Pozor, Krave!
V nedeljo je v Gaberkah na kravjih dirkah zmagala najhitrejša krava Švarka Ludvika Krenkarja
Več na zadnji strani.
■ Foto: jt
Lepi trije dnevi
LUČE OB SAVINJI - Ob petka do nedeije so v Lučah resnično slavili.
Zelo raznolik spored prireditev ob 30. jubilejni tur-istični in narodopisni prired-itvi "lučki dan" je navduševal številne obiskovalce, vse sku-paj je trdno zagotovilo za uspešne izvedbe tudi v četrtem desetletju te prireditve, domačini pa so se ob tem veselili novega grba in zastave občine Luče. Stran 5.
■ Slika: jp
ZAVAROVALNICA M A R I B 0 R
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem cerrtru v Starem Velenju tel.: 063/851-704
in
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 GSM: 041/599-838
hmssac
■UIMMM
. , AJ.U PVC okna.in vrata zimski. . „..vrtovi senčila
[Ijučavničarstvo
MffeSo 063
ISSN 0350-5561
V petek poslabšanje z nevi-htami, v soboto in nedeljo izboljšanje ter otoplitev.
Krut zakon cesfe
Brez patetike, v zadnjih dneh o stanju na slovenskih cestah zgovorno govore številke same. Samo v preteklem tednu je na njih ugas nilo 15 življenj, ob koncu tedna kar 8. Zrtve cestne morije so bili (spetj večinoma mladi. Letos do začetka tedna je bilo na slovenskih cestah že 209 mrtvih. Številke, za katerimi se skrivajo tragične zgodbe svojcev, ki težko pozabijo, prebolijo in ki se večno izgubljajo ob vprašanju: "Zakaj?".
Pa do odgovora ni tako daleč, kot bi si mislili. Večino nesreč še vedno povzročijo vozniki, ki ne znajo umakniti noge s plina, ki na cesti izsiljujejo ali vozijo pod vplivom alkohola. Ta je v Sloveniji povzročitelj kar desetine vseh nesreč. Nesrečam botruje tudi neizkušenost, kijo v zadnjih dneh na cesti krepko okusim tudi sama. Kot "mlada" voznica pač še nisem prav drzna in očitno ne dovolj hitra, saj me vsaj enkrat na dan iz avta okrega kakšen nestrpen voznik, ki se mu mudi bog ve kam, da o nepotrebnem pipkanju in prehitevanju (tudipo desni) sploh ne govorim. Vedno me je bilo malo strah ceste in to pred-vsem zaradi nadutih osebkov, ki mislijo, da lahko na njej počnejo vse in da se prav njim ne more nič zgoditi. Prometni predpisi so za mnoge španska vas, nanje pozabijo v tištem trenutku, ko naredijo izpit za avto. Smeroka-zov skoraj nihče ne prižiga, desno pravilo v križišču premaga pravilo bolj drznega in hitrejšega avtomobila, omejitve upoštevajo le, če so opozorjeni, da jih bo kontroliral radar.
Kje so, jih danes obveščajo že vsipo vrsti. Očitno gre bolj za lažno solidarnost kot ukrep, ki bi imel kakšen dolgotrajen "hasek", saj takoj, ko zapustijo "nevarno " območje, "ta hitri"spetpohodijoplin. A morda soprav na "počasnem " odcepu preprečili morebitno nesrečo.
Ni kaj. Novi prometni zakon vsak dan boljpada na izpitu. Na Celjskem je letos na cestah umrlo že 21 Ijudi, v enakem obdobju lani 25. Slaba tolažba je, da je to manj kot lani. Stroga pravila in visoke kazni Slovencem očitno niso dovolj. Dokler ne bodo policisti ves čas prisotni ob cestah in na njih (menda je še najbolj učinkovito zdravilo proti neupoštevanju prometnih predpisov policijski avto v koloni), dokler ne bo izrečenih še več kazni, ki bodo kršitelje krepko teple po žepih, bo prevladoval zakon ceste. Ta pa je prekrut, da bi lahko odgovomi govorili le o statistikah, ki so kanček boljše kot lani. Samo pomislite. Koliko od tistih, ki so v zadnjem letu ali dveh izgubili življenje na cesti, ste poznali, ali so vam bili celo blizu? Gotovo vsaj enega. Kdo bo torej ustavil to našo nacionalno morijo, če je ne bomo znali tudi sami? In ne pozabite! Bliža se novo šolsko leto, ko bodo na cestah tudi malčki, ki še ne znajo paziti nase. Nobeno opozarjanje nanje naj se vam ne zdi preveč! Res nas je premalo, da bi tako številčno umirali na cestah!
■ bš
MENJALNICA
Prešernova 23,3000 Celje tel.: 063/482-230, fax.: 063/442-866
odkupujemo delnice Vegrada po 800,00 SIT
Delovni čas:od 8.00 do 18.00 ob sobotah:od 8.00 do 12.00 TELEFON: 862-522

Ko je Ivan Tavčar pisal črtice Ljubezen nam je vsem v pogubo, je imel v mislih nas, boge ljudi, ki se zapletam v žalostne konce. Gotovo pa ni imel v mislih gradov. Ze ni poznal Šaleškega gradu, ki ga je zaljubljena roka letos poleti preoblekla v modro. Nisem prepričan, če je bila Ines res vesela ljubezni, Ivanu pa bom prišepnil, da lahko v klub "pogubljenih" sprejme tudi gradove. Je že tako, da je ljubezen tudi gradovom v pogubo.
MJT
Dr. Joerg Haider na Pavličevem sedlu
Kosmatinec je končno padel
Poti nazaj ni - prehod bo!
Tridesetletni napori glede mejnega prehoda na Pav-ličevem sedlu so dokončno razrešeni. To potrjuje tudi po-memben dogodek prejšnji po-nedeljek, ko so na meji med sosednjima državama s pri-ložnostno slovesnostjo tudi uradno obeležili začetek grad-
nje ceste do mejnega prehoda na avstrijski strani. To prijet-no dolžnost je opravil koroški deželni glavar dr. Joerg Hai-der, ki je spregovoril tudi o po-menu dobrega sodelovanja med Ijudmi na obeh straneh meje.
Resnici na ljubo je treba
povedati, da so Avstrijci že po-skrbeli za spodnji ustroj na poldrugem kilometru ceste s Pavličevega sedla navzdol pro-ti Zelezni Kapli in seveda po-spešeno gradijo naprej, asfalt-no prevleko na cesti pa bodo položili prihodnjo pomlad.
Gornji Grad - V soboto zvečer so si mnogi v Zgornji Savinjski dolini krepko odd-ahnili.
Član LD Gornji Grad Janko Potočnik je namreč uplenil medveda in vse mer-itve, odtisi in druga znamenja kažejo, da je to tista mrcina z ubijalskim nagonom, ki je po prvih ocenah napravila za okrog 3 milijone tolarjev škode na pogorjih nad Lučami in Zadrečko dolino. Stran 6.
■ slika: jp
9770350556014
2 NAS VAS
DOGODKI
12. avgusta 1999
novice
Turistično društvo Topolšica -podeželje
Ideja je padla na plodna tla
Poročali smo že o prizadevanjih članov Turističnega društva Topolšiea - podeželje o ureditvi tako imenovane Mlinske poti. Prejšnjo sredo so se o tem projektu pred-stavniki društva, župana občin Šoštanj dr.Bogdan Menih ter Črne na Koroškem Franc Stakne pogovarjali z občinskimi veljaki Železne kaple v sosednji Avstriji.
Kot so povedali predstavniki turističnega društva, je na srečanju ideja o ureditvi Mlinske poti padla na ugodna tla. Udeleženci so podprli tudi zamisel šoštanjskega župana, da bi krog sodelujočih občin v omenjenem projektu razširili na širše celjsko območje. Tudi v Avstriji nameravajo vanj vključiti še kakšno občino. Do konca letošnjega septembra naj bi imenovali člane posebne strokovne komisije, evidenti-rali vse mline, ki bi jih lahko vključiii v ta projekt ter priprav-ili ustrezen program. Uresničevanja slednjega naj bi se lotili takoj, saj se le na osnovi tako zastavljenih aktivnosti lahko pričakujejo pomoč iz programa Phare.
Utp
Iz občine Šmartno ob Paki
Rešitev tudi za Klančnikove?
Pred časom so se v občini mudili člani komisije republiškega ministrstva za okolje in prostor ter predstavni-ki podjetja za upravljanje z vodami - Nivo Celje. Ogledali so si nabrežine rek Savinje in Pake ter obljubili, da bodo še letos pripravili program sanacije in projekt, s katerim bi omogočili Klančnikovim v Podgori mirnejši spanec.
Za odseka 12 milijonov 500 tisoč SIT
V vaškem odboru Gavce bodo v teh dneh začeli predvi-dena dela pri posodobitvi dveh tamkajšnjih cestnih odsekov, in sicer povezovalne ceste med Gavcami in Velikim Vrhom ter proti Pisančevim. Po predračunu bo občino ta naložba veljala približno 12 milijonov 800 tisoč tolarjev.
Že zasvetilo 33 svetilk
Približno 7 milijonov tolarjev je veljala ureditev javne razsvetljave v središču vaške skupnosti Šmartno ob Paki. Pot mimo pokopališča in proti gostišču Malus danes že osvetlju-je 33 svetilk.
Čakajo na rešitev vodarjev
Urejevalci nabrežin reke Pake so menda tisti, ki zavirano začetek izgradnje pločnika v Paški vasi. V občinski upravi namreč čakajo na njihovo rešitev o ureditvi protipoplavne zaščite za cesto. Po informacijah naj bi ga dobili konec tega tedna. Po predračunu bo naložba v ureditev varne poti za pešce veljala 5 milijonov 200 tisoč tolarjev.
Utp
Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Po kakovosti letošnja letina slabša od lanske
Obilno deževje po eni in sušna obdobja po drugi strani bosta letos kar dobro oklesti-la letošnji pridelek kultur. Na kmetijski zadrugi Šaleška do-lina menijo, da ne toliko glede količin, ampak da bo kako-vost pridelkov v primerjavi z lansko letino precej slabša.
Prve ocene kažejo, da bo pridelek koruze manjši od 20 do 30 odstotkov, za toliko še pri jabolkah, tudi pri žitu se je ta skoraj prepolovil. Pri ostalih poljščinah se prav tako nadeja-jo precej slabših rezultatov od povprečne letine. Hmelja na poljih Kmetijske zadruge Šaleška dolina nimajo več.
Na vprašanje, kaj pomeni
količinsko, predvsem pa kako-vostno slabši pridelek za kmete
v	občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kjer je pred-nostna dejavnost živinoreja, so na zadrugi odgovorili, da bodo o tem lahko zanesljiveje govo-rili ob koncu leta. Bistveno se bo izpad poznal prihodnje leto. Skoraj zagotovo pa je, da bodo prihodki na kmetijah manjši, in da se bodo morali zelo potrudi-ti za dosego načrtovanih ko-ličin. O tem zgovorni priča že podatek, da so v minulem me-secu dosegli le 4-odstotno rast mlečne proizvodnje v primeija-
vi	z lanskim julijem, ob ugod-nejših letinah pa je znašala rast tudi od 15 do 20-odstotno. Kr-
ma slabše kakovosti bo "udari-la" mlečne proizvajalce tudi po žepu. Vsebnost tošče in belja-kovin, po katerih mlekarna do-loča ceno za liter oddanega mleka, je zaradi tega namreč manjša kot ob normalni letini.
Za zdaj posebnih ukrepov, s katerimi bi pomagali svojim članom pri izpadu načrtova-nega prihodka zaradi kako-vostno siabše letine, pri zadru-gi ne predvidevajo. Bodo pa sledili dogajanjem in kmetom, pri katerih bodo posledice hu-de, pomagali z nakupom žita. Cene tega pa so letos kar za 50- odstotkov višje v primeija-vi z lanskimi.
Utp
Mejni prehod Pavličevo sedlo
Pospešena gradnja na obeh straneh
Slovesnosti na Pavličevem sedlu se je udeležil koroški deželni glavar dr. Joerg Haider, z njim so bili predstavniki koroške deželne vlade, župan Železne Kaple dr. Peter Haderlapp in župani ostalih obmejnih občin na avstrijski strani, prav tako moćna zasedba s slovenske strani. Majhna zanimivost - dr. Joerg Haider je otvoritvene besede izrekel na slovenski strani, pred tem pa je "prosil" za dovoljenje, "da ne bi bilo obmejnega incidenta."
Na slovesnosti so bili tudi državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve dr. Ernest Petrič, državni sekretar ministrstva za promet in zveze Igor Zajc, predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolje Jakob Presečnik, župan občine Solčava Vojteh Klemenšek in šte-vilni domačini iz obmejnih kmetij v Logarski do-lini in Podolševi.
Koga drugega, ki bi si tudi "zaslužil" priso-tnost na tem zelo pomembnem dogodku, ni bi-lo, ker preprosto ni vedel za to. Povsem nerazu-
mljivo namreč je, da so se na Pavličevem sedlu gnetli predstavniki avstrijskih medijev od držav-ne televizije navzdol, s slovenske strani pa ni bi-lo niti enega samega. Ob vsem tem so se sloven-ski predstavniki (upravičeno!) počutili več kot nelagodno in začudeni iskali krivca za ta neljub dogodek.
Kakorkoli že, dela napredujejo na avstrijski in slovenski strani. Izvajalci so 2 kilometra ceste iz Logarske doline proti mejnemu prehodu že asfaltirali in bodo dela nadaljevali. Za prcostali del ceste in mejni objekt je namreč že objavljen mednarodni razpis za izvajalca, Slovenija pa bo denar za naložbo zagotovila iz državnega pro-računa in s sredstvi programa Phare.
