110 POVZETEK. burning) - - - - izpostavljanja soncu. našem okolju? del širokega elektromagnetnega spektra sevanj, ki so jim izvor lahko Sonce ali - UVA sevanja pa v vidno svetlobo. Spekter UV delimo na UVC (100 oziroma - vov na absorpcijo in sipanje UV-sevanj v zemeljski atmosferi. Ti vplivi imajo - -sevanja na zemeljski površini povzema Tabela 1. 111 Dejavnik - - nejših sevanj v poletnih in najmanjših v zimskih mesecih. Veliki ze- okrepljenim UVA-sevanjem v zimskih mesecih. Stopnja sezonskega variiranja je odvisna od zemljepisne širine; najmanjše je variiranje na ekvatorju. Zemljepisna širina* - ekvatorju. v atmosferi - meljske površine. Razporeditev ozona je odvisna poleg od nadmorske višine tudi od zemeljskim polom od oktobra do novembra in se iz leta v leto po obsegu in obliki razlikuje. Manjši negativni trend v debelini ozonske - Nadmorska višina Pri višji nadmorski višini tanjša atmosfera absorbira manj UVs, zato - Spektralne razlike so posledica sipanja, absorpcije v ozonu in v ae- 112 Odboj od površin Sipanje v oblakih oslabi UVs pri tleh z majhnimi spektralnimi raz- likami. Slabljenje je nepredvidljivo in odvisno predvsem od pokri- tridimenzionalna razporeditev kondenzirane vode, topljene snovi v imajo razpršeni svetli oblaki le majhen vpliv na površinsko UVs, go- - *dejavniki, ki vplivajo na višino dviga sonca nad horizont MED, SED, UVI in UVH »mi- 100 Jm -2 do 1000 Jm -2 -2 odvisno pa je tudi pri isti osebi od predhodnega izpostavljanja UV-sevanju , ki pomeni fiksno dozo eritemskega UV-sevanja 100 Jm -2 (2). - -2 - - 2 na primer, da nas bo sonce ob vrednosti 10 enako hitro opeklo doma kot tudi (ang. ) v sodelovanju s partnerji izdala Najvišje vrednosti UVI so v tropskem pasu, v našem okolju pa najvišje v - je novo orodje za informiranje javnosti glede doze pomeni, da ena UV-indeks ura odgovarja 90 Jm -2 UV-sevanja (4). - prodirajo globlje v tkiva, npr. kratkovalovno UVB se absorbira v vrhnjici in globino usnjice (6). - spremembe in zdravstvene posledice pri posamezniku (6). 114 Biološke posledice UV-sevanj - - - nukleinske kisline (DNK), kar lahko vodi tudi v mutagene in rakotvorne posredno z radikali, ki nastajajo pri absorpciji fotonov UV v drugih endogenih molekulah (npr. melanin, porfirini, flavinske skupine) ali vnesenih fotosenzi- nastanek tako reaktivnih kisikovih skupin (ROS), kot tudi reaktivnih dušiko- (1). Na rakotvornost UV-sevanj poleg mutagenega delovanja vpliva tudi z - ma na lokalni in sistemski ravni (1). Vsi smo izpostavljeni UV-sevanju sonca in nekateri so izpostavljeni tudi ume- okolje, je vitamin D pomemben v zagotavljanju ustrezne robustnosti skeleta - stoletju je v industrijskih predelih polnih smoga zmanjšanje UVB-sevanja in - - dvajsetega stoletja z uporabo ribjega olja in kasneje z izpostavljanjem soncu (10). - - diovaskularnimi in cerebrovaskularnimi ter nevrološkimi obolenji (1014), tudi multiplo sklerozo (12, 14). Od sredine 20. stoletja povsod po svetu, kjer je svetlopolto prebivalstvo, do - - - - posteljici in celicah imunskega sistema. Vitamin D deluje kot hormon v pre- snovi kalcija in fosforja in kot imunski modulator v monocitno-makrofagnem 116 dovoljenje objave Slike 2 na strani 546. • • institucionalizirane, zlasti starejše in samostojno negibljive osebe, • starostniki z anamnezo padcev ali spontanih zlomov kosti, • bolniki z rahitisom, osteomalacijo ali osteoporozo, 117 • • bolniki z jetrno odpovedjo, • bolniki z malabsorbcijskim sindromom, • • • bolniki s hiperparatiroidizmom, • • bolniki z limfomi, • bolniki z obolenji, pri katerih je potrebno zmanjšanje izpostavljanja erythematosus ipd.) ali njihovega zdravljenja (npr. imunosupresivna terapija), • ipd., • bolniki z zdravili iz skupin antiepileptikov, glukokortikosteroidov, antiretrovirusnih zdravil, antimikotikov, holestiramina, • debele osebe, • osebe z omejitvami v prehrani (npr. veganska dieta), • • prebivalci obarvane polti (npr. španskega ali afriškega porekla) v zmer- nih zemljepisnih širinah, • drugih razlogov. pred soncem, zlasti stalnega izogibanja izpostavljenosti soncu oziroma dela faktorjem (SZF; ang. Sun Protection Factor – SPF - - - - - - - zagotavlja dnevno potreben vitamin D. * zaradi pod delovanjem UVB sevanja reverzibilnega nastajanja neaktivnih - krvi. Ob nezadostnem izpostavljanju soncu predstopnje vitamina D namesto 119 v vitamin D preidejo v holesterol, ki je vpleten tudi v patogenezo koronarne - - pomanjkanja aktivnega vitamina D, spremenjenega metabolizma holestero- molekul (12). Zato je svetovano nadzorovano izpostavljanje soncu v meri, ki - - dobrobit kot tveganja izpostavljanja soncu (20). Ob laboratorijsko potrjenem - - znikov ima vrojene lastnosti, ki ob izpostavljanju UV-sevanju pogojujejo fototipov po Fitzpatricku na 6 kategorij, ki so predstavljene v Tabeli 2. Po- - - 120 - vljeno po 1, 5 ,6, 16, 24). FOTO-TIP -po 60 min na polet- nem soncu, -po enem tednu PRIMER - ljivost/ MED: Jm -2 Tveganje za . Melaninsko ZATRTI Zelo svetla, nikoli zagorel Keltski: svetlopolti, pegasti, / 200 II. lasje, rahlo zagorel Germanski: svetlopolti, pogosto svetlolasi belci / Veliko III. Melaninsko PRIMERNI temna barva las, postopno zmerno zagorel Mešani / Veliko IV. temna barva las, dobro zagorel Mediteranski: Azijci, prebivalci španskega porekla / Prisotno V. Melaninsko temna barva las, Obarvane rase: Indijci, prebivalci Sred. vzhoda / 600 - tivno redek, a pogosto odkrit pozno VI. - mentiran Temna rasa - / 1000 - tivno redek, a pogosto odkrit pozno 121 - - - raka (21). - UV-sevanju. Tri glavne stopnje razvoja zagorelosti se lahko deloma prekriva- - - tvorbo novega melanina (1). Melanin deluje kot fizikalna ovira, kot antioksidant in lovilec kisikovih radika- lov ter kot širokospektralni UV-sprejemnik, ki zmanjša prodiranje UV skozi 122 - na videz in odzivnost na UV-sevanje je predstavljena v Tabeli 2. - - kotvornega tveganja. Zato zagorelost danes ocenjujemo kot znak okvare Ob raziskavah zagorelosti so vznemirljive ugotovitve vpliva tveganih ve- - - odzivi sistemski imunski odziv (imunosupresija), in lahko zmanjša sposobnost za nadzor nad tumorskimi in virusnimi antigeni (22). Po obsevanju z UV se - imunosupresivnih mediatorjev, (b) okvaro Langerhansovih antigen predsta- vitvenih celic, (c) nastajanjem supresorskih celic in (d) zaviranjem aktivacije efektorskih in spominskih T celic (1). Pomembnejša od UVB se zdi z UVA - kovih in dušikovih spojin, ki okvarijo proteine, lipide in DNK, kar spremeni imunske celice in njihovo vedenje (1). Molekularni vidiki sicer za kanceroge- prejemniki organov, ki prejemajo imunosupresivna zdravila proti zavrnitvi, - skah (1). - - ali UV-svetlobo. Poleg zgoraj navedenih se pojavi fotosenzitivnost lahko tudi na endogeno v telesu zaradi motenj v metabolizmu nastalih snovi (npr. pri - - jene, zato