------   204   ------
      Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja, — Cesarjevo potovanje po Ceskem veljd, po poročilu najveljavniših časnikov vnanjih držav, povsod za dokaz sijajne zmage avstrijske državne ideje in politike Taaffeove. Zato — piše .,Osten'' — za izid^predloge premenabi volilnega reda, katero je vlada Češkemu zboru predložila, ni ona odgovorna, ampak odgovorna je nemško-liberalna večina Češkega deželnega zbora. V tej predlogi leži za to večino resna opomnja, ki se vlade ne dotika. Nemško liberalna večina z borova mora misliti na pot, po kateri se bode z večino Češkega naroda pobotala, in če odbija roko vlade, ki jej hoče na pomoč biti, mora temveč ona sama s kakim nasvetom pred narod Ceski stopiti, — Na Ceskem se vsakako bije zdaj boj za spravo narodov avstrijskih in notranji mir Avstrije!
— Ministerstvo je sklenilo, novo obrtniško postavo osnovati.
— Tisočletnico vpeljave slovanskega cerkvenega jezika bodo slovanski vseučiliščniki obhajali prihodnjo nedeljo s slovesno staroslovensko maso v cerkvi sv. Ane, zvečer pa napravijo veliko „besedo*' z muzikalno-dramatičnim programom v dvoranah vrtnarskega društva.
Iz Prage. — 16. t. m. je poseben odbor, ki je bil za obravnavo vladne predloge o premembi volilnega reda izvoljen, to predlogo razpravljal. Vsi poslanci tega odbora so bili pričujoči razen grofa Zedtwitza; zastopnika vlade ni bilo vmes. Predsedoval temu odboru je grof Mansfeld (nekdanji minister). Knez 8ch on burg (ustavoverec) prvi poprime besedo ter pravi: Načrt vla-din stoji na napačnem temelji, ker se ima volilni red prenarediti na podlagi strankarskih skupin, namesto na podlagi statističnih resnic in posestnih razmer. Nam vsem je eden in isti cilj : blagor in prospeh Ceske in vsega cesarstva. Le o sredstvih k temu so naše poti različne, pa ker imamo vsi le en cilj, se slednjič morajo najti tudi poti, po katerih se moremo poravnati in se tudi bomo. — Dr. Rieger je odgovoril: Volilna reforma se ne dotika le strankarskih zadev, tudi na etično važnost in pravico se je ozirati. Grof Taaffe stoji
zelo odločno na tem, da vlada njegova nima znamenja strankarstva na sebi, njegov cilj je posredovanje in sprava. Dandanes ni uobena drugačna vlada mogoča, ne iz usta-voverne, ne iz desne stranke. Toraj naj se namenom vlade ne stavijo prehude ovire, kajti v ustavni državi krivica ne more dolgo trpeti, mora se vreči, če ni drugače, po silni naredbi ali prekuciji.
Naj toraj poslanci zbero se, a ne oficijalno, in naj se posvetujejo, kako bi bilo priti do miru. — Herbst reče, da so bile Belkredijeve in Hohenwartove predloge vendar se boljše od sedanje postave; še cel6, če bi imeli zaupanje do vlade, po tej predlogi bi bilo vničeno; on bi to postavo zavrgel, naj bi prišla od ktere koli vlade. — Zeithammer nasvetuje, da se je spustil v specijalno debato. — Načelnik grof Mannsfeld (proti iiiegerju): Vi nam nasprotujete iz ozirov narodnosti, sedanja večina velikega posestva je stranka veliko avstrijska, centralistična. Na tem polji, med avtonomijo in centralizmom ni sporazumljenja med nami. Vlada v svoji predlogi zahteva, da se veliko posestvo popolnoma poda volji vlade, kar bi gotovo centralistične statvi države razdjalo. Zato mora izreči, da se ta predloga ne more sprejeti. Nasvet Zeithammrov o prestopu v specijalno debato se zavrže z 12 proti 7 glasovi. Na to predlaga Herbst, da se v vladni predlogi prestopi na dnevni red. To je obveljalo in Herbst je bil izvoljen za poročevalca, Rieger pa bo stavil poseben nasvet manjšine v zbornici.
Ogersko. — 21. dne t. je bil končan ogerski zbor, ki se zopet skliče 25. septembra. Ker zbor v minulem zborovanji ni, kakor se je pričakovalo, dovršil zakona o hrvatsko-ogerski pogodbi, zato pride v obravnavo še le v jeseni.
Nemčija. — Iz Berlina. — 16, dne t. m. se je pričela tukaj konferenca velikih vlad. Vladni časniki zagotovljajo, da o Grških zadevah so vse vlade popolno edinih misli. Ker se zarad določbe meje med Turčijo in Grškim pošlje posebna komisija izvedencev v te kraje, boste izprva le kake dve seji in potem se zborovanje odloži, dokler se izvedenci ne vrnejo nazaj. Al pride tudi Crnogorsko-albaneško vprašanje v razpravo, ni še gotovo.