Jakob Presečnik predvideva, da bodo dela sklenjena do jeseni leta 2000, zelo pomembno pa je, da bodo na Pavličevem sedlu zgradili le en objekt, ki bo služil potrebam mejnih organov obeh držav, stal pa bo na slovenski strani.
UJP
LJUBLJANA-Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je v začetku tedna javnosti predstavil delo v prvi polovici letošnjega leta. Po statistiki je tokrat prvič po letu 1994 prejel manj pobud državl-janov kot v enakem obdobju leto pred tem, saj je bilo v lanskih šestih mesecih 1739 pobud, v letošnji pa 1660. G0RNJA RAĐG0NA- Na letošnjem že 37. mednarodnem kmetijsko - živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 21. do 29. avgusta se no na 46.500 kvadratnih metrih predstavilo 1500 razstavljavcev iz 28 držav, organizatorji pa pričakujejo, da si bo največji tovrstni sejem v Sloveniji ogledalo okrog 200.000 obiskovalcev.
P0S0ČJE - Državna tehnična pisarna Bovec - Kobarid napre-duje pri obnovi Posočja, saj je do 9. avgusta izdelala 2393 elaboratov za priglasitev del in projektnih nalog, pridobila 1445 odločb za gradbeno dovoljenje in priglasitev del ter sklenila 931 tristranskih pogodb za gradnjo. K0PER - Danes, v četrtek, bo družba Terme iz Čateža v Kopru odpria prenovljeni hotel triglav, poslej z imenom Koper, imel bo 65 sob, to pa je le del letošnjih naložb te družbe, saj naj bi med drugim še letos na Čatežu zgradili termalno riviero, skupaj pa bodo za vlaganja letos name-nili okrog 300 milijonov mark. K0ČEVJE - Medvedi za Kočevje in okolico niso nič nenavadnega, saj je denimo prejšnji teden kos-matinec prikolovratil do samega mestnega roba Kočevja in se že pri prvi hiši posladkal z zrelimi jabolki in lastniku ni pustil niti ene, zelene hruške pa je pustil pri mir'u, malo pred tem pa si je pri-voščil sadje na sosednjem vrtu. P0MURJE - Že od leta 1989 v Pomurju umre več Ijudi kot je novorojenih otrok, saj se jih je lani rodilo samo 985, v zadnjih petih letih pa se je število prebi-valcev zmanjšalo za 4 odstotke; v bolnišnici v Rakičanu se je leta 1996 rodilo 1039 otrok, lani le 872, letos pa jih bo očitno še manj.
Zadruga Mozirje
Več mleka, manj poljščin
Navzlic vsemu na Zadrugi Moziije ocenjujejo, da je kmetij-ska proizvodnja v prvem polletju glede na enako lansko obdobje ugodna. Zlasti to velja za govedorejo, saj se je odkup mleka v tem obdobju povečal za dobrih 10 odstotkov, odkup pitancev pa je na lanski ravni.
Nekoliko manj ugodna je ocena za rastlinsko proizvodnjo. Zaradi neugodnega vremena, torej prevelike vlage in znatnih temperaturnih sprememb, je slabša kakovost poljščin in žitaric, saj se soočajo s precejšnjimi napadi bolezni.
Precej slabši je bil zato odkup pšenice, neugodno pa je tudi stanje hmelja. pridelek bo nekoliko slabši, kar posebej velja za sorto golding, ki je bolj občutljiva za bolezni. Silažna koruza dobro raste, zato si obetajo obilen pridelek.
UjP
Plakat na plakat nezadovoljstvo rodi
V času, ko (tudi) v Velenju vse bolj razmišljajo o tem, kako odpraviti plakatne zagate, da ne bodo Ijudje lepili lepaka na lep-ak, se je podobno preplakatiranje zgodilo tudi na severovzhod-nem delu naše države. VŠaleški dolinije bilo največ vroče krvi v času pred volitvami, ko so predstavniki ene stranke s svojimi lep-aki prelepili lepake druge, jezijo se tudi organizatorji raznih prireditev, ko jim konkurenea prelepi njihova vabila, vendar se vse to ne more primerjati s tem, kar se je zgodilo v Prekmurju. Ni namreč bil problem, da so neznanci prelepili lepake, ki so vabili na prireditev ob 80-letnici priključitve Prekmurja Slovenije, motila je vsebina "prekrivnih"lepakov, ki sopozivali na "vstajo" Madžarov. To je bil v zadnjem času gotovo najhujši primer take vrste pri nas in temen madei na sicer poudarjenih dobrih sosed-skih odnosih med driavama. Večina vendarle upa, da tudi ta primer ne pomeni, "da nič več ne bo, kotje bilo."
Prebivalci na območju Menine pa nimajo miru zaradi dru-gačnih zadev: enkrat jih "napade" radar, drugič, tako kotje to sedaj, jim dela težave medved. Obe nadlogi pa sta močno zaščiteni, zato je bojproti njima težak. Za oboje tudi velja: ko že mislijo, da so ju pregnali, se znova pojavijo. Tako govorice o tem, ali radar vendarle bo ali ne, potihnejo, pa se spet pojavijo. Podobno je z medvedom. Ko Ijudje že mislijo, da so se te mrcine rešili, napade tu ovco, tam telico. In tudi pri tem morajo računati na državo, na to, da jim dovoli odstrei ali ne. Kos-
matinec je za nekatere pač več vreden kot drobnica ali kakšno govedo. Ali pa človek, bi še kdo dodal.
Večina pa v tem poletnem času vendarle preživlja brezskrbne dopustniške ali počitniške dni. Slovenci smo se v tem času znašli kot dvojni rešitelji. Naši turistični delavci končno le priznavajo, da sezono rešujejo domači mristi. Dolgo jim je bilo to izpod časti priznati, zdaj se morajo vendarle tudi do njih vesti malo drugače. Slovenci pa ne rešujemo le domačega turizma, tudi hrvaškega. Tudi njim ni šlo dolgo z jezika, da bipriznali, kaj za njih pomeni-jo slovenski turisti, zdaj kot je obisk iz ostalih držav mnogo manjši, jim je žal, da ne šteje Slovenija vsaj enkrat toliko prebi-valcev, kot jih ima. Slovenci torej rešujemo hrvaški turizem, Hrvati pa našega turističnega ministra. S svojo jahto se je v hrvaškem morju znašel v škripcih in moral je poklicati na pomoč. Vse se je dobro izteklo, saj so našega turističnega ministra rešili. Ko bi le lahko pri nas s tako lahkoto rešili še naš turizem.
Čeprav je sedanji čas za počitek, nekateri le mislijo tudi na resnejše zadeve. Vzbomicijih je strah, da bi se nadaljevala rast mase plač, delavce pa, da s svojimi plačami ne bodo kos DDVeju in injlaciji. Upokojencipa so razpeti med Janšo in Ropom. Ne vedo, ali naj ver-jamejo prvemu, ki zagotavlja, da se bodo pokojnine znižale, ali drugemu, ki pravi, da ne. Večino ob tem ne zanima, kdo pripada kateri stranki, ampak, kakšna bo usoda pokojnin v resnici.
■ (k)
Ndš ČAS izdaja Ćasopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, Velenje. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega raoda je 180 SIT, mesečna naročnina 675 SIT, trimesečna naročnina 1.980 SIT, polletna naročnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), MiraZakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnićni urednik), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 89, telefon (063) 89817 50, telefax (063) 851- 990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol.net
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaroćenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji.
12. avgusta 1999
AKTUALNO
W VAS 3
Plazove pospešeno sanirajo
Cesta v Plešivcu ne bo več ogrožena
Lansko novembrsko neurje je povzročilo veliko škode tudi v Mestni občini Velenje. Dva milijona tolarjev sredstev, ko-likor jih je občina imela v pro-računu za odpravo škode ob naravnih nesrečah, je bilo ko-maj dovolj, da so takrat v ne-kaj dneh poskrbeli za prevoz-nost lokalnih in krajevnih cest, ki so jih ogrožali številni plazovi. Na srečo so jim na pomoč priskočile pristojne državne službe, zato sanacija škode po tem, ko so pridobili projektno dokumentacijo in izbrali izvajalce, v teh pole-tnih dneh pospešeno poteka. Naj spomnimo, da je lansko novembrsko deževje pov-zročilo 20 plazov na javnih po-teh, na lokalnih cestah pa 16. Od tega pred dvema mesece-ma še vedno ni bilo saniranih 8 plazov na javnih poteh in 10 plazov na lokalnih cestah. Kot vse kaže, pa bodo kmalu. Na občini so namreč pred dobrim mesecem dni med številnimi ponudbami izbrali velenjsko podjetje Krona, d.o.o., za iz-vajalca del pri sanaciji plazov na javnih poteh, Veko Velenje pa bo poskrbel za sanacijo plazov ob lokalnih cestah. Država je doslej primaknila 16 in pol milijona tolarjev sred-stev, z njimi pa, žal, ne bodo uspe\\ pokriti vseh stroškov za odpravo vseh posledic te na-ravne nesreče.
V teh dneh Veko končuje sa-nacijo plazu na Trebeliškem, v prvih avgustovskih dneh pa je podjetje Krona pričelo sanira-ti dva pereča plaza v Plešivcu,
ki sta močno ogrožala tam-kajšnjo cesto. Dela tečejo počasi, saj morajo najprej utr-diti teren, postaviti tako ime-novane pilote in potem sani-rati še cestišča. Na občini vse-eno upajo, da bodo večino plazov sanirali do konca avgu-sta.
Se vedno pa ne vedo, kdaj se bodo lahko lotili dveh naj-hujših plazov v MO Velenje, plaza na Gorici za stanovanj-skimi bloki in pod cerkvico Sv. Jakca v Podkraju. To sta tehnično najzahtevnejša pla-zova, pa tudi finančno bosta največji zalogaj. Za sanacijo obeh je projektno dokumen-tacijo izdelala institucija v Mariboru, kjer so ponovno preverili teren s pomočjo vr-tin. Zal pa sanacija ne bo ste-kla, dokler država ne zagotovi sredstev zanjo, saj občina teh stroškov sama ne bo zmogla. Zato lahko vsi skupaj lahko le držijo pesti, da bo letošnja je-sen vremensko bolj prizanes-ljiva in da morebitno novo deževje ne bo povzročilo še večje škode.
bš
Občina Šoštanj
S pomočjo države v treh letih
V občini Soštanj so ocenili, da so lanske obilne padavine povzročile za 188 milijonov 200 tisoč tolarjev škode na kmetijskih površinah, še več
na cestah, sprožili pa so se tu-di številni plazovi. Pristojne republiške komisije pa so jo potrdile v višini nekaj več kot 78 milijonov 277 tisoč tolarjev. Država bo občini pomagala pri odpravljanju posledic z ne-kaj več kot 16 milijoni 519 ti-soč SIT vnaslednjih treh letih. Kot je povedala Božidarka Vrabič, tajnica občine, so za odpravo posledic do sedaj iz občinskega proračuna name-nili 12 milijonov 420 tisoč SIT, od tega takoj po neurju 5 mili-jonov 650 tisoč tolarjev. Za zdaj so delno sanirali plazove v Skornem, malo večji plaz v Topolšici, dela izvajajo tudi na največjem plazu v Ravnah. "Mi si veš čas prizadevamo, da bi poleg denarja, ki smo ga predvideli v našem občinskem proračunu, pridobili še denar iz republike. Tako smo v tem času tudi naročili izdelavo projektov za sanacijo plazov in jih predložili ustreznim na-slovom."
Posledice obilnih padavin naj bi v šoštanjski občini odpravili s pomočjo države v treh letih. Od slednje so dobili zagotovi-lo, da jim bo pomagala v. višini 16 milijonov 519 tisoč tolarjev. Lani jim je namenila 4 milijone 900 tisoč, letos naj bi dobili 4 milijone 782 tisoč SIT, leta 2000 pa še preostalih 6 milijonov 800 tisoč tolarjcv. Po besedah Vrabičeve imajo v občini Soštanj registriranih 22 srednje velikih plazov, za nji-hovo sanacijo pa bi - po oce-nah - potrebovali 55 milijonov 147 tisoč SIT. "Ta ocena je v
primerjavi z že pripravljenimi projekti nizka, saj geoteh-nična poročila izkazujejo večje zahteve," je še povedala Vrabičeva.
Tp
Občina Šmartno ob Paki
Posledice
odpravljajo
postopoma
Lansko neurje je v občini Šmartno ob Paki samo na ces-tah in kmetijskih površinah povzročilo za 43 milijonov tolarjev škode. Sprožilo pa je tudi šest plazov, dd tega enega večjega, ostali so srednji oziroma manjši. Po besedah tajnika občine Janka Kopušarja, jim je država za odpravo posledic za zdaj namenila 2 milijona 500 tisoč tolarjev, letos in prihod-nje leto pa naj bi na osnovi določil intervencijskega zakona dobili še približno 8 milijonov SIT. V letošnjem občinskem proračunu so za elementar predvideli 2,5 mili-jona tolarjev.
Posledice	odpravljajo
postopoma. Tako so že obnovili nekaj cest, v tem trenutku pa izvajajo potrcbna dela pri sanaciji dveh plazov -večjem pri Zupanu v Skornem ter na lokalni cesti proti Poca-jtu.
mtP
Mlekarna Celeia Arja vas
Ne za vsako ceno!