nastanejo po obdobju, ki je potreben za senzibilizacijo imunskega - Melanocitni pigmentni nevusi Melanocitni pigmentni nevusi (v nadaljevanju melanocitni nevusi, MN) so - lanocitov - celic, ki tvorijo pigmente (26, 27). Od melanocitnih hiperplazij MN - - - MN so hamartomi in vidni ob rojstvu ali kmalu po njem. Podobni so jim kon- genitalnemu tipu podobni nevusi oziroma nevusi s kongenitalnim vzorcem, ki se pojavijo šele po nekaj letih, najpogosteje do pubertete ali še v zgodnji odrasli dobi. Pridobljeni (akvirirani) MN so prave neoplazije zaradi benigne proliferacije melanocitov in niso hamartomske tvorbe (27). - 124 29). Zato MN v splošnem ne veljajo za predstopnjo (prekurzor) melanoma, - - - priseljenci v zgodnjem otroštvu razvijejo visoko tveganje za melanom - - - manj MN otroci, ki so ostajali v zaprtih prostorih v opoldanskem delu otroštva potrebna preventiva MN na temelju izogibanja izpostavljanja sonca Fotostaranje stalno ali pogosto izpostavljeni soncu, opaziti znake pospešenega staranja Tako UVA kot UVB-sevanje je vpleteno v proces fotostaranja, vendar se - DNK, lipide in beljakovine preko tvorbe reaktivnih kisikovih spojin (ROS), mitohondriji. Slednji so glavno mesto nastajanja ROS kot so superoksidni - - - - - 126 - - - - - loškega staranja sicer tanjša, a svetla in brez znakov fotostaranja, ki pa se izpostavljenih predelov obraza, vratu in dekolteja z gubavostjo, neenako- Slika 2. Fotostaranje izpostavljenih delih naredi na kronološko na okvare zaradi ultra- katerih je pogost razvoj raka. 127 III). Stopnja fotostaranja je odvisna od zemljepisne lege (npr. zemljepisne širine in nadmorske višine), stopnje izpostavljenosti soncu oziroma virom - - Mednarodna agencija za raziskave raka (ang. I - ), ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizaciji (ang. (t.j. UVC, UVB in UVA) ter sevanje, ki ga proizvajajo naprave za umetno - vrstitev je posledica eksperimentalnih in epidemioloških podatkov in njihovih - melanom ter o pozitivni povezavi med rabo solarija in PCK (1). Najpomembnejša kromofora v fotokancerogenezi je DNK. UVB-sevanje mutacije z zamenjavo pirimidinskih baz, zlasti citozina s timinom, ki je zna- dimere. Z UV-sevanjem nastajajo tudi prekinitve ene ali obeh spiral DNK, trajna, celice pa lahko postanejo tudi odporne na apoptozo. Po obsevanju z mediatorjev). Pod vplivom UVB sevanja trans-urokainska kislina v zunanjih - vitev antigenov celicam. K imunski zatrtosti prispevajo še prosti radikali s peroksidacijo lipidnih membran, kar vpliva na tvorbo prostaglandinov in spro- - - PCK in melanoma, je število novih bolnikov v enem letu (incidenca) pri tem- ni rasi ostalo stabilno (22, 47). BCK se enako kot pri kavkazijski rasi tudi pri pigmentiranih prebivalcih pojavlja najpogosteje na soncu izpostavljenih predelih, npr. glavi in vratu, pri temni rasi pogosteje pri manj temno pigmen- tiranih posameznikih (47). PCK je pri kavkazijski rasi pogostejši na soncu stalno izpostavljenih predelih, pri temni rasi pa se zdi, da je pomen izposta- - lanom je pri temi rasi in obarvanih azijskih prebivalcih pogostejši na soncu - prispevkov. Veliko je epidemioloških dokazov, da je glavni dejavnik tveganja za razvoj 129 - - - larija (1). tudi za razvoj BCK (1). uhlji) in je povezan z visoko stopnjo skupnega izpostavljanja soncu. Zato je pogost pri osebah, ki so poklicno izpostavljene soncu, npr. kmetje, cestni - celic ter invazivne