelji čudovito delati. Na samih predavanjih slušatelji aktivno sodelujejo, pri samih preverjanjih znanja pa so pokazali zelo dobre rezultate. Tudi slušatelji so z usposabljanjem in predavatelji zelo zadovoljni. Marsikomu je bilo to usposabljanje spodbuda, da bo nadaljeval izobraževanje za 11. stopnjo zahtevnosti. Kaj več o slušateljih in o samem zaključku usposabljanja pa v naslednji številki našega glasila. KADROVSKE & VESTI TOZD TV P: prišli: Andreja Pavlič. Edi Mervar. Milan Plut (iz .11-A), odšli Dušan Jovanovič (DSSS), Anica Kastelic (DSSS); Tončka Medic (sporazum). Milena Avsenik (sporazum), Silva Zoran (upokojitev). Jožeta Tisovec (upokojitev). TOZD ŽAGA: prišli: Anton Boben. Peter Zamida. Branko Muhič (vsi iz JI.A), odšli: Janez Bukovec (JLA).. TOZD TPI: odšli: Jože Čukajna (upokojitev). TOZD BOR: prišli: Albina, Bošnjak, Magda Ivanuša. Tončka Žener (iz DSSS); odšli: Ivan Kerin (upokojitev), Anton Lovšin (upokojitev), Simon Mlakar (upokojitev), Alojzija Zorko (samovoljno). Anton Gajšek (samovoljno). TOZD TGD: prišli: Suzana Pajk TOZD BLP: odšli: Stanislav Hodnik (v TOZD SIGMAT), Danica Mirtič (sporazum). DSSS: prišli: Maja Klemenc, Anica Kastelic (iz. TOZD TVP). Dušan Jovanovič (iz TOZD TVP). Dražetič Ana, odšli: Peter Iskra (sporazum). Stane Puntar (sporazum), Tončka Žener (v TOZD BOR). Milojka Hrovat (v TOZD TPP). Število zaposlenih delavcev po TOZD 31. 3. 1985 TOZD SIGMAT: prišli: Stanislav Hodnik (iz TOZD BLP); odšli: Zlatko Požgaj (sporazum). TOZD 1GK: odšli: Anton Kastelic (sporazum), Zvonko Papež (sporazum) TOZD TDP: prišli: Igor Špelko. Izidor Drenšek, Franc Pelke (vsi iz JLA); odšli: Marija Urbančič (upokojitev). Bogomir Holer (sporazum). Damjan Kotnik (samovoljno). Igor Golob (v JLA), Franc Drenšek (v JLA), Danijel Košir (v JLA). Martin Balažič (v JLA). TOZD TSP: prišli: Jožica Špringer: odšli: Jasenka Staletovič (konec delovnega razmerja za določen čas). Silva Bradač (sporazum). TOZD TPP: prišli: Ivan Prus, Milojka Hrovat (iz DSSS); odšli: Jožica Turk (samovoljno). Danica Starina (sporazum). Anton Tramte (sporazum). Alojzija Testen (sporazum), Jože Kraševec (samovoljno). TOZD J AP: odšli: Jože Kos (sporazum). TOZD TKO: prišli: Alojz Kukovec. Nikica Milčinovič. Peter Bekovac. Dorde Musolin, Marija Jakič. TOZD TES: prišli: Peter Lavrič. Franjo Pirc. POPRAVEK Opravičujemo se, ker jev 5. številki našega glasila prišlo do napake pri prikazu višine nadomestil (izplačanih) inventivnih predlogov za leto 1984. Pravilna višina sredstev je 429.188,33 in ne 264.484,00 kot je bilo objavljeno v omenjeni številki. Za napako se opravičujemo. TOZD M Ž Sku- paj TVP 121 165 286 ŽAGA 209 34 243 TPI 69 18 87 BOR 84 55 139 SIGMAT 97 30 127 IGK ' 77 49 126 TDP 200 244 444 TSP 180 181 361 TPP 137 73 210 LIPA 87 13 100 TA P 78 58 136 TKO 113 47 160 TES 128 29 157 TGD 59 65 124 BLP 86 37 123 DSSS 107 102 209 NOVOLES 1832 1200 3032 Tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško Strelska sekcija ŠD Novoles razpisuje tekmovanje med tozd v streljanju z MK puško, ki bo v soboto, 18. 