Po napovedih naj bi se lastniki mlekarn Celeia iz Arje vasi in Ljubljanskih mlekarn pogo-vaijali o združitvi obeh podje-tij v eno na skupščini ta me-sec. Kot kaže, se to v napove-danem času ne bo zgodilo. Po besedah direktorja mlekarne Arja vas Marjana Jakoba so res najdlje z dogovori o pove-zovanju z omenjeno mlekar-no, a se za ta korak ne bodo odločili za vsako ceno. V ogn-ju imajo še nekaj drugih možnosti povezovanja. "Zavedamo se, da je prihod-nost slovenskega mlekarstva v povezovanju mlekarn, in da se bomo le tako lahko postavili po robu močni tuji konkuren-ci, ki se obeta z vključitvijo Slovenije v evropsko skup-nost. Ali se bo naša mlekarna družila z Ijubljansko, na čemer smo delali do sedaj največ, pa v tem trenutku ne morem potrditi z gotovostjo." Vzrok za to je elaborat o združitvi, ki so ga v mlekarni Celeia dobili konec prejšnjega meseca. Nanj se je namreč nadzorni svet mlekarne od-zval z vrsto vprašanji. "Od agencije, ki ga je pripravila, sedaj pričakujemo pojasnila
veni pogodbi pa morajo biti zapisane pravice naših proiz-vajalcev mleka ter kaj se bo dogajalo v našem obratu po združitvi."
Jakob je izrazil upanje, da bo-do zadeve krenile v predvide-ni smeri, čeprav ni edina. "Obdelujejojo" namreč še druge možnosti povezovanja, kot je povezovanje mlekarn na Štajerskem. Glede na na-
mige najbrž obstaja še kakšna, ki pa jih Jakob za zdaj še ni želel nakazati.
Do razprave o združitvi mle-karn na skupščini lastnikov v avgustu ne bo prišlo. Do kon-ca letošnjega septembra pa naj bi bilo glede povezovanja mlekarne Celeia, kot tretje največje mlekarne v Sloveniji, kljub temu že vse jasno.
MTp
Marjan Jakob: "Ne morem še povsem zanesljivo potrdi-ti, da se bomo povezali z Ljubljanskimi mlekarnami.
Čakamo na pojasnila oziro-ma odgovore!"
oziroma odgovore. Ce bodo ti zadovoljili našim zahtevam, potem se bo posebej imenova-na skupina še nadalje pogaja-la z Ljubljanskimi mleklarna-mi, sicer ne. Pred odločitvijo moramo imeti na mizi čiste račune. V naši mlekarni smo tudi postavili prag, do katere-ga smo se še pripravljeni do-govarjati in sprejemati kom-promisne rešitve. Naše zahte-ve se dotikajo realnega me-njalnega razmerja, v pripojit-
V Mlekarni Aija vas si poleg kakovosti izdelkov prizadeva-jo držati korak s konkurenco na trgu tudi z novimi izdelki. Tako so potrošnikom pred časom že ponudili novo vrsto si-ra, na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni se bodo pred-stavili z novim probiotičnim napitkom LCA ter'novim si-rom s šunko. Na celjskem sejmu bodo programo novosti dopolnili še z eni sirom - Luka. V tem trenutku je ta mle-karna največji proizvajalec sira v Sloveniji. Sicer pa so se pri letošnji šestmesečni proizvodnji srečevali s kar nekaj težavami. Meseca maja z mlečnimi tržnimi viški, v minulem pa s pomanjkanjem surovine za redno proizvodnjo. Na dan namreč lahko predeiajo od 190 do 210 tisoč litrov mleka na dan, v omenejenm mesecu pa so ga nekaj manj kot 160 tisoč litrov. Zato so se povezali s ko-roško kmetijsko zadrugo Ledina, ki je zapolnila vrzel. Prav tako so v mesecu juliju imeli težave pri oskrbi z določenimi izdelki. V mlekarni pričakujejo, da se bodo zadeve kmalu normalizirale, in da bodo z vsemi svojimi izdelki na širšem slovenskem trgu in tudi izven njega pokrili potrebe po-trošnikov že v naslednjih dneh.
PLACILNI PROMET V DOMOVINI
©
Nudimo Vam:
-	pomoč pri vključitvi v plačilni promet s posebnimi položnicami in nakaznicami
-	pomoč pri izmenjavi podatkov prek zbirnega centra v družbi Bankart d.o.o.
-	poslovanje z vključitvijo v elektronsko banko Proklik NLB
-	sprejemanje gotovine neposredno v centralni trezor, v dnevno nočni trezor ali na vaši lokaciji.
Za informacije smo Vam na voljo
na telefonskih številkah
063-899-52-28 in 063-899-53-33.
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
V	občini Mislinja delovno polletje
Bo Mislinjski klanec dočakal svoj konec?
Avgusta je čas počitnic tudi za svetnike v občini Mislinja. Vsi pa seveda ne počivajo, čeprav imajo v tej koroški občini veliko razlogov za zadovoljstvo nad letos že opravljenim delom. Zal le nad tistim delom, ki so si ga v svoje plane zapisali sami, še ved-no pa so nemočni pri ureditvi boljše ceste povezave Koroške s Šaleško regijo. Tu izstopa Mislinjski klanec, ki grozi, da kmalu ne bo več prevozen, država pa se zaenkrat še ni premaknila. Davek na dodano vrednost, ki je močno podražil investicije v infrastrukturi, je bil kriv, da so v občini Mislinja letos resnično hiteli z naložbami na številnih področjih. Tako so v prvem pol-letju uspeli dokončati vodovod v Dovže, ki ni bil majhen fi-nančni zalogaj, poleg tega poteka po precej razgibanem terenu. Odprli so ga pred dobrim mesecem dni, ko je občina praznova-la svoj praznik. Takrat so predali namenu tudi številne posodo-bljene lokalne in krajevne ceste.
Nekaj investicij končujejo v teh dneh, saj jim številni deževni dne-vi v maju in juniju niso bili naklonjeni pri delu pod milim nebom.
V	teh dneh bodo končani pločniki v središču Mislinje, Šentlenar-tu, saj so na njih in obnovljeni magistralni cesti skozi kraj pred dobrim tednom manjkale le še cestne oznake. Poleg tega je kraj že nekaj dni osvetljen z popolnoma obnovljeno cestno razsvetlja-vo. Ta del 50 milijonov SIT vredne investicije je pokrila občina, večino za novo preplastitev ceste skozi Šentlenart pa država. Zal ta še vedno ne ukrepa v primeru Mislinjskega klanca. V le-tošnjem državnem proračunu namreč zanj niso namenili niti to-larja, v občini pa so prepričani, da bo v roku meseca dni klanec zaradi posedanja cestišča praktično neprevozen. Da ne govori-mo o tem, v kakšni nevarnosti so na njem pešci in kolesaiji. In kakšni prometni zamaški se tam ustvarijo v času prometnih ko-nic, ko ljudje odhajajo ali prihajajo z dela. Zato bo država zago-tovo morala najti vsaj začasno rešitev. Kot nam je povedal taj-nik Občine Mislinja Drago Pogorelc, s to cesto upravlja Cestno podjetje Maribor, ki je skupaj z Ministrstvom za promet in zve-ze RS iskalo planske rešitve za rešitev tega prometnega ozkega grla. Ena od različic je predvidevala izgradnjo ceste z odstavnim pasom za počasnejša vozila na trasi nekdanje železnice skozi Mislinjsko dolino. Ker pa je izgradnja železniške povezave med Velenjem in Koroško sedaj že potijena in naj bi potekala po stari trasi, je to postalo neizvedljivo. Rešitev, vsaj začasno, bodo morali najti še letos, upajo pa, da bodo v državnem proračunu za prihodnje leto za sanacijo te ceste namenili vsaj del finančnih sredstev.
V	Mislinji bodo do konca tega meseca končali izgradnjo bloka z devetimi stanovanji, prednostna lista je že znana, znano pa je tudi, da bo najmanj eno od stanovanj službeno. Dobila ga bo tamkajšnja zdravnica. Vseljiv bo septembra. Knjižnica, ki jo bo-do urediii kot enoto slovenjgraške knjižnice, pa žal septembra verjetno še ne bo odprla vrat, saj trenutno še ne vedo, kdo bo fi-nanciral nakup nove opreme. Dogovori pa že potekajo.
■ Bojana Špegel
MAS iAS_ZANIMIVO_12. avgusta 1999
KREKOVA BANKA d.d.
Nova oblika pomoči študentom
Območno združenje Rdečega križa Velenje
Študentska posojila
Ministrstvo za delo in so-cialne zadeve je na začetku avgusta objavilo poseben razpis za podelitev koncesij za izvajanje poslov za posoji-la študentom. To je nova ob-lika "štipendiranja", ki bo začela veljati še to šolsko le-to. Namen posojila je delno kritje življenjskih stroškov za prosilca in šolnine. Štu-dent bo tako lahko pri banki najel študijsko posojilo, ki ga bo začel vračati po koncu študija.
Študent, ki bo pri banki najel posojilo, bo na svoj te-koči račun prejemal mesečna nakazila. Predvidena višina mesečnih posojil je med 20.000 in 35.000 tolarjev (odvisno od kraja bivanja in študija). Posojilo bo študent prejemal tako dolgo, kolikor dolgo bo traja njegov študij. Po končanem študiju bo mo-ral študent posojilo vrniti, možen pa bo tudi enoletni moratorij na vrnitev. Tistim študentom, ki bodo končali študij s povprečjem nad 7.5, bo država pokrila 50% obre-stne mere, tistim, ki bodo imeli povprečje nad 8.5, pa vso. Pri dodelitvi štipendira-nja naj bi študentom spre-gledali eno ali dve leti "pav-ziranja". Kdor študije ne bo končal, bo posojilo seveda
moral vrniti, država pa mu obrestne mere ne bo pokrila.
Razpisu za dodelitev kon-cesij posojilodajelcem naj bi še ta mesec sledil javni razpis za študente. Tako bi študenti najkasneje v novembru že lahko prejemal takšno obliko pomoči. Po dosedanjih pred-videvanjih bi lahko z raz-položljivimi sredstvi država krila obrestno mero za 3500 do 4000 študentov.
Za takšno obliko "štipen-diranja" bodo lahko zaprosili vsi študenti, ki so državljani RS, niso v delovnem razmer-ju, ne prejemajo drugih oblik štipendiranja oz. pomoči za
šolanja in ki ob vpisu v prvi letnih študijskega programa niso bili starejši od 26 let. Po-leg študentov bodo do posoji-la upravičene tudi brezposel-ne osebe, ki so vključene v program za pridobitev višje oz. visoke strokovne ali uni-verzitetne izobrazbe.
Študentska posojila naj bi po mnenju Ministerstva za delo in socilane zadeve za-polnila praznino, ki je nastala zaradi pomanjkanja kadrov-skih štipendij. Posojila naj bi omogočila več mladim, da po končani srednji šoli nadalju-jejo s šolanjem.
UJT
Študijska posojila naj bi omogočila več mladim, da nadalju-jejo svojo izobraževanja na univerzi.
^ :: mala ANKETA
Velenjski avtokamp
Kam s psom, ko ste na dopustu?
Lastniki psov se v času dopusta pogosto srečujejo s težavo, kam s kosmatincem, ko doma ni nikogar, ki bi skrbel zanj. Večinoma se za 'jubljenčka najde prijazen in začasen dom, a kaj če se to ne zgodi? Pes si vendar ne more sam pripra-viti večerje ali se peljati na sprehod. Tega bi se morali za-vedati vsi in psu pravočasno poskrbeti nadomestnega last-nika. Zanimalo me je, če imamo v Velenju dobre lastnike psov, zato sem jih nekaj o tem tudi povprašala.
_ Maruša Stropnik: "Doma se vedno do-
r C I 1 govorimo tako, da je nekdo doma in skrbi ^đfct^S Za 'mam se ^ra,a 'n kadar mene ter staršev ni doma pazita nanj. Sicer smo 9 ga enkrat vzeli s seboj na morje, ampak je I lajal na potapljače, ko so prišli iz vode in HH na ljudi s klobuki." P fH^Hr Viktor Krašek: "Ko LJ smo šli na dopust v Čatežke, smo psa ved-no vzeli s seboj. Zdaj smo večinoma doma in ko kam gremo za dalj časa, poskrbimo, da ne ostane sam. Navadno so doma otro-ci, drugim ljudem pa psa ne prepuščamo, saj je navajen lastnika in doma."
Anja Glušič: "Psa damo vedno v kakšno dobro varstvo, kjer nas ne pogreša preveč. Ponavadi ga prepustimo babici, nikoli pa ne pasjim hotelom. Mislim, da je pasji hotel na vrsti takrat, ko res pretehtaš že vse ei^^^^KlKl možnosti, kam bi dal psa."
Nastja Krejan: "Ko gremo na morje, pustimo kužija doma in ga pazi oma. Ver-jetno me on bolj pogreša kot jaz njega, saj sem tam preveč zaposlena s plavanjem. Nikoli pa ga ne pustimo samega doma." L. g J||i8| Darinka Blekač: "Na dopust ne hodim Zt*-	ve<" 'n sem več'no časa doma s psičkoma.
A. ko smo šli na morje ali kam drugam za dolgo časa, smo ju vedno vzeii s seboj. Zdaj si skrb zanju s hčerko porazdeliva in vedno je nekdo z njima."
užv
Pomagajo, kolikor zmorejo
Lep, a žal prazen prostor
Od ustanovitve avtokampa ob velenjskem jezeru leta 1996, pa vse do danes, le-ta še ni po-polnoma zaživel. Zivahen je le ob razlienih tekmovanjih kot je Naviga, ki se bo ponovno zgodila šele leta 2000 in ko se tam nastanijo razni razisko-valci. Kamp je bil poln tudi pred dvema letoma, ko je tam potekal zlet tabornikov. Prav tako vsako leto kampirajo tam otroci velenjskih vrtcev in učenci prvih razredov OŠ Li-vada.