oblike PCK (1). AK so zelo pogoste pri kavkazijski rasi in fototipu V (npr. Japoncih), zelo redko pa jih najdemo pri temni rasi (47). - okvir tega prispevka. njem). Ker spreminjanje ni proporcionalno sicer manj izrazitim spremembam vidnega spektra, se teh sprememb ne zavedamo. Kratkovalovno UV-sevanje je tik nad obzorjem, ko zaradi atmosferske absorpcije UV- in modrega dela - - - - - - - dokazi je podprto - povezanosti je tudi med UV-sevanjem in razvojem pingvekule, nuklerane - - - pleksna. Zdi se, da je njegov razvoj bolj odvisen od resnosti izpostavljanja v mladosti kot skupne doze izpostavljenosti. Tveganje za BCK je bilo npr. v Pterigij - širine. Pojavljanje pterigija je sorazmerno odvisno od doze UV-sevanj in se pingvekula - a povezava je manj trdna kot za pterigij. Za obe stanji je podlaga nenor- Fotokeratitis - - je degenerativna sprememba površinske - (OPN) opisuje predrakave in rakave epi- - - zaradi neravnovesja razmerja ionov Na in K, ko ob izpostavitvi UV-sevanju - katarakte od doze UVB sevanja (ob podvojitvi skupnega UVB je tveganje za - lu najostrejšega centralnega vida. Pogosteje se razvije pri osebah s slabšo - - - - melanom. Zdi se, da je rakotvoren vpliv UV-sevanja na oko bolj pomemben - - - ko-enerijskega modrega spektra vidne svetlobe, ki zlasti v otroštvu lahko - - - nosti UV- in zapolnjevanju vrzeli o razumevanju vplivov UV-sevanja sevanju spodbuja preventivne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti UV-sevanju, - - - - - Posredno v program - (1), ki glede na do- sevanj v solariju, zavezuje tako delodajalce kot tudi delavce k zagotavljanju in upoštevanju varnih pogojev za delo. melanoma z rabo solarija, je IARC v 2009 razvrstil tudi solarije v Skupino 1 z - -2 . - - razpadanjem vitamina D, podaljševanje izpostavljanja UV-sevanju ni smi- - na tudi še bolj škodljiva raba solarijev. - zdravja prebivalstva od konca preteklega stoletja vse bolj regulirana v smislu - bivalstva (prva je Francija v 1997 uvedla prepoved solarijev za mladoletne) - nitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in - • • • • • • • kot dva dni. solarija letno (61). - - zdravstvenih regij v Sloveniji o uporabi solarijev pokazalo med drugim tudi, - da bo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije hitreje sledilo pozitivnim - dajne ureditve glede pogojev rabe solarijev. - v industriji. Cilj preventive je, da se posameznik v celoti izogne UV-sevanj - - - - izpostavljenost odraslih delavcev v poklicih, ki so vezani na delo v zaprtem - rakotvornosti nevarnejši v obdobju otroštva, ko se mora število vseh celic odraslem (41). Z delitvijo celic z v zgodnjem otroštvu UV-mutiranimi geni se so pri japon- ski populaciji (1 MED odgovarja 20mJ/cm 2 - minut (oziroma za odlog znakov fotostaranja do 60. leta starosti pri skupni - - minut pri odlogu fotostaranja do 60. leta starosti) (41). - za suho okolje, kot tudi za plavanje (64), saj UV-sevanje prehaja tudi v vodo medtem ko je prehajanje UVA sevanja odvisno od vrste stekla, debeline in - - Višje je sonce nad obzorjem, višji je nivo UV-sevanja. Izven tropskega ob- - di nizke korelacije UVI s temperaturo zunanjega okolja, pa temperature ni UV-sevanja. V 2002 je SZO s partnerskimi organizacijami pripravila tudi pri- omejitev . Poudarjajo, da ni razlike, ali gre - - na potrebo 140 - - preventive: sprva pri starših z majhnimi otroki, nato pri otrocih samih. Po- igrajo