5. 1985 na strelišču •.Marof« v Bršljinu. Pričetek tekmovanja ob 9,00. Ekipo sestavljajo trije tekmovalci ali tekmovalke. Tozd lahko prijavi več ekip. Načini streljanja bodo odvisni od števila prijav. Prijave do torka, 14. 5. 1985 sprejema Kosmina Gorazd, tel. int. 210. Vse, ki bi radi preizkusili puške že pred tekmovanjem obveščamo, da se o datumu preizkusa pozanimajo pri športnemu ret. v KSS. ••MUŠ« ŠD Novoles Letovanja 1985 Za letovanje v sezoni 1985 bomo imeli delavci DO NOVOLES naslednje možnosti 1. NJIVICE: AVTOCAMP OTOK KRK 9 prikolic — 5 ležišč Cena: 100 dnevni termin v sezoni Cena: 10 dnevni termin izven sezone 2. PUNAT: AVTOCAMP »PILA« OTOK KRK 4 prikolice — 5 ležišč 1 prikolica — 6 ležišč Cena: 10 dnevni termin v sezoni Cena: 10 dnevni termin izven sezone 4.500,— din 2.800,— din 4.500.— din 2.800,— din 3. PUNAT: I KK AVTOCAMP ACAPUI.KA OTOK KRK Nudistični camp, oddaljen I km od mesta Pirnat 1 prikolica — 5 ležišče (v primeru zadostnega števila prijav) Cena: 10 dnevni termin v sezoni 4.500.— din Cena: 10 dnevni termin izven sezone 2.800.— din 4. ČERVAR PRI POREČU: 2 garsonjeri s po štirimi ležišči Cena: 10 dnevni termin v sezoni 6.000,— din Cene: 10 dnevni termin izven sezone 3.600,— din Hiša z osmimi ležišči in možnostjo letovanja dveh družin: Cena: 10 dnevni termin v sezoni 12.000.— din Cena: 10 dnevni termin izven sezone 7.200.— din 5. NEREZINE: OTOK MALI LOŠINJ 2 garsonjeri s po štirimi ležišči Cena: 10 dnevni termin v sezoni 6.000,— din Cena: 10 dnevni termin izven sezone 3.600.— din HIŠA s štirimi ležišči Cena: 10 dnevni termin v sezoni 7.000.— din Cena: 10 dnevni termin izven sezone 4.200.— din 6. SUKOŠAN Hiša s tremi triposteljnimi sobami, štirimi dvoposteljnimi sobami, dvema skupnima kuhinjama, ter souporaba kopalnice in WC (v primeru zadostnega števila prijav). Od morja je oddaljeno 15 m. Cena: 10 dnevni termin v sezoni dvoposteljna soba 3.000.— din Cena: 10 dnevni termin v sezoni triposteljna soba 4.500,— din Upamo, da bomo z letošnjo ponudbo, ki je proti lanski nekoliko' širša in obogatena z nekaterimi novostmi ugodili čim večjemu številu delavcev, ki bodo letošnji dopust preživeli v kapacitetah naše DO. Komisija za oddih in rekreacijo: Sindikalni športni dan — pomlad 1985 V soboto, 13. 4. 1985, je ZTKO v sodelovanju s komisijo za šport in rekreacijo, izvedla prvi letošnji sindikalni športni dan. Udeležba je bila številna, dan pa seveda ni minil tudi brez športnih ekip, ki so zastopale DO Novoles Rezultati: ODBOJKA MOŠKI: L NOVOLES,2. KRKA, 3. PIONIR Za ekipo Novoles so nastopili (Ver-nig, Pečar, Pršina, Strugar, Kosec, Slak in Kosmina, Rajer). PIKADO MOŠKI: 1 NOVOLES, 2. ISKRA TENEL, 3. UNZ Ekipa NOVOLES (Rajer, Udovič, Malenšek, Đurič, Aš) PIKADO ŽENSKE: I. IMV, 2. NOVOLES, 3. UNZ Ekipa NOVOLES (Šoško, Poljak, Volf, Košmerl, Knez) KEGLJANJE MOŠKI: 1. UNZ 335 keg„ 2. ISKRA TENEL 344 keg., 3. BORAC JLA 342 keg., 7. NOVOLES 313 keg. Ekipa NOVOLES (Aš, Malenšek, Kregar, Rajer, Strnad, Janko) KEGLJANJE ŽENSKE: 1. ISKRA TENEL 205 