Do sedaj je v kampu prenočilo okoli 300 gostov. Turisti vee-inoma ostanejo le kakšno noe ali dve, odvisno pač, kako dol-go so potovali. Velenjski avto-kamp je le nekakšna postojan-ka na poti do morja. Veliko je Čehov in Madžarov, ki jih za-nima predvsem hrvaška obala, a so nad kratkotrajnim biva-njem v kampu navdušeni. Pri-jata jim mir ter okolica jezera, čeprav jih veliko pride ponoči in zgodaj zjutraj že odrinejo naprej. Tako nimajo priložno-sti, da bi se vsaj malo "na-močili" v jezeru. Med temi sta bila tudi mlada Italijana, ki sta na poti do Mad arske preno-eila v kampu. Ker sta prišla zelo pozno, si okolice nista uspela ogledati, povedala pa sta, da sta kamp našla na zem-ljevidu. Prav tako ga imajo na zemljevidih Nemci ter Belgijci in to je dobra podlaga za pri-hodnost.
Eden izmed varnostnikov
družina, ki si je čez dan ogle-dovala mesto, zvečer pa se sprehajala ob jezeru ali si pred prikolico pekla na žaru. Pred njimi so bili tukaj Čehi,
Madžari, pa tudi Mariborčani so našli pot do sem. Le zakaj jc ne še več ljudi?
■ žv, vos
Peter Pušnik, vodja TRC Jezero: "Kamp, kl zmore prenočiti okoll štiristo Ijudi, je nekakšna postojanka tur-istov na poti do morja, čemur je zaenkrat tudi namenjen. Vsako leto pa tukaj kampirajo predšolski In šolski otroci, udeleženci razllčnnlh prvenstev ter razlskovalnlh skupin."
kampa meni, da tiči razlog za tako majhen obisk kampa v "mladosti" le-tega, saj v bistvu še ni uradno odprt, ker je bilo vse narejeno zaradi Navige, ki privablja vedno več ljudi z vse-ga sveta, ki potrebujejo pros-tor za bivanje.
Peter Pušnik, vodja TRC Jeze-ro, pa pravi, da urejanje kam-pa še ni končano, saj namera-vajo poleg asfaltiranja ceste, ki vodi do njega, urediti še sa-nitarije za invalide ter izplako-valnike za kemična stranišča. Prejšnji teden je v kampu štiri dni letovala le belgijska
Ko smo okoli enajste ure prišli v kamp, sta se Italijanska
turista že odpravljala.
Samevajoče prikolice
Tako kot v marsikaterem dru-gem okolju, tudi pri Ob-močnem združenju Rdečega križa Velenje ugotavljajo, da so potrebe na področju socialne dejavnosti vedno večje. Med nami je vse več občanov, ki jih stiske prisilijo, da potrkajo na njihova vrata. Po zagotovilih sekretarke združenja Darinke Herman jim pomagajo po svo-jih najboljših močeh. Letos so pakete s prehrambenimi in hi-gienskimi izdelki delili dvakrat (v drugi polovici junija in prejšnji mesec), z njimi pa so pomagali omiliti stisko 233 do-mačim pomoči potrebnim družinam. Poleg teh imajo se-daj na skrbi še 37 družin iz Ko-sova, ki so našle začasno streho nad glavo pri svojih najožjih svojcih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. "Pomagamo predvsem s pre-hrano, največ pa z oblačili. Bojim se, da sčasoma še te ne bo v tolikšni meri, kajti po-moči ni od nikoder. Le nekaj malega smo do sedaj dobili iz Ljubljane, glavnino smo zbra-li sami, s prispevki po trgovi-nah. Z oblačili nam je izjem-no veliko pomagal lastnik tr-govine California shop, ven-dar tudi te zaloge kopnijo." Uradno bo konec tega meseca sklenjena republiška akcija Ni-koli sami, v kateri se dobrotni-ki lahko odločijo, komu bodo namenili svoj prispevek. V do-sedanjih se je večina med njimi
odločila za pomoč socialno ogroženim posameznikom ter družinam, kar jih pri RK še po-sebej veseli. Podatkov o tem, kako uspešna je letošnja na ob-močju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki še nimajo. Na splošno pa naj bi bili rezul-tati spodbudni in nadejajo se, da bodo na osnovi tako zbra-nega denarja dobili iz Ljublja-ne kar precej paketov, s kateri-mi bomo razveselili socialno ogrožene družine in posamez-nike na našem območju. Her-manova je še povedala, da lah-ko v akciji Nikoli sami sodelu-jejo občani tudi v naslednjih mesecih, saj bo vsak njihov pri-spevek dobrodošel vedno in povsod.
Pred vrati je jesen, ko so po-trebe in stiske občanov še ne-koliko večje kot sicer. Če bo-do v prihodnje police v skla-dišču RK ostale napol prazne, ne bodo stiske občutili le soci-alno ogroženi posamezniki in
družine, ampak tudi organiza-cija, ki je dolžna pomagati ti-stim, ki potrkajo na njihova vrata. "Zato vabimo občane, da nam pomagajo in darujejo tisto, kar ne potrebujejo več. Razveselili se bomo tudi pre-hrane. Pričakujemo, da bo v Dolini od 400 do 500 takih družin, za katere bomo mora-li poskrbeti. Ob tem naj še omenim, da po pomoč ne pri-hajajo Ijudje samo v naše skladišče, ampak da se ob-račajo tudi na naše aktiviste na terenu. Beguncev s Kosova je v našem okolju res precej manj, kot smo jih imeli v mi-nulih letih, a so te družine številčnejše. Dokler bodo tu, jim bomo pomagali predvsem z oblačili in obutvijo," je še poudarila Darinka Herman, sekretarka Območnega združenja RK Velenje.
Utp
Vsem, ki se boste odločili prispevati svoj delež za humanitarno akcijo Roka pregnancem, lahko s položnico nakažete denar pri nas - brez plačila provizije.
Poslovalnica ŠOŠTAN], Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063)883-020
12. avgusta 1999
REPORTAŽE
mSVAS5
30. "lučki dan"
Veselo v četrto desetletje
So rekli, da turistične in naro-dopisne prireditve ne bo več, pa to seveda še zdaleč ni res. Morda je bil razlog za takšne čveke kanček malodušja ob ne-koliko zbledeli vsebini zadnjih let, saj so Lučani pred leti s svojo prireditvijo zasloveli širom po domovini in izven njenih meja. "V Luče se pojdi-te učit," je bil namreč nasvet uglednih strokovnjakov prire-diteljem sorodnih prireditev. Res, najprej so v Lučah zable-steli s povorko, kasneje s "štanti" po vsej vasi, na kate-rih so zares izvirno in domi-selno prikazovali nekdanji de-lovni in življenjski utrip svoje-ga kraja in širše okolice. Vsaka takšna prireditev ima vzpone in padce, tudi "lućki dan" ni izjema, zato toliko bolj veseli dejstvo, da so letos v Lučah na najlepši način zaustavili usi-hanje in svoji prireditvi v lepi in privlačni obliki dali nov za-gon, ki gotovo obeta vrnitev nekdanjega ugleda. Ob okroglem 30. jubileju so znova oživili povorko, vendar se niso ponavljali, celotni pri-reditvi so dali novo zasnovo in zadeli v polno, zlasti s sproščenim sklepnim delom na travniku oh Savinji. Tudi z vremenom so imeli neposred-
Maijan Rožič s svojimi pohval-nimi in spodbudnimi beseda-mi, ki jim domačini razumljivo niso ugovarjali.
Za sklepni del so poskrbeli udeleženci povorke in nekda-nji "vlcerji." V sproščenem vzdušju so se obiskovalci slad-kali z domačimi dobrotami, upokojeni gozdaiji pa so pri-kazali spravilo po "riži" in plavljenje lesa po Savinji. Ni jih bilo malo, ki so ta način težkega in zahtevnega opravi-la videli prvič. Tisto "upokoje-ni" seveda ni bilo naključno,
tudi zaradi tega, ker so člani domačega društva upokojen-cev poskrbeli tudi za veselični del, kar je tudi značilnost le-tošnje lučke prireditve, saj so si društva "razdelila" izvedbo veselic v petek, soboto in ne-deljo in tako malo okrepila svoje blagajne.
Seveda pa se je v teh dneh v Lučah dogajalo še marsikaj zanimivega. Na ogled sta bili razstavi zdravilnih zelišč in ročnih del ter starih glasbil, pri kapelici na Molički planini visoko pod ostenjem Ojstrice
je bila spominska slovesnost s sveto mašo ob obletnici smrti Frana Kocbeka, ustanovitelja Savinjske podružnice Sloven-skega planinskega društva, iz-vedli so odmevno tekmovanje v gozdarskih veščinah, obisko-valci so lahko uživali v mlinu in ob prikazu nekdanjega dela v njem, v čast farnemu patro-nu sv. Lovrencu pa so imeli sveto mašo s procesijo. Seveda tudi na vrsto športnih priredi-tev ne kaže pozabiti.
mjp
Spravilo lesa po riži je bilo za marsikoga pravo doživetje
no zvezo. Pol ure pred nedelj-sko prireditvijo je sonce za-menjal močan naliv, ki je pre-nehal točno ob napovedanem začetku. Menda se je tako do-govoril sam župan Mirko Za-mernik. Domači gasilci naj bi z vodnimi curki s ceste odstra-nili prah in še kaj, pa jim je župan dejal, da bo za to poskr-belo vreme. In nekaj takega se je res zgodilo, vir teh poda-tkov pa je župan sam. Slavnostni sprevod skozi vas so
torej opravili kot se spodobi, z njim prikazali dediščino pred-nikov in današnji utrip kraja in občine. Obiskovalci in "izvajal-ci" so bili zadovoljni, domačini pa so ob zadovoljstvu ugotovili, da imajo še precej "notranjih rezerv," kar nedvomno zago-tavlja, da tudi naslednja prire-ditev ob vstopu v četrto dese-tletje in novo tisočletje bo. O tem v nobenem primeru ni podvomil tudi predsednik slo-venske turistične zveze dr.
S povorko so zadeli v poino in jo bodo še obogatili
Luče ob Savinji
DPM Lokovica
Ponosni na grb Vesele urice so res vesele
in zastavo

Ob tridesetem jubileju svoje turistične in narodopisne pri-reditve so v Lučah predstavili in razglasili tudi občinski grb in zastavo. Na grb so upra-
zgodovinskem gradivu odkrili posebnost, ki ji v Sloveniji ni enake. Se v začetku tega sto-letja so namreč ženske iz Luč in okolice nosile žive ribe iz
Grb in zastavo je predstavil in razvil lučki župan Mirko
Zamernik
Lučnice ljubljanski gosposki. Seveda peš in s posebno bren-to na hrbtu, prav temu pa so v Lučah posvetili grb. Za podlago služi mogočna Raduha, v ospredju pa je ženska v tedanji noši, z brento na hrbtu in veliko stilizirano ribo. Temu primerna je tudi zastava z zeleno - belo podla-go. Oba simbola so strokovno utemeljili na petkovi sloves-nosti, ki so ji namenili svečano sejo občinskega sveta, pred-stavili pa so ju na prostoru pred novim večnamenskim domom lučkih gasilcev. Svoje so k slovesnemu dogod-ku prispevali tudi gasilci, ki so ob tej priliki razvili nov pra-por, že četrti v zgodovini svo-jega društva.
UjP
Vrli člani in članice Društva prijateljev mla-dine Lokovica so eni redkih, ki tako zavzeto skrbijo za prijetne počitnice svojih najmlajših krajanov. Tudi letos so namreč organizirali vesele urice.
Kot sta povedali Maja Konovšek in Urška Zaleznik, mentorici, so dobro obiskane. V povprečju se jih udeležuje od 20 do 30 otrok. "Očitno so zadovoljni z aktivnostmi, s kateri-
tni si popestrimo naše druženje, sicer ne bi prihajali v takem številu!" Kaj delajo? Vse, kar je zanje naj, naj: rišejo, se igrajo rajalne igre, človek ne jezi se, na igrišču pri domu kra-janov počnejo tisto, kot je njim najbolj prav. Jutri (v petek) bodo letošnje počitniške vesele urice zaključili, seveda tako kot ga najbolje znajo: s piknikom.
■ Tp
vičeno ponosni, saj je lep, po vsebini pa resnično nekaj posebnega v slovenskem pros-toru. Oba simbola so sprejeli dokaj pozno, vendar so imeli zato dovolj utemeljen razlog. Zanju se namreč niso odločili zaradi napovedane "odcepit-ve" Solčave, ki je svoje napore in hotenja kronala lani z obli-kovanjem lastne občine. Takoj za tem so v Lučah pohiteli in v izjemno kratkem času pridobili grb. Zgodov-inarji, zlasti neutrudni Alek-sander Videčnik, ki je prispe-val zamisel za grb, so v
0 tem, da so vesele urlce res vese/e, se lahko prepriča vsak, kijlh ob/sće.
Razveseljivo število obiskovalcev
VELENJE - Na novo odprt Muzej pre- Po muzeju goste spremljajo vodiči, kijihsez-
Razvitje prapora je za gasilce vedno velik dogodek
mogovništva Slovenije, ki prikazuje delo rudar-jev, je do sedaj privabil že več kot tri tisoč obiskovalcev. Od tega je bilo nekaj Angležev pa Skandinavcev ter Nizozemcev, ki letujejo v tur-ističnih krajih po Sloveniji.
Večina je Slovencev, začuda pa je med njimi manj Velenjčanov, kot je bilo pričakovati.
nanijo z vsem, kar predstavlja muzej. Po spustu v stoosemdeset metrov globoko jamo in pred-stavitvi rudarskega življenja, jih čaka obilna rudarska malica.
Ogled muzeja je zanimiva izkušnja, ki je ne smete zamuditi.
mžv
6 NilK ČAS
OD VSEPOVSOD
12. avgusta 1999
* RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK *
pa poleti hodim na bazen, pogo-sto kolesarim ter se veliko spre-hajam s svojima psoma. V Soštanju pogrešam dejavnosti, ki bi bile namenjene mladim, super bi bilo, če bi recimo ob je-zeru, kjer je odličen prostor, pri-redili kak koncert. Z vročino pa si ne belim glave, ker je to del poletja."