pomembno vlogo zlasti pozitivni zgledi popularnih oseb in drugih vzornikov – tudi zdravnikov. urah okrog lokalnega poldneva, tj. med 10. in 14. uro (oziroma po poletnem - - manjša pri prebivalcih temnejše polti, pa so tudi ti dovzetni za poškodbe z - UVI je bil razvit v Kanadi in je zato orientiran na prebivalstvo svetle polti, ki stopnje UVI je dodatno odvisno od osebnih dejavnikov, npr. trajanje izpostav- - ljanju celo pri UV 1. Zato bo morda potrebna presoja ustreznosti sedanjih 141 prebivalstva razume sistem UVI in le redki ga uporabljajo za organizacijo - vati na vedenje ljudi, ampak mora biti del veliko širše in integrirane strategije - - - pred soncem. Varo s soncem se od 2007 vsako pomlad izvaja v sodelo- dermatovenerologov (ZSD) in Društva za boj proti raku regije Celje. Starši - - širino). Ko je posameznikova senca enaka višini telesa, je sonce po geome- - 142 dobrodošle mobilne aplikacije, ki na osnovi upoštevanja napovedi UVI za - napovedani UVI (79). Izpostavljenost UV-sevanju v okolju ne pomeni ne- - nega programa Varno s soncem (75). posredne osebne izpostavljenosti, ampak je slednja odvisna od vedenja in - UV-sevanja, je bolj ali manj tvegano izpostavljanje posameznika odvisno od le za nekaj minut dnevno, najvišje pa je nad obzorjem 21.6. (poletni obrat - - - 144 - - pred soncem. - no - - - Omejitev izpostavljanja UV-sevanju ostanemo v za- prtem prostoru, drugi najboljši, da , pri V senci, npr. pod drevesi, predstavlja difuzno, od okolja odbito, UV-sevanje v - talnih površin telesa, ampak tudi enako veliko UV-obremenjenost direktnemu - - in vse ukrepe je potrebno še posebej strogo izvajati pri zelo visoki in ekstremni stopnji UVI - tne strategije. Zato je pomembno opozarjati na pogosto zmoto, da so osnova - 90-ih let preteklega stoletja dermatologija opozarja, da ni varne zagorelosti in • - 146 pogojev pravilne uporabe; • - kovalovnim opeklinskim (ang. burning)UVB-sevanjem in dolgovalovnim aging - ti bolje pred UVB kot UVA sevanjem; • - - da jih dvignemo proti viru svetlobe ali proti soncu in ugotovimo koliko svetlo- - - UV-sevanje prehaja preko por med vlakni in s presevanjem skozi vlakna. - • debelina tkanine • barva tkanine - UV-absorberje oziroma brezbarvna barvila, tj. snovi, ki imajo najvišjo • • vsebnost vode - vlaken pride manjšanja por med vlakni); 147 • starost oziroma obraba tkanine - • • - UV-absorberjev, npr. širokospektralni absorber Tinosorb FD ® lahko po petih ) do - - - - jugu Španije od aprila do septembra, na Floridi od februarja do novembra etiketi lahko razvrstimo glede na enega od nekaj uveljavljenih standardov - - - kor prikazuje primer na Sliki 6. 149 - - - - - - - - - uporabnika (npr. za manjše otroke), a to presega okvir tega prispevka. Po- • • - njem slednjo lahko izmeri optik. • jih je ob dvomu potrebno preveriti pri optiku. UV-sevanjem. Njihovo delovanje temelji na aktivnih sestavinah, ki odbijajo in razpršijo (anorganski UV-blokatorji, ker delujejo na osnovi fizikalnih proce- sov) ali absorbirajo (organski UV-absorberji, ker delujejo na osnovi kemijskih delujejo tako, da odbijajo ali razpršijo vidno svetlobo, UV- - - topnost, manjša razpršitev vidne svetlobe in boljša estetska sprejemljivost, v manjši meri pa tudi absorpcija elektromagnetnega valovanja izven UV-ob- - - absorbirajo UV-sevanje in prehajajo v višja energetska sta- - be p-aminobenzojeve kisline (PABA) v 20-ih