kg., 2. PIONIR 166 keg., 5. NOVOLES 128 keg. Ekipa NOVOLES (Šoško, Poljak, Volf, Košmerlj) STRELJANJE MOŠKI: L KRKA 847 krogov, 2. PIONIR 841 krogov, 3. NOVOLES 834 krogov. Ekipa NOVOLES (Manojlovič, Okroglič, Udovič, Šercelj, Đurič) NAMIZNI TENIS MOŠKI: L NO-VOTEKS, 2. KRKA, 7. NOVOLES Ekipa Novoles (Poglavc, Brkopec, Turk) NAMIZNI TENIS ŽENSKE: 1. NOVOLES, 2. PIONIR, 3. ISKRA TENEL Ekipa Novoles (Šinkovec, Knez) VLEČENJE VRVI: L CESTNO PODJETJE, 2. PIONIR, 4. NOVOLES Ekipa Novoles (Majster, Medved, Cigler, Špelič). Končni vrstni red in skupni rezultati bodo znani po jesenskem delu. Informacija o poteku priprav na 40.1etnico NOVOLES-a Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji dne 31. 10. 1984 imenoval organizacijski odbor za pripravo praznovanj in prireditev ob 40-letnici NOVOLES-a Predsednik odbora je tov. Bajuk Janez. Organizacijski odbor je na svoji 1. seji dne 15. 11. 1984 opredelil program, ki obsega naslednja področja: — poslovno propagandno — zabavno-kulturno — športno rekreacijsko — srečanje celotnega kolektiva NOVOLES — priznanja in odlikovanja Za vsako področje je bila imenovana posebna komisija, razen za šport in priznanja, za ti dve področji smo uporabili že prej obstoječo komisijo oz. športno društvo za področje športa. Vse komisije aktivno delujejo. Komisija za poslovno propagandno dejavnost je opravila oz. ima pripravljene naslednje aktivnosti: — izdelan je enoten znak, — vsi dopisi koverte itd. so opremljeni s tem znakom — izdelana je jubilejna značka — pripravlja se razstava razvojnih dosežkov NOVO-LES-a, ki bo v juniju letos — na svečani seji DS DO dne 14. 6. 1985 bodo podeljena priznanja poslovnim partnerjem — izdana bo monografija NOVOLES-a — ni bil izbran izdelek uporabne vrednosti, kljub caz-pisu javnega natečaja — izdan je bil letni koledar 1985 v Dol. listu. Komisija ima še vrsto drugih aktivnosti. Komisija za področje zabavno kulturnih prireditev je OBVESTILO Vse, ki se ukvarjate z atletiko in bi želeli nastopiti na sindikalni tekmi, ki bo dne 15. 5.1985, prosimo, da se oglasite referentu za šport in rekreacijo v kadrovsko socialno službo. DISCIPLINE: ŽENSKE: 60 m šprint skok v daljino met bombe v cilj štafeta 4 \ 60 m šprint MOŠKI: 100 m šprint skok v daljino 800 m tek met bombe v cilj štafeta 4 x 100 m VABLJENI pripravila v sodelovanju z Dol. oktetom koncert ob 15. letnici okteta, na katerem so sodelovali še nekateri drugi pevski zbori. Pripravlja se proslava ob dnevu OF in L maju, ki bo 26. 4. 1985, nato bo srečanje oktetov lesarjev Slovenije, kviz znanja, srečanje pihalnih orkestrov itd. Športno društvo je pripravilo obsežen program za celo leto 1985. Predvsem sp planirane igre med TOZD-i NO-VOLES-a, osrednja športna prireditev pa je bila v februarju, ko so bile na Gačah orga-1 nizirane zimske športne igre SOZD-a UNILES. Komisija za srečanje celotnega kolektiva NOVOLES tudi aktivno deluje. Določen je termin in sicer 15. 6. 1985, rezervni termin pa 22. 6. 