Alenka Podgoršek, Smartno ob Paki: "Prav jutri se odprav-ljam na dopust, rada hodim v hribe, drugače pa delamo tudi doma, saj je po-ieti veliko opra-vil. Največjo osvežitev doživ-ljam	v
K a m n i š k i h Alpah, kjer se zelo sprostim. Zaenkrat sem z letošnjim pole-tjem zadovoljna, glede na to, da sem že dolgoletna Šmarčanka, pa sem se že navadila, da Smart-no v poletnih mesecih ni kaj po-sebnega. Športnih dejavnosti in drugih prireditev pa pravzaprav ne manjka, od nogometa, vaških iger do veselic, kot je na primer Noč na vasi - v Paški vasi in Orečiška noč.«
Miian Zacirkovnik, Gavče pri Šmartnem ob Paki: »V pole-tju počnem marsikaj, naj-pomembnejši pa je seveda dopust, če pa imam prosti čas, pa se s ko-lesom vozim na krajše in daljše ture. Letos sem bil 12 dni na morju Hrvaškem. S prireditvami v Šmartnem sem sicer zadovoljen, vendar se v tem okolju prirejajo le kakšne gasilske veselice, to pa je tudi vse! Menim, da je veliko premalo družabnih srečanj in drugih zabavnih aktivnosti. Najbolj pa me moti to, da je banka v Smartnem odprta pre-malo časa, zaradi česar smo se že dolgo pogovarjali, a učinka ni bilo.«
■ Andrej Breznik
MNENJA IN ODMEVI
Škalčani v "svoji" jami
Društvo upokojencev Škale je pred kratkim povabilo svoje člane na na obisk Muzeja premogov-ništva v predelih bivše škalske jame. Odziv je bil presenetljiv, saj se je v nekaj dneh prijavilo preko 50 članov. V jamo so se spustili v dveh skupinah, mnogi ponovno po dvajsetih ali celo več letih. Med njimi je bil tudi knap Jože, ki je v beli garderobi takoj našel svoj "aufcug", slekel svoja gornja oblačila, jih obesil nanj in potegnil pod strop. Nato je oblekel jamsko bluzo in čelado, vzel tablico in ma-lico in se pridružil skupini, ki je od-hajala v dvigalo. Spodaj je vse, tudi stare mačke, presenetila izredna urejenost starih jamskih rovov in prikaz dela v prostorih. Bivšim ru-darjem je zaigralo "knapovsko" srce ob spoznanju, da tudi sedanje
generacije s spoštovanjem gledajo na preteklost in nekdanje garaško delo, ki se ga nckateri od sedanjih upokojencev še dobro spominjajo. Tudi ostali, žene rudarjev in "ne-knapi" so presunjeni poslušali raz-lage in gledali prikazane prostorc, z lutkami na deloviščih in na video posnetih. Po nekaj sto metrih hoje je vsem izrcdno prijala "knapov-ska" malica, mnogo boljša od resnične pred petdesetimi leti in to v pravi jamski "restavraciji". Prehod na področje nove tehnolo-gije je presenetil celo tiste, ki so celo delovno dobo prebili v tem premogovniku.
Jamo so zapuščali s prijetnimi občutki, saj so odhajali dobesedno iz "spodnjih prostorov" nekdanjih Škal, ki so na površini izginile, tu globoko pod zemljo pa se s spoštljivim odnosom spominjamo tudi te žalostne preteklosti.Ob
živahnem razgovoru zunaj so ne-sporno izvenele iskrene čestitke avtorjem ideje in kreatorjem seda-nje oblike in vsebine muzeja. Škalčanom muzej veliko pomeni, ker pravijo, da poženejo v svojem kraju globoke korenine in bodo ob žalostnih spominih na obledele slike starih Škal še vedno lahko s ponosom pokazali svojim potom-cem vsaj "spodnje prostore". Po obisku se je zanimanje za obisk muzeja v Škalah še povečalo, zato bo v kratkem verjetno siedilo še več skupin. Interesenti naj se prija-vijo svojemu odborniku, da bodo lahko vključeni v naslednje skupi-ne. Odbor želi: "Srečno vsem obis-kovalcem!"
. Lipnik
Zdaj naj bi gradil Vegrad - drugič
Na podlagi članka, objavljene-ga v tedniku Naš čas, dne 5.8.1999, pod naslovom Zdaj naj bi gradil
Vegrad, podajamo popravek infor-macije: "Na odločitev bo treba počakati, saj se je na to odločitev pritožil dosedanji izvajalec, pod-jetje Pluton!"
Izjava je neutemeljena in neresnična, saj podjetje Pluton nikdar ni bilo izvajalec teh del. Dosedanji izvajalec je bilo podjet-je Cimperman, če pa vas zgodbice o pritožbah že zanimajo, vedite, da se je na takratno odločitev komisi-je pritožil ravno Vegrad d.d. S taki-mi izjavami mečete slabo luč na ugled našega podjetja, saj bi lahko nepoučeni bralec dobil grenak priokus, da zaradi naše pritožbe učenci ne bodo mogli sedeti v šolskih klopeh v naslednjem šolskem letu. Razlogov za pritožbo je bilo več, glavni pa je bil ta, da je bil kršen Zakon o javnih naročilih. tako da lahko glavno krivdo za zamudo pripišete ravno osebam, odgovornim za zakonsko pred-pisani postopek o javnih naročilih.
■ Piuton, d.o.o. Miha Rabič
Menina, Gornji Grad
Kumarice so tudi letos kisle
Hvalabogu, začetek avgu-sta je mimo. To je namreč čas, ko je novinarjem vsako leto najtežje. Ce že najdemo kakšno idejo, kaj bi lahko napisali in predstavili vam, bralcem našega tednika in poslušalcem Radia Velenje, ne pridemo do podatkov. Najpogosteje slišan stavek je zagotovo "Ga ni, je na dopu-stu." Stanje se počasi poprav-Ija, kar se pozna tudi na vsak dan bolj polnih ulicah po vsej Dolini.
Dopustujemo pa seveda (še naprej) tudi mi! Prejšnji teden je na zaslužen dopust odšla Milena Krstič - Planinc, ki je lani, ko je dopustovala v Istri tik za slovensko mejo ugotovi-la, da je zanjo še vedno naj-lepše na Malem Lošinju. Počasi se ji čas pod borovci campa Čikat izteka, saj bo že ob koncu tedna v našo prikoli-co odpotovala tajnica Nadja Blatnik. Z dopusta, ki sta ga 14 dni preživela (tudi) na Malem Lošinju, pa sta se v začetku tedna vrnila tudi Boris in Mira Zakošek. Mira je ob gneči v uredništvu ugotovila, da nas je dovolj, da bomo zmogli še en teden brez nje in ostala doma še do jutri. V uredništvu smo
namreč še vedno dobro okrep-ljeni z mladimi sodelavci - Ziva Vrbič, ki je bila zelo pridna, se je žal že poslovila, z nami so še srednješolka	Petra
Gostenčnik, študent Andrej Breznik in novin'ar Jure Trampuš.
Zvesti poslušalci našega radia ste bili prejšnji teden zagotovo zadovoljni, ko vas je kar štirikrat toplo pozdravila Zeljka Brajdič. Imela je namreč teden dni dopusta (od tajniškega dela na MO Velenje), ki pa ga je preživela kar na radiu. Zeljka kani jese-ni obiskati kakšno eksotično državo, a je, po pogovoru z našim propagandistom Juretom Beričnikom, v težki dilemi kje. Ta jo je namreč sez-nanil s številnimi nevarnostmi, ki bodo nanjo prežale, če zapusti varen dom. Karkoli mu je omenila, je imel Jure takoj pripravljen spisek, ki ji je dvi-gal dlake na koži. No, Jure se tudi odpravlja na dopust. Z ženo ga bo preživel na Hvaru, kako varen je, pa bo poročal, ko se vrne. Enkrat septembra. Med tistimi, ki se letos še niso spočili, je tudi Janez Plesnik. Tudi on nas zapušča v ponede-ljek. Svoje Savinjske doline ne
mala
ANlvET/A
Tudi poleti se
bo zapuščal, saj bo dopust posvetil urejanju strehe nad glavo. Janja Košuta - Špegel, ki jo čaka še 14 prostih dni, bo teden dni počela nekaj podo-bnega. V rodni Medani v Goriških brdih bo urejala hišo, zagotovo pa ne bo manjkala na znanih dnevih Poezije in vina, ki jih vsako leto tam pripravlja njen bratranec.
Spiska dopustujočih danes kar noče biti konec. V začetku tedna sta se vrnila iz Portoroža, spočita in dobre volje, Dragan Berkenjačevič in
Maja Sopolšek. Sedaj bosta zagotovo spet pridno delala, sploh, ker nekaj naših radijcev še vedno manjka. Vrača se tudi Nataša Leskošek, ki si je novih moči nabrala na Pagu. Zal pa se verjetno kar za nekaj časa od radijskih poslušalcev poslavlja Karmen Petek, ena najbolj delovnih v tem poletju. Karmen bo namreč še letos mamica, zato je prav, da se pred tem pomembnim dogod-kom spočije in pripravi na novo življensko vlogo.
■ bs
veliko počne
V teh vročih poletnih dneh, ko so nekateri že prišli z dopu-stov, drugi pa se nanje še od-pravljajo, smo se odpravili na ulice ter povprašali mimoidoče, kako so (bodo)preživeli dopust, ali morda kaj v svojem mestu pogrešajo, jih kaj moti in bi zato tudi kaj spremenili...
Anton Legnar, Skorno pri Šoštanju: "Dopust koristim za
opravljanje šte- _
vilnih hišnih opravil, zato si morja navadno ne privoščim. V hribe pa vseeno rad hodim. Letošnje pole-tje niti ni tako slabo, ni pa tudi najboljše. Pretirane vročine ne doživljam, v najhujši vročini pa se skrijem v senco. Prireditev v Šoštanju in njegovi okolici ne pogrešam, saj je skoraj vsako ne-deljo kaj zanimivega."
Matilda Sabolek, Šoštanj: "Dopust se mi zdi najpomemb-
nejši v poletju, -
ker se takrat lahko v miru s p o č i j e m . Letošnjega sem preživela na Hrvaškem. Ko je vročina, se je
najbolje skriti v _
senco, letošnje
poletje pa sem mi zdi slabše od lanskega, ker prepogosto dežuje, pa še taka vročina je. V Šoštanju pogrešam športne aktivnosti, pa tudi kaka prire-ditev več bi bila lahko!"
G o r d a n a G r o f e 1 n i k . Šoštanj: "Letos sem bila ob Kolpi. Bilo je zelo lepo. Sicer
Željka Brajdič je te dni že na svojem delovnem mestu. Prejšnji teden je tajniški stolček kar štirikrat zamenjala za napovedovalskega, na pravi dopust, ki mora biti eks-otičen, pa še čaka. Letos bo njen september.
Gobe so in bodo
Vreme je letos takšno, kakršno je, seveda vpliva tudi na gobar- „ sko letino. Nekateri gobarji tarnajo nad letino in lastno bero, drugi oboje hvalijo. Zlasti tisti seveda, ki imajo srečo in z veselim pono- ; som kažejo svoj "izkupiček," še posebej kakšno "trofejo." Med sled-njimi je tudi Konrad Gros iz Velenja, ki po gozdovih pohajkuje že vrsto let. Goban v njegovih rokah je res lep, tudi obilnih mer, še : bolj pa je Konrada navduševala skrb za podmladek. Prikupno, ; zares, na katera mesta najraje zahaja, pa seveda ne bi povedal niko-mur in za nobeno ceno.	■ j.p.
Tistim, ki ste nad nabiranjem gob že obupali, naj bo tale fotografija v spodbudo. Ob tegale 1,15 kilogramov težkega jurcka, katerega premer klobuka je kar 300 milimetrov, se je skorajda spotaknil Anton Grabner iz Plešivca, ko mu je bilo dolgcas in je šel kar tako, za zabavo, na sprehod v gozd.	■ ZV, sliki: vos
Krvoločna mrcina je padla
"Medved je čakal mene, ne jaz njega," je ob številnih čestit-kah precej skromno pristavil Janko Potočnik, član Lovske družine Gornji Grad, ki mu je v soboto v zgodnji noči uspelo tisto, kar so si želeli zlasti živi-norejci na obsežnem področju od Raduhe preko planine Podvežak in Lepenatke do Menine, saj je prav ubijalski kosmatinec pomoril veliko drobnice in govedi. Strokovnjaki in lovci, pa tudi najstarejši domačini, so pose-bej začudeni, da se je medved lotil toliko telic in krav, saj govedo nikoli ni bila njegova "poslastica."
Torej je bil primerek poseb-ne vrste in tudi to je bil razlog, da je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo dovoijenje za odstrel. Povrh vsega je bil tudi zelo skrivno-sten, saj so ga videli le redki, k mrhovini se ni vračal in tudi lov-ske pasti so mu bile malo mar. Razumljivo so si oddahnili tudi vsi ostaii, saj je povzročil veliko strahu med planinci, nabiralci gozdnih sadežev jn vsemi drugi-
Pa tako dobrodušen je na videz!
mi, ki zahajajo tako sli drugače zahajajo v gorski svet.
"Skoda je precejšnja, saj bo končna številka okrog 3 milijo-ne tolarjev, ob tem pa velja dej-stvo, da je živina na planinski paši prestrašena in zbegana, in tudi temu lahko pripišemo dodatno število poginulih ali še vedno pogrešanih živali. Po doslej znanih podatkih je med-ved pokor.čal 5 telic, 1 kravo in
10 ovc, 16 ovc pa še vedno pogrešajo," pravi Marija Sodja Kladnik z območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. "Da je to prav tisti krvoločni kosmatinec, sicer ne moremo zagotoviti povsem stoodstotno, to bo možno šele v primeru, če se škode ne bodo več pojavljale, vse meritve in ostali znaki pa to vendarle potrjujejo."