letih preteklega stoletja, se je - - liranju, ki je izboljšalo njihovo fotostabilnost, radi pod vplivom UV-sevanja - liciliati so najšibkejši UVB absorberji, imajo pa ugodne varnostne lastnosti, zato jih dodajajo v varovalne pripravke za povišanje SZF, nekatere tudi za - skimi UVA filtri so najpomembnejši benzofenoni, ki nudijo širokospektralno - - nosorb S). Med širokospektralnimi UV-filtri je novejši ekamsul, ki dokazano - - le UVB filtre. Danes vsebujejo - zon) in anorganskih (tj. snovi, ki odbijajo in sipljejo, npr. cinkov oksid in titanov dioksid) UV-filtrov, ter novejših organskih sestavin, ki hkrati absorbirajo in od- bijajo UV-sevanje (npr. Parsol ® , Tinosorb ® , Uvinil ® ) (91). - medtem ko - kompenzacijskega vedenja pa so ugotovili, da je med kavkazijskim prebi- - - - v skladu s prenovljeno monografijo Food and Drug Administration (FDA) iz 2011. Opozarjajo na pravila pravilne izbire in rabe, na neresnice in mite o - enakomerno in na vse izpostavljene predele. Pripravke z organskimi filtri je - nje nanosa je potrebno vsaj na 2 uri (97). - sevanjem pod dogovorjenimi pogoji namazanega varovalnega pripravka na Torej širok spekter presevanja pomeni sorazmerno absorpcijo UVB in UVA pred UVA, ki je glavni dejavnik fotostaranja in pomemben v kancerogenezi (97). (SZF) je razmerje med energijo UVB sevanja, ki - 2 na hrbtu v debelini, 2 - - - - 2 2 - - ni vrednosti, ampak je potrebno zagotoviti tudi pravilno uporabo (tj. ustrezna - Vodoodpornost - - glede na lastnost varovalnega pripravka svetujemo ponoven nanos vedno kontaktnih športih oziroma vsaj vsaki dve uri izpostavljanja soncu (97). over-the counter drugs) v pros- Cosmetic and Perfumery Association), vendar sodelovanje strokovnjakov zagotavlja harmonizacijo testnih metod med evropskimi, ameriškimi, ja- - - no priznanih standardiziranih metod (100). Ker je vprašljivo ali je eritem, ki ga merimo s SZF, dovolj dober indikator imunske zatrtosti in DNK okvar, ki - V laboratorijskih pogojih so potrdili, da pravilna raba širokospektralnih varoval- - to izpostavljanja soncu (100). - - slednje sta odvisna tudi njegova vodoodpornost in trajnost. Farmacevtske Losjoni in kreme, ki so emulzije olj v vodi (O/V) ali vode v olju (V/O), so naj- - soncem so lahko tudi v izdelkih za nego las, kot so šamponi, in umetna barvi- la. Farmacetvska oblika izdelka ima pogosto pomembno vlogo tudi v njegovi - - - treh let pa je tako pri otrocih kot tudi njihovih starših potrebna aktivna vzgo- - - uporaba; ustrezna izbira razmerja UVB in UVA; ustrezna izbira farmacevtske - - NIZKA ZMERNA VISOKA ZELO VISOKA EKS- TREMNA UV-indeks 1 - 2 3 - 5 6 - 7 8 - 10 11+ STOPNJE- VANJE SONCEM POTREBNA* - vana ob dolgotrajnem izpostavljanju pokrivali in varovalnimi Opoldne ostani v zapr- Ljudje smo dnevna bitja in aktivnosti na prostem so potrebne za naše zdrav- - se gibljejo na prostem in so izpostavljene soncu. - - gorelosti uveljavila navidezna zagorelost, ki jo ustvarimo lahko z uporabo - Slednja je v obdobju med svetovnimi vojnami in po njih, ko je bilo zaradi neu- potovati na morje in drugam v toplejše kraje, kjer so se izpostavljale soncu, ob vrnitvi pa z zagrelo poltjo dokazovale sebi in okolici prijeten dopust. V - - fotostaranjem). - ukrepanja pa v tej fazi niso v terapiji, ker je omejeno uspešna in draga, zato - na primarna raven zdravstvenega varstva, ki je v pogostejših stikih in bolj osebnem odnosu izbranih zdravnikov, pediatrov in šolskih zdravnikov z za- LITERATURA 1. Greinert R, de Vries E, Erdmann F, Espina C, Auvinen A, Kesminiene A, et al. European 2. 