1985. Pričakujemo preko 2500 udeležencev, s tem pa bomo povabili tudi upokojence NOVOLES-a Srečanje kolektiva bo osrednja prireditev, zato je odgovornost komisije še toliko večja. Za sodelovanje smo zaprosili dva ansambla in sicer: »Fantje vseh vetrov« iz Novega mesta in ansambel ŠOK iz Ljubljane. Povabljeni so tudi tov. Mito Trefalt, ki bo vodil program in skupino Moped schov, s Tofom in Rifletom na čelu. (v času ko to pišemo pogodbo še nismo sklenili, zato so možne tudi spremembe). Upajmo, da se bomo imeli lepo in da bo tudi vreme naklonjeno. Prireditev bi začeli ob 10. uri dopoldne, končali pa okoli 23 ure. Komisija za priznanja in odlikovanja je v sodelovanju z izvršnim odborom OOS TOZD in DSSS pripravila predloge in jih posredovala komisiji za državna odlikovanja pri Skupščini občine Novo mesto, TOZDi, ki imajo sedeže izven Novega mesta pa so predloge posredovali svojim komisijam. Glede na to, da postopki nato preko republiške in zvezne komisije trajajo po eno leto, predvidevamo, da bo predsedstvo SFRJ odločitev o podelitvi odlikovanj sprejelo v letu 1986. To je kratek pregled aktivnosti, ki jih načrtuje odbor in vabimo vse delavce NOVOLES-a, da se v vse prireditve aktivno vključijo. Marjan Grabnar sfrtavil SLRVKO MEDVED MO c AN POK Čh^tn/ N H SLO v ithl. lira mareo. KOLO 5® RAZVRSTITEV PREDMETOV ALI POJ im 0 v MIRTI Žlmhtni LES 6 LAVNO m. Madagaskarja Dfj^V- nost S s' b 0 'T OBDELO- VALEC zemlje K IH E T ISLANSKI NASLOV ZAPRI MCA < R U EI/RcPsa/i REKR 4 JOSIP 0 Ro 2 T l T 0 KONEC MOLITVE TOPLICE v itml. A M E N 24/NEK p St karbi- dovka Nogomet. OLIMPIJE KISIK *Y v/ ANICA LUKŠ/Č Položaj v joei n ETER p. A država V HIMALAJI L SRNJA- CEK A j/ is f OTTO IV/KO- LRUS 0 N 0 ENPKR SOGLRS. BROM 1 j— DNA frank Q_ VRLJEVO K 4 carlo CASSOLfi 2 r LPiBR (o*IC.) Rdeča zvez on NIKELJ M IVO R 02/M AN 1 R U RA/V 05(.0\/ feLAS 1 SLADKO PECIVO SUPOVIMA 2fl CEMCVr POPMRSKE RIBE- — HALOGENI ELEMENT 1 TOVAPNA V POSTOJNI DUŠIK 1 1 v tJEzufj- NE C - TURK FLOJZ VZKLIK Rolecuje 4 U LETOPIS/ A A okr. ZA /TENI ! .... ERlCH CRPI FOSFOR Ir:.. f' A£a tretji TOK' S CRODNOST PODOBNOST MESTO Nf) KOSOVU P /TOK V Italiji C r-y p.. tl POLMER Rimske sto 1 ■4 1 .O.ZESCA, 6RAT C SLOV. vla parski naslov n <2 MERVAR JOŽ R J A/TO oznaka FRANCIJE KDEČS KRIZ K K rajer LJUf)0 NIKBL- NICF) u r različna sAmo- GLASNIKA PRVI astronavt PISAVA GOTOV r VZKLIK KRAJ PRI LJUBLJANI 1 4 STOO R/ VELI KFIN R ČESTITRE CB PRr ■'t-IK) SORAzD KOSM m tl n r 0 vse V REPU RMPER Rt v ŠPANIJI P060N NA Dl VJ F)P Z. 0 QF)JUK JFlM EZ Rožna Bolezen TUJ DVC- glrsnik G A I v' J (T nas tozd Riževo Ž6P1NJE INDUs. RASTLINA Ig.ČRKA o j 6 K DKR-2A AR SKCpIŠČE MClDPVUE A CITER I&R.ALEC ŽlVCJI-r novi r tantal KRAJ V SRBIJI DALMAT. ■5. Ihe- A [_ 3 SOBA kamra GRAM 4. 3 E) DRŽp>/na BLAGAJUA R CERU -- *L ■100 rn Dr?ava V flFKfKI MLflPfN, KNJISH w> 4 SRMo -SLBSNIK zensko IME A DRŽAVA V INDIJI ŽVEPLO 1 J - fCj RETA tona 1 300ATEK K POPROVE OB SEV. tečaj iv C, P> K r A. A TjP\SuJte V CtEH/LO NOVOLES 40 UT N0V04.£5 1,0 LCT NOVOLSS 40 ITT NOVOICS 40 t£T VOVOtEf 40 (.fT NAGRADNA KRIŽANKA Reii,ve pos""e d0 ,s ™/31985