Janko Potočnik je bil na
običajnem lovskem pohodu, ko je ob krmišču zagledal medve-da. Pomeril je, po strelu je med-ved zarjul, slišal je še dva skoka, nato pa je nastala tišina. Nekaj po 21. uri je bila že skoraj tema in previdnost v takšnih primerih ni nikoli odveč. Zato se je podal v dolino po pomoč kolegov iz zelene bratovščinc, tudi pes je bil dobrodošel. Medveda so našli mrtvega nedaleč od krmišča, torej bil strel natančen in smrten.
V nedeljo zjutraj in dopol-dne je Gornji Grad zaradi med-veda doživel mali prometni infarkt, saj je bilo lovskih kole-gov in ostalih radovednežev več kot dovolj. Tudi stroke, ki je opravila podrobne meritve uplenjenega kosmatinca od dolžine in širine, velikosti šap, celo do velikosti ušes in repa. Medved navzlic vsem pobitim živalim ni bil posebej rejen, teh-tal je 148 kilogramov, brez dro-bovine pa dvajset manj. Kakorkoli že, trofeja je lepa, predvsem pa najverjetneje pomeni konec strahu in nela-godja.	■ jp
12, avgusta 1999
KULTURA
\ASiAS 7
Marko Mandić igra giavno vlogo v novem slovenskem filmu
Festival mladih kultur
»
V mariborski Pekarni je v sredo 4. avgusta padla prva klapa novega domačega celovečernega filma "Barabe!". Režiser in scenarsit filma je Miran Zupančič, docent za film-sko režijo na Ijubljanskem AGRFT-ju, eno od glavnih vlog pa bo odigral tudi ve-lenječan Marko Mandič.
Glavna protagonista filma sta Kovač (Marko Mandić) in Dara (Katarina Stegnar), ki se kot otroka se spoznata v zavo-du. Potem ju nekega dne ločijo in po desetih letih se kot naj-stnika zopet srečata. Kovač je kolovodja "odštekane" bande, ki trati svoj čas v sprva nedolžnih prestopkih in ko le-ti prerastejo v naključno hudodel-stvo, spet sreča Daro. Za oba je ponovno snidenje priložnost, da začneta iskati svoj košček sreče.
Takšen je kratek povzetek scenarija. Za njega je režiser prepričan, "da obeta in da bo film publika sprejela". Igralska ekipa je sestavljena pretežno iz mladih, neuveljavljenih igral-cev. Poleg omenjenih dveh se v
glavnih vlogah pojavljajo tudi: Mateja Pucko, Primož Bezjak in Aljoša Koltak. Režiser je pre-pričan, da se v izboru igralcev ni uštel: "V Sloveniji imamo do-volj dobrih mladih igralcev. V svoji igri so ostri, pa tudi iskre-ni. In ravno ta iskrenosti naredi igro dobro.".
Marko je po vrnitvi iz šolanja v New Yorku v ljubljanski Drami igral v štirih gledaliških predstavah: v Ifigeniji, Zbranih delih Williama Shakespeara (okrajšano), v Vladimirju in Trainspottingu. Igral je tudi manjše vloge v dveh celo-večernih slovenskih filmih: v
Snemanaje filma so omogočili: Filmski sklad RS, producent Arsmedia, koproducent Televizija Slovenija, Arxel in drugi sponzoiji ter donatorji.
Hercogu in v Šterkovemu Ekspress - ekspressu. Filmski scenarij mu je všeč. "Drugačen je od "klasičnih" slovenskih fil-mov. Ni le Ijubezenska zgodba o ponovnem snidenju izgubljenih. Film se dogaja na različnih ni-
Odlomek iz snemalne knjige za celovečini igrani film Barbe! Prizor št. 458.
DARA položi na mizo šopek cvetja, sede h KOVAČU na pograd, ga prime za roko.
DARA (tiho): Kovač! (Rahlo ga potrese. KOVAČ odpre oči) DARA: Helikopter! KOVAČ: Kaj?
DARA: Helikopter naju išče.
KOVAČ: Si pokrila avto?DARA: Ja!
KOVAČ: Okej, potem se nimava česa bati.
DARA (odkima, začepeta): Ne ... vem...
KOVAČ (jo nekaj časa opazuje, ji naredi prostor na postelji):
Pridi, spočij si.
DARA (leže k njemu, objameta se). KOVAČ: Dara. DARA: Ja ?
KOVAČ: Nima smisla, da se vpletaš v to sranje. Vzemi avto in se odpelji. Spodaj odštopaj do kombija in se izgubi. Čim dalje, tem bolje.
DARA (odkima): Ne morem te pustiti samega. KOVAČ: Par dni bom odležal, potem pa grem čez, v Avstrijo. Tam se dobiva. DARA: Ostala bom tu.
KOVAČ: Dara, nikar ne delaj tega. Če naju dobijo ...
DARA: Vseeno mi je. Daj, da te previjem.
KOVAČ: Mi boš res dala gor te rože?
DARA: Ja. Jaz sem čarovnica in vem, da je ta majhna travca
najbolj zdravilna. Čudežna. Vse rane zdravi.
KOVAČ: Tudi neozdravljive?
ARA: Ja. Te najprej.
kani v živo na Radiu Slovenija. "Mladi, ki nastopajo v filmu
Barabe! (od leve: Aljoša Koltak (Bambi), Katarina Stegnar (Dara), Primož Bezjak (Bik),
Mateja Pucko (Kobra) Marko Mandič (Kovač).
poslušajo rock and roll. In to ne plehek rock and roll, ampak tisti pravi", poudarja Jure "Res Nullius so ena od najboljših slo-venskih skupin, ki igrajo tako muziko. Zato smo jih tudi izbra-li, njihova pesem Rojen sem leta Ž72 pa je pravzaprav nosi-len komad filma." S to pesmijo se film tudi konča in Marko je prepričan, da bodo gledalcem zaključni prizori še dolgo ostali v spominu. Saj vcste, gremo u lajf...
Po mariborskem snemanju se bo snemalna ekipa preslila v Ljubljano in okolico. Snemali bodo skoraj 50 dni, potem pa se bo začela montaža posnetega gradiva. Film, ki je vreden nekaj več kot 186 milijonov tolarjev, naj bi bil narejen do jeseni leta 2000. Takrat bo v Mariboru pre-miera in nov (uspešen) sloven-ski film bo začel pot po sloven-skih dvoranah.
■ Jure Trampuš
Prihaja Kunigunda '99
Mladinski center skupaj s Šaleškim študentskim klubom pripravlja kulturni festival Kunigunda '99. "Festival mladih kul-tur" bo trajal od soboto, 28. avgusta, do sobote, 4. septembra.
Ideja o festivalu je nastala že lansko leto. Takrat je velenjski Mladinski center organiziral koncert, na katerem so nastopile hrvaške Majke. Lanska Kunignda pa je bila le priprava, saj je letošnji festival bistveno večji in bolj ambiciozno zastavljen. Aleš Črnič, programski vodja festivala, je v dopisu medijem zapisal: "Namen festivala je v poletnem kulturnem mrtvilu najširšemu krogu publike prikazati trenutno aktualno dogajanje na področju nekomercialne kulture in umet-nosti. Na eni strani bo poudarek na promociji domačih (sloven-skih), večinoma mlajših avtorjev, po drugi strani pa želimo občinstvu ponuditi tudi najaktu-alnejšo tujo produkcijo".
Festival bo potekal na različnih lokacijah po Velenju, predstavile se bodo različne umetniške zvrsti. Tako se bosta zgodila dva velika koncerta na velenjskem gradu, prvi pravi rave party v Velenju s tremi različnimi odri in pet manjših koncertov v atriju KSC-ja. Kunigunda pa ne bo ponudila zgolj glasbenega izraza. Na Cankajevi bodo literarni performansi, vsako popoldne bodo
Oranizatorji so si ime festi-vala izposodili pri grajski čarovnici Kunigundi. Ta skrivnostna gospa še danes prebiva na velenjskem gradu, je nepopisljivo lepa, galantna in prijazna. Za konec meseca je obljubila sonce.
Molička planina
Blagoslov obnovljene Kocbekove koče
V nedeljo, 15. avgusta, bo na Molički planini pod ostenjem Ojstrice slavnostni shod " v počastitev zgodovinskih gorniških državotvornih dejanj, ki so danes vredna ponosnega in hvaležnega spo-mina ter veselja in zadovolj-stva v samostojni državi Sloveniji," kot so zapisali organizatorji. Velika sloves-
nost bo bo namenjena 105. obletnici otvoritve Kocbekove koče na Molički planini in 10. obletnici koalicije Demos. Seveda velja zapisati, da so gorniki in domačini to prvo planinsko zavetišče v celoti obnovili oziroma na njegovih ruševinah zgradili novega. Slovesnost bodo v nedeljo z dobrodošlico začeli ob 13.00,
ob 14.00 bo ob kapelici sv. Cirila in Metoda slovesna maša, ki jo bo daroval nadškof in apostolski nuncij msgr. Edmond Farhat, ki bo kasneje blagoslovil obnovlje-no zgodovinsko kočo. Udeležence in goste bosta pozdravila tudi župan obČine Luče in poslanec državnega zbora Mirko Zamernik in
prvi predsednik slovenske vlade in državnozborski poslanec Lojze Peterle. Obnovo in nedeljsko sloves-nost so omogočili in pripravili župnija in občina Luče, pašni skupnosti Ravne in Podvežak - Luče ter Gorniški klub Savinjske doline.
MJP
lutkovne predstave, nastopilo bo več uličnih gledališč, zgodila se bo modna revija pred Onemeiimi puškami, plesna predstava, različni performensi... Vse skupaj se bo na Kunigundi zgodilo malo več kot 40 prireditev.
Festival mladih kultur je velik projekt in za mesto gotovo zelo pomemben. Tega se zaveda tudi častni pokrovitelj festivala, župan Velenja Srečko Meh. Prepričan je "da lahko takšen festival naredi korak naprej v ponudbi in podobi našega mesta in naše občine."
Velenje bo tako čez dobra dva tedna oživelo. Prišla bo dobra čarovnica Kunigunda in napolnila mestne ulice. Nekaj se bo zgodilo.
■ Jure Trampuš
.. - ■■ -
Poletne kulturne prireditve
Ira Roma spet navdušili
Minuli četrtek je bil v sklopu Poletnih kulturnih prireditev na Velenjskem gradu večer ciganskih, ruskih in staroslovanskih pesmi, dueta Ira Roma.
Ira Roma, ki ga sestavljata sodobna trubadurja, Irina in Aleksander Guščin, sta navdušila obiskovalce z Aleksandrovo vio-
Energičnost se je preko pesmi prenašala na poslušalce
linsko virtuoznostjo in Irininim glasom, ki se je ob soju sveč razle-gal po grajskem dvorišču ter prisotnim jemal dih.
Po končanem prvem delu, ki je bil prava predstava staroslovan-skih balad ter ciganskih plesov, se je družinskemu duetu pridružil še Branko Rožman, harmonikaš in absolvent glasbene pedagogike na Univerzi v Mariboru. Drugi del koncerta je minil v prepletanju šaljivih zgodbic ruskega pesnika Daniila Harmsa in pesmi, ki jim je Branko s svojo harmoniko dodal tipičen ruski ton.
Obiskovalci so bili navdušeni nad programom in večer se je zanje kar prehitro končal. Po bučnem aplavzu se je moral trio še nekajkrat vrniti na oder in predstaviti še kakšno pesem iz njihovega repertoaija. Ko se je znočilo, se je večer kulture končal in z njim je odšla tudi Ira Roma, ki pa se bo še gotovo vrnila v Velenje.
■ Petra Gostečnik
vojih. Ni le Ijubezenski ali akcij-skj film, veliko je humornih pri-zorov, stvari so prepletene, po-stavljen v neko ozadje, v neko življenjsko okolje". Filmski jezik je polen mariborskega slenga in mladostniške akcije. Mladi se pretepajo, vozijo s kamionom, razbijejo kiosk in bežijo pred odraslimi barabami.
Markova glavna vloga in igra njegovega brata pa nista edina velenjska prispevka k filmu. V njem je uporabljena tudi glasba skupine Res Nullius. Izbor glasbe je skupaj z Urbanom Kodrom naredil Jure Longyka, ki vodi oddajo Odštel-
Prizor iz prvega snemalnega dne: Kobra: 77, Kovač? A ti res misliš, da se midva ne bi mogla imet rada? Kovač: Dej nehi no.
scenarist in režiser filma Miran Zupančič
8 NAS ilAS
NASI KRAJI IN UUDJE
avgusta 199
Staro Velenje praznuje svoj praznik
#1Penis
Staro Velenje je v zadnjem le-tu doživelo, vsaj na prvi po-gled, le eno spremembo. Dobi-lo je novo vodstvo krajevne skupnosti, Franca Severja, ki je bil glavni motor obnove Starega trga v začetku devet-desetih, je zamenjal Branko Meh, tudi v svetu KS je nekaj novih članov. Novo vodstvo se trudi, da bi bilo življenje v kraju prijetno, vendar je pred njimi precej težko delo. Težav, sploh na Starem trgu, še ne-kaj časa ne bo zmanjkalo. KS Staro Velenje si je za svoj praznik izbrala 13. avgust, dan, ko so v začetku devetdesetih odprli obnovljen Stari trg. V nova stanovanja v dveh obnov-ljenih stanovanjskih blokih so se vselile mlade družine, lokali, takrat ne le gostinski, so zaživeli po vsem trgu. Zal ni trajalo prav dolgo. Tudi ideja, da bo Stari trg prizorišče pogo-stih poletnih prireditev, je, res-nici na ljubo, zaradi majhnega
street" ni najbolj posrežena rešitev
Staro Velenje pa le zadnja tri leta. In tudi letos vas nanjo va-bijo prav na praznik kraja. Prazniku v čast pa bodo konec meseca avgusta ali v začetku septembra skupaj z Gasilskim muzejem Valenci tudi letos
Branko Meh: Vodstvo kraja je novo, zato se šele uvaja-mo v de/o. Upamo, da bomo s pomočjo občine še letos obnovili Cesto talcev."
prostora in prevelike bližine stanovalcev, po silnih veselicah v prvih letih zbledela. Sedaj v kraju ohranjajo prijetno kul-turno prireditev "Prešmentane citre", ki jo letos že 11. priprav-Ija Kulturni center Ivana Na-potnika, v sodelovanju z KS
pripravili spominsko gasilsko vajo. Gasilci številnih PGD-jev iz Šaleške doline se bodo v več kategorijah pomerili v hi-trosti pri sestavljanju in vlečenju cevi po Starem trgu.