4. - cal Organization, United Nations Environment Programme, International commission on 6. 7. understanding and use of the Global Solar UV index as a worldwide health promotion in- Lucas RM, Neale RE, Madronich S, McKenzie RL. Are current guidelines for sun protection 9. - publications/intersunguide/en/ 10. IARC working group on vitamin D. Vitamin D and Cancer. IARC working group re- 11. Trummer C, Pandis M, Verheyen N, Gruebler MR, Gaksch M, Obermayer-Pietsch B, et al. 12. - 14. 16. 17. - Gill P, Kalia S. Assessment of the feasibility of using sunlight exposure to obtain the 19. Reichrath J, Nuerenberg B. Cutaneous vitamin D synthesis versus skin cancer develo- 20. 21. - 22. 24. Dubakiene R, Kupriene M. Scientific problems of photosensitivity. Medicina (Kaunas) 2006; 26. 27. - Bauer J, Garbe C. Acquired melanocytic nevi as risk factor for melanoma development. 160 29. - Martin-Gorgojo A, Nagore E. Melanoma arising in melanocytic nevus. Actas Dermosifiliogr. Mesbah Ardakani N. Dysplastic/Clark naevus in the era of molecular pathology. Australas J - English D, Milne E, Simpson JA. Sun protection and the development of melanocytic nevi in - 40. exposures to suberythemal doses of UVB and UVA in human skin. J Am Acad Dermatol 41. 42. International Agency for Research on Cancer. Solar and ultraviolet radiation. Monographs El Ghissassi F, Baran R, Straif K, Grosse Y, Secretan B, Bouvard V et al. A review of human 44. - zalez J et al. Sun protection for preventing basal cell and squamous cell skin cancers. 46. 161 47. - 49. 69–77. Mallet JD, Gendron SP, Drigeard Desgarnier MC, Rochette PJ. Implication of ultraviolet light Logan P, Bernabeu M, Ferreira A, Burnier Jr. MN. Evidence for the role of blue light in the - en/ - vanja; 2009. O’Sullivan NA, Tait CP. Tanning bed and nail lamp use and the risk of cutaneous malignan- 60. 61. Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske 62. za zdravstveno ekologijo. Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2016 [cited 2019 Aug 20]. - kete.pdf - 64. 162 66. 67. - 69. Marks R. Skin cancer control in Australia; the balance between primary prevention and early 70. 71. - 72. - Gies P, van Deventer E, Green AC, Sinclair C, Tinker R. Review of the global solar UV index 74. - ges associated with low UV Index values need reconsideration. Int J Environ Res Public 76. 77. Evidence-based Guideline on Prevention of Skin Cancer. The German Guideline Pro- leitlinienprogramm-onkologie.de/fileadmin/_migrated/content_uploads/Long_version_-_ Guideline_on_prevention_of_skin_cancer.pdf 79. Buller DB, Berwick M, Lantz K, Buller MK, Shane J, Kane I, Liu X. Smartphone mobile appli- - Bleakley A, Lazovich D, Jordan AB, Glanz K. Compensation behaviors and skin cancer - 264–74. - 90. Dummer R, Osterwalder U. UV transmission of summer clothing in Switzerland and Ger- 91. - 92. - - 94. 96. 97. Yang EJ, Beck KM, Maarouf M, Shi VY. Truths and myths in sunscreen labeling. J Cosmet 99. - 100. Cancer Council Australia. Position statement - Sun (UV) protection in the workplace [cited - ment_-_Sun_(UV)_protection_benefits_of_sun exposure 101. 102. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Preventivni program Varno s soncem. Pridobljeno na