Bo vodnjak postal
Stari trg danes. Od lanskega leta je v njem bolj malo spre-memb. Le nekaj stanovanj in poslovnih prostorov večje
praznih.
rastlinjak?
Ob prazniku Starega Velenja letos po dolgih letih ne bodo namenu predali nobene nove infrastrukturne prireditve. Pr-va večja investicija naj bi bila obnova Ceste talcev, ki jo bo-do, po besedah predsednika sveta KS Branka Meha, obno-vili še letos, žal pa je ne bodo širili. "Odgovorni na občini Velenje so nam to obljubili, cesta pa je že resnično potreb-na obnove," je dodal. Zagoto-vo vsi, ki to cesto pogosto upo-rabljajo želijo, da se to čim prej uresniči.
Kar pa se samega Starega trga tiče, vemo, da ga kazijo tri stav-be, ki zaradi denacionalizacije nikakor ne morejo dobiti lepšega izgleda. Življenje v njem zamira, resnici na ljubo pa se je obdržalo nekaj loka-lov, ki so svoja vrata odprli že ob obnovi. Mnogi pravijo, da so stebrički ob cesti skozi trg, ki so jo kmalu po postavitvi za-
radi njihove oblike ljudje pre-imenovali v "penis street", mo-teči in odveč. Po drugi strani pa je res, da preprečujejo parkira-nje po pločnikih. In kaj o tem meni Branko Meh: "Tudi oseb-no mislim. da ti stebrički niso bili najbolj posrečena rešitev, da bi bilo bolj primerno, da pločnik in cesto ločujejo korita za rože. Če to že mora biti, se-veda. Upam, da bomo z Mar-kom Vučino našli boljšo rešitev in te stebričke odstranili." Simbol kraja, vodjak sredi Sta-rega trga, že nekaj časa ni dru-gega kot črna točka Starega Velenja, ob postavitvi pa so mu napovedovali zelo prepo-znavno in svetlo nalogo. "Res je, da vodnjak še vedno ne služi svojemu namenu. V krat-kem ga bomo usposobili, žal pa je vedno poln odpadkov, saj mimoidoči mislijo, da je to koš za smeti. Zato razmišljamo, da bi ga zasadili z rožami."
■ Bojana Špegel
Krajevna skupnost Lokovica
»Konžno bomo dobili to, kar bi morali že davno!«
V krajevni skupnosti Lokovica, v njenem osrednjem delu, brnijo stroji, ki so jih postavili na trasi, predvideni za izgrad-njo toplovodnega omrežja. Kot je povedal predsednik KS Andrej Volk, so pred mesecem dni vgriznili v veliko kislo jabolko in se lotili del pri naložbi, ki bi jo krajani morali dobiti že davno. Kljub nekoli-ko kasnejšemu začetku izgrad-nje od predvidenegas roka je prepričan, da letošnja kurilna sezona ni ogrožena. Izgradnja toplovodnega omrežja bo veljala občino Šoštanj 315 mili-jonov tolarjev. Za toliko jo je namreč pripravljen zgraditi najugodnejši izvajalec del, izbran na osnovi javnega razpi-sa. Slabih 15- odstotkov od vrednosti bodo prispevala zan-jo gospodinjstva. Dela pri izgradnji prve faze toplifikacije (v zgornjem delu Lokovice) so torej v polnem zamahu in po Volkovih bese-dah potekajo po predvideva-njih. Težav ne manjka, za zdaj jih rešujejo še dokaj uspešno.
Andrej Volk: »Težav ne manj-ka, saj smo se lotili izjemno velikega zalogaja. Izvajalec del in dobavitelji opreme trdijo, da letošnja kurilna sezona ni ogrožena.«
dela pri izgradnji prve faze naložbe zaključena.»
Po projektu naj bi se na omrežje v zgornjem delu Lokovice (predvsem osrednji del nekako do Plaskana) pri-ključilo 100 gospodinjstev, dejansko se jih je za priključek odločilo 81, od teh bo 65 gospodinjstev daljinsko ogre-
valo svoja stanovanja že v letošnji kurilni sezoni.Toliko imajo za zdaj namreč prijav. Na omrežje jih bomo pri-ključevali tako, kot so ga gra-dili. »Vsi, dobavitelji opreme in izvajalec del, trdijo, da letošnja kurilna sezona ni ogrožena.»
Kdaj in kako se bodo lahko lotili izgradnje predvidene dru-ge faze toplifikacije, je - po Volkovem mnenju - težko napovedati. Ali bo to prihod-nje leto ali čez dve, tri leta bo v precejšnji meri odvisno od občinskih svetnikov, ki bodo odločili, kdaj bodo za toplo-vodno omrežje v Lokovici namenili določena pro-računska sredstva. Od 220 gospodinjstev, kolikor jih je v KS, se jih bo lahko na toplovodno omrežje pri-ključilo 150, ostalih 60 do 70 gospodinjstev bo ostalo pri lastnem sistemu ogrevanja. Po navedbah Volka gre predvsem za gospodinjstva na obromkih KS, do katerih tehnično izved-ba ni mogoča. »Zavedamo se,
da bomo tudi tem Ijudem morali nekaj ponuditi. Njihov tolar v občinskem proračunu je vreden prav toliko kot tolar krajanov, ki bodo deležni te velike in pomembne pridobit-ve, za katero bodo ti iz objek-tivnih vzrokov zanjo pri-krajšani. Trudimo se, da bi jim letos z denarjem, ki ga občina namenja KS (približno 5 milijonov SIT) namenili za kakšne druge njihove potrebe - za ureditev cest ali kanaliza-cije, aktualna jejavna razsvet-Ijava, plazov, ki jih je potrebno urediti, imamo ogromno. V tem trenutku si prizadevamo, da bi tudi njim omogočili pri-ključitev na kabelsko- razde-lilno omrežje. Za izvedbo sled-njega smo že podpisali pogod-bo s Signalom Ljutomer in zanj že urejamo potrebno dokumentacijo. Radi pa bi ga gradili vzporedno z izgradnjo toplovodnege omrežja,« je sklenil pogovor predsednik KS Lokovica Andrej Volk.
■ Tp
»Zalogaj je resnično velik za občino kot investitorico in gospodinjstva. Zato bomo omrežje gradili v dveh fazah in tudi naročnikom bomo omogočili takšen pristop. Slednje bo veljal tako imeno-vani razvodni prispevek 500 tisoč SIT, postavitev interne podpostaja pa 350 tisoč tolar-
jev. Za plačilo teh obveznosti smo jim ponudili tri možnos-ti: za takojšnje se ni odločil nihče, 40-odstotkov prijavlje-nih bo za priključek najelo kredit, 60-odstotkov zainter-esiranih pa se je odločilo za obročno odplačevanje (50 tisoč na mesec). Konec okto-bra naj bi bila predvidena
Cevi že čakajo, da jih bodo položili v zemljo in 65 gospodinj-stvom, kolikor se jih je prijavilo, omogočili daljinsko toplo-vodno ogrevanje že v letošnji kurilni sezoni.
Najbolj prodajan model
SARA
klima ze za
9.999 sit
Junijska zaloga že izpareva
www.citroen.si
S AXO
ze za 1.266.
Citroen Slovenija d.o.o., Uiica ^5. maja 18, 6000 Koper ^ ^^dJCO
CITROEN
12. avgusta 1999

NAŠ ČAS 9
FRKANJE
prepoznamo na vsaki škatlici cigaret, na katerili nas minister za zdravstvo opozeirja, da kajenje škoduje zdravju, minister za flnance pa se na to opozorilo nič ne ozira in z vese]jem prešteva denaroe, ki se preko tobačne industrije prelijejo v proračun. Seveda tudi varilci piva prispevajo velik kos davkov v proračun, a tudi njiiiov dobiček je neizmeren. Nenazadnje to po-trjuje tudi slovenska košarka, saj lahko rečemo, da so za razcvet tega športa najzaslužnejši tisti, ki ne le da navijajo za Union Olimpijo in Pivovarno Laško, am-pak se tudi zadevajo z njima. Zaradi zapisanega bi si-cer laliko misllli, da sam sodim med zagovomike le-gaJizacije uživanja »kanabisa«, vendar me dejstvo, da veliko uživalcev marihuane slej-ko prej presedla na trdo drogo, uvršča med tiste, ki legalizaciji nasprotu-jemo. Saj ne, da bi vsi, ki so kdaj popuhali kakšen »džoint« (joint), končali kot narkomani. Toda zanes-Ijivo so vsi, ki so svojo pot končali s preveliko dozo heroina in zapičeno iglo kje na kakšnem skritem prostorčku, le to začeli s kajenjem trave!
Res je, da me je oplazil vpliv »flowr-power« gihanja v šestdesetih letih in res je, da rad posežem po psiha-deličnem Tuljenju hipijevskega guruja Allena Gins-herga. Toda nikakor me ni prevzel motto, ki je v smrt ponesel tudi Janis Joplin. Izumil ga je menda James Dean in se glasi: živi hitro, umri mlad, da hoš lepo truplo. Nenazadnje poznavalci vedo povedati, da rav-no mlada trupla, zaradi množice telesnih sokov, niko-li niso lepa! Hvalahogu je takšna fllozofija nekdanjih rockerjev že preživeta. Danes Peter Buck, eden od čla-nov vodilne amerške rock skupine E.E.M. sicer ne nasprotuje legalizaciji trave, toda svojim ohoževalcem kar naravnost pove, da jim zadevanje s travo trajno niža inteligenčni kvocient in jih poneumlja ravno ta-ko, kot alkohol.
Poletje je in najbrž bo v senci in grmovju naših par-kov in neurejenih brežin Družmirskega jezera prižgan joint še združil kakšno skupinico naših bližnjih (otrok). Te stvari so tukaj in zdaj in samo policijske ra-cije tega ne morejo preprečiti. Zato odprite oči (ne zeni-ce!) in ne mislite, da je vaš bližnji (otrok) res poln sebe baha in malce čudno obnaša. Mogoče pa ni korajžen, ampak je poln alkohola ali THC-ja in ne rabi vašega občudovanja, ampka pomoč, ali vsaj toplo besedo.
■ Perorez

Velenjska Policijska postaja zagotovo vsem tistim, ki ne vedo, kaj je v lepi hiški ob cesti proti Celju, ne izgleda kot uradna ustanova. Police oken so polne čudovitih rož, ki že na daleč povedo, da zanje nekdo res dobro skrbi. To sta Malčka in Danica, ki skibita tudi za red in čistočo v lepo urejeni stavbi Poiicije. Da je tudi okolica postaje lepa, pa vsako leto poskrbijo delavci PUP-a. Več kot pohvalno!
• *Tr*| •••
Smo ali nismo
Če tole lahko bereta, potem včeraj ni bilo konec sveta! Tudi če ne morete, ni rečeno, da je kaj naro-be s svetom, lahko je z vami.
Na zdravje
Nogometaši Rudarja imajo po sobotnem "popivanju" v Maribora laškega piva gotovo za nekaj časa dovolj.
Pred svojim pragom
Policisti opozarjajo na rastoče število mrtvih v prometnih nesrečah in na potrebo po previd-nejši vožnji. Vse to bi lahko začeli uresničevati kar v svojih vrstah.
Vse manj nas je
Naj vodstvo velenjske občine dejansko ukine eno osnovno šolo ali ne? Pa ni problem le 'v "občini": dejansko jo bodo z nede-javnostjo ukinili starši sami.
Samoplačevanje
Če bo šlo z našim turizmom tako naprej, bomo kmalu za promocijo namenili toliko, kot bo naš turi-stični iztržek.
V zraku
Usoda Golt še vedno visi v zraku.
To, da visijo v čistem planinskem zraku, je zaposlenim slaba tolažba.
Trde glave
Naši motoristi so očitno pre-pričani, da imajo tako trde glave, da jim ni treba uporabljati čelad. S takim dejanjem res potrjujejo, da so res trdoglavi.
Eni na dopust, drugi na delo
Delavci Gorenja so odšli na dopust, rokometaši Gorenja pa na delo za novo sezono. Mnogi čaka-jo, kdaj se bodo športni Gorenjev-ci v Evropi tako uveljavili kot delovni.
Ribe na dopust
Ribe si bodo lahko oddahnile. Velenjski ribiči gradijo svoj dom. Tako prostoren bo, da bodo imeli člani za svoje roke dovolj prosto-ra, da bodo lahko kazali, kako velike ribe so ujeli.
Za zdravje
Državi je končno uspelo uspešno zdravljenje: uspelo jim je doseči pocenitev zdravil. Upam, da bodo zdravila še naprej enako učinkovi-ta. In država tudi.
"Srnin golaž je odličen," je zadovoljno ugotavljal predsednik lovcev v Škalah Milan Tepej. A grižljaj se mu je kar ustavil, ko je razmišljal, kakšen bi bil šele iz medveda. Tistega seveda, ki so ga "pospravili" njegovi kolegi v Zgornji Savin-jski dolini. "Le zakaj nisem bil zraven!", se je po tihem sam nase jezil Milan.
» » "In čisto na koncu pritis-nite piko," je končala z navodili za novinarje, ki so prišli od vsepovsod spremljati 30. lučki dan, županja Ljubnega Anka Rakun. Kako je treba poročati s turistične prireditve, je Urški Selišnik (NT&RC) in Ediju Mavriču znal povedati tudi Mirko Zamernik, Lučki župan. Takole sta namreč "postrojila" nov-inarje pred velikim finalom tega zabavno -turističnega spektakla.
REZANJE SOSTANJA
Šoštanj je čisto navadno mestece, malo, na robu velikih dogajanj, pa vendar zadosti blizu, da ga oplazi vsakršna pridobit sodobne civilizacije. Že res, da za-radi svoje zgodovine in (ne)srečne lege na lignitu iz-kazuje precej drugačne demografske podatke kot večina primerijivih. mest. Pa vendar tod živi mladež, takšna kot drugod. Tisti, ki so v te reči malo bolje vpeljani, pa vam bodo hitro priznali, da je tudi našim bližnjim (otrokom) na dosegu rok in ust marsikaj, česar najraje ne bi videli. In ne bi radi vedeli. Tudi v našem mestecu bi zelo lahko našli bi nadebudni-ka(co), ki so mu znani učinki tetrabidrokanabinola (THC). Spoznanje, ki se pridobi s konzumiranjem raznih pripravkov nekoč znane industrijske rastline z latinskim imenom Cannabis sativa L. Zunanji znaki človeka, ki je pod vplivom THC so zelo podobni, kot če bi bil vinjen, poleg tega vas bodo pozdravile široko razprte zenice in pordele oči. če ob tem še s spreme-njenim glasom pretirava, lahko postopno prieakuje-te, da se bo povećala njegova/njena nagnjenost k za-bavanju, postal(a) bo bahav(a). Sposobnost odgovor-nosti in motivacija za obveznosti bo hitro padla. Ce torej pri svojem bhžnjem (otroku) zaznate takšne simptome, potem je velika možnost za vpliv THC, aii kot bi rekli v slengu: vaš(naš) bližnji (otrok) se ga zdeva s travo. Puha. Je zapuhan. In poletje, čas počit-nic, je prav primeren čas za takšno zadevanje.
Ne boste našli malo zapuhanih (tudi) Šoštanjčanov, ki vam bodo prisegh, da je kajenje tra-ve neprimerno bolj nedolžno od pitja piva ali celo ka-jenja tobaka. In končno vam bodo zagotovUi, da je trava, ki je vzgojena na domačem »vrtu«, kje med kakšno koruzo ah flžolom, ker je hmelja tod okoh bolj malo, bolj koristna od piva tudi zato, ker je veh-' ko cenejša, zadane pa ravno tako, kot drage alkohol-ne pijače. Mnogi vidijo v tem razlog, da trava ni lega-lizirana, pa jim ne ostane drugega, kot v protest popi-san kos konfekcije z napisom: »legalize it«. Najbrž se nek&j resnice skriva v licemerstvu države, ki ga labko
Še vrba žalujka je veijetno žalostna ob pogledu na parkirišče okoli nje. Stoji na tistem nasproti velenjske Lekarne, ob reki Paki. In tihc prosi, da kdo vsaj pomete okoli nje, saj je parkirišče res neurejeno.
"Le kako naj na naš stadion spravim še več gledalcev. Že res, da je poletje, pa da so dopusti. Ampak to ne more biti opravičilo. Mogoče bi morali začeti deliti nagrade?!" je zamišljeno modroval član uprave Rudarja Bojan Ograjenšek. Ob tem je bil njegov nas-meh bolj grenak.
10 NAŠ ČilS
ŠPORT IN REKREACIJA
12■ avgusta 1999
NKRudar
V petih minutah konec upov
¥
Precej Rudarjevih navi-jačev je bilo v soboto v Ljudskem vrtu. Mnogi izmed njih so verjeli, da bodo njiho-vi nogometaši kos vijo-ličastim, in če ne že zmagali, osvojili vsaj točko. Menili so, da je varovance trenerja Bojana Prašnikarja povratna tekma z belgijskim Genkom tako izčrpala, "da se bodo v soboto komajda vlekli po igrišču." Pa s to računico ni bilo nič. Trener Velenjčanov Branko Oblak je v Maribor odpotoval brez Gorana Graniča, svojega najboljšega obrambnega moža, ki si je na treningu poškodoval gleženj, in to tako hudo, da je vprašljiv tudi njegov sobotni nastop na igrišču ob jezeru v tretjem krogu novega prven-stva proti Primorju (20.00). Poleg tega je bilo tudi nekoli-ko spremenjeno domače moštvo dovolj sveže, da je Rudarja brez pretiravanja zlahka	premagalo.
Potrebovali so samo dobrih pet minut, da so prišli do najlažje zmage doslej.
Gostje so tekmo začeli dokaj pogumno, po oceni mnogih so igrali celo preveč napadalno. V prvi enajsterici ni bilo doslej standardnih branilcev Balagiča in Cerimo-viča, ki sta zlasti razočarala na prijateljski tekmi prejšnji torek na prijateljski tekmi z Esotechom ( 3 : 3) in bila naj-
slabša v domačem moštvu.
V prvih desetih minutah so oboji imeli dve veliki priložnosti. Najprej je odlični domači napadalec Bozgo po zaslugi enega velenjskih ig-ralcev, ki je žogi spremenil smer, zadel desno vratnico vratarja Laliča, v 7. minuti pa je Lavrič prišel z žogo sam pred domačega vratarja Simeunoviča, vendar ga ni znal preigrati. Tri minute za tem je sledila kazen. Velenjčani so izvedli prvi kot, izgubili žogo, domači so hitro krenili v napad, nazadnje je prejel žogo nekdanji Velenjčan Karič. Sledil je si-lovit strel s s približno dvajse-tih metrov. Lalič je žogo odbil, hitri Simundža je bil na pravem mestu in - 1:0. To vodstvo je trajalo le dobrih deset minut. Robi Oblak je z desne strani poslal predložek pred domačega vratarja, tam je nespretno posredoval Galič, žoga je prišla do pro-stega Podvinskega, ki je z ne-ubranljivim udarcem izenačil. Po tem zadetku so gostje povsem umirili igro, vendarle pa ne tudi zaprli vseh poti proti svojim vratom. Proti koncu prvega dela igre so očitno pozabili, da imajo na nasprotni strani moštvo, ki je pred vrati Lige prvakov in ki zna kaznovati vsako napako, kaj šele takšne kot so se zgo-dile v teh minutah igre.
V 40. minuti je Zemljič s prekrškom zaustavil na robu kazenskega prostora na desni strani Simundžo. Prosti udarec je izvedel Bozgo. Gotovo so gostje pričakovali strel proti Laliču, toda Bozgo jih je preli-sičil in žogo poslal na sredino Kariču, ki je bil kakšnih dvaj-
Branko Oblak, tre-ner Rudarja, po tekrai:
"Za gledalce je bila tekma lepa, za nas seveda ne. Tokrat nas je "pokopal" vratar in domači so zasluženo zmagali. Res počasi prihajamo k sebi, čeprav to še ni tisto pravo. Glavni igralci še vedna igra-jo pod svojimi zmožnostmi."
set metrov oddaljen od Laliča in povsem sam. Mojstrski udarec in vodstvo. Preden so se gostje zavedli je bila žoga znova v njihovi mreži. Zemljič je oviral Galiča, da ne bi prišel do žoge, Lalič mu je pritekel nasproti, na veliko prese-nečenje vseh in seveda veselje domačih, pa je žoga ušla pod njim, dohitel jo je Bozgo in jo poslal v mrežo. Goste pa je do-tolkel domači kapetan s četr-tim zadetkom v sodniškem po-daljšku prvega polčasa.
Z gladko zmago so bili vi-joličasti nadvse zadovoljni, zato v drugem polčasu niso
več igrali tako zavzeto, oziro-ma le toliko, "da smo kontro-lirali položaj," kot je dejal po tekmi njihov trener Bojan Prašnikar.
Branko Oblak je v drugem polčasu na igrišče poslal na-mesto razstresenega Laliča Sribarja, ki je imel štiri sijajne obrambe, skratka, branil je brez napak. Zamenjal je tudi zelo	požrtvovalnega
Sulejmanoviča, čeprav so bili nekateri precej slabši, v igro pa poslal visokega Balagiča. Ta je po dolgem času spet zaigral tako kot je treba in je bil med boljšimi v gostujoči vrsti. Tudi Vogrič je bil le senca igre, ki jo je pokazal na preizkušnji na prijateljski tekmi z Aluminijem, zato je tudi moral v slačilnico, priložnost pa je dobil Križanič. Toda te menja-ve niso prinesle nobene spre-membe, kajti Prašnikaijevi va-rovanci so obvladovali položaj na igrišču.
Maribor Pivovarna Laško - Rudar 4:1 (4:1)
Rudar: Lalič (Sribar), Šumnik,	Zemljič,
Sulejmanovič (Balagič), Oblak, Vogrič (Križanič), Jermaniš, Lavrič, Podvinski, Vidojevič, Gajser.
Strelci: 1:0- Simundža (11), 1 : 1 - Podvinski (22), 2 : 1 - Karič (40), 3:1- Bozgo (43), 4:1- Djuranovič (46).
"V prvenstvu se je žreb obrnil proti nam. Že v prvih treh krogih se bomo srečali s tremi favoriti za vrh lestvice. Najprej gostujemo pri Železničarju, nato pa bomo gostili Aluminij in Koper. Seveda moram igrati z vsemi, tsolje pa bi bilo, če bi začeli s slabšimi in se postopno prilagajali močnejšim. Res pa je, da bi bili ob ugodnem izkupičku proti tem trem ekipam v rahli prednosti pred drugimi. V novem prvenstvu vsekakor želimo biti med moštvi, ki bodo krojila vrh, napovedi pa so seveda nehvaležne. Dejstvo je, da smo drugoligaši vsako leto obsojeni na precejšnje spremembe moštva. To je seveda prav, saj je druga liga tista, ki daje igralce za prvo ligo, jim omogoča, da napredujejo. Zaradi odhoda Mujanoviča, Smajloviča in drugih smo morali spremeniti način igre in se prilagoditi razpoložljivim ig-ralcem. Spremembe so se zgodile tudi v ostalih moštvih, moja favori-ta letošnjega prvenstva pa sta lan-ska prvoligaša Koper in Triglav."
Zelo spremenjeno moštvo (vos)
Športnica junija je Katarina Srebotnik
Gotovo ni naključje, da ste tudi v juniju največ glasov name-nili Katarini Srebotnik, odločili pa ste še za Rolanda Kaligara, Borisa Kališka in Ano Drev. Akcijo nadaljujemo z izbiro športnika ali športnice julija. Izbira je iz dneva v dan večja, zato se potrudite in pošljite čim več kuponov.
Izpolnite kupone in jih pošljite ali prinesite v uredništvo Našega časa najkasneje do torka zjutraj.
r:---------------------1
| Sportnica - športnik julija
I Glasujem za športnico(ka).................................................. I
i i
| Naslov glasovalca............................................................ |
1 i
............................................................................................. J
NK Esotech Šmartno
Lanski polfinalisti so se (že) poslovili
Šmarski nogometaši so se od letošnjega pokalnega tekmovanja poslovili že v šestnajstini, torej v prvem krogu sklepnega dela. Nastop proti Elanu v Novem mestu so klavrno končali, saj so z igro v prvem polčasu povsem razočarali. Domačini so zlahka povedli s 3:0 in si zagotovili nepričakovano zmago.
V	prvem polčasu so pri Šmarčanih povsem odpovedali zvezni igralci, ki so izgubili večino žog na sredini igrišča. Igrali so plaho in prepočasi, s tem pa s^ve-liko pridobili hitri domačini, ki so si močno želeli "skalp" lanskih pol-finalistov.
V	drugem polčasu so gostje le zaigrali nekoliko bolje, trener je na igrišče poslal tri nove igralce in položaj se je precej spremenil. Brezglavega tekanja po igrišču ni bilo več, Šmarčani so zaigrali hi-treje in bolj napadalno, z enim za-detkom ublažili poraz na 1:3, kaj več pajim ni uspelo.
To vsekakor ni dobro znamenje pred nedeljsko prvo prvenstveno tekmo, ko bodo gostovali pri mari-borskem Železničarju, ki je bil po-mladi skupaj s Smarčani ena boljših ekip v grvenstvu.
Esotech Smartno: Kališek, Omeragič, Mernik, Cugmas, Purg, Repovž (Korun), Zlodej (Mujakovič), Bauman, Borštnar, Dragič (Sprečakovič), Kovačič.
■ Janko Goričnik
Zreb proti nam
Trener Drago Kostanjšek že
pred uvodno tekmo ni bil preveč dobro razpoložen. Poudarjal je, da tekma ni prišla v pravem času, saj so precej spremenili moštvo in ga pomladili, v pokalnem tekmovanju pa velikokrat odločajo žreb, sreča in trenutno razpoloženje.
Šmarčani razpoloženi v Novem mestu zagotovo niso bili, kako pa bo v prvenstvu:
Trener RK Gorenje Miro Poiun:
Po petih letih spet doma
Rokometaši velenjskega Gorenja so po končanem minulem prvenstvu po dolgem času ostali brez uvrstitve v enega izmeđ Evropskih tekmovanj. To je bil gotovo razlog, da je klubsko vodstvo za trenerja namesto Toneta Tislja, postavilo Mira Požuna. Ob začetku priprav je z njim stekel naslednji pogov-or.
Kakšni so občutki po vrnitvi v domače okolje po celih petih letih?
"Moram reči, da se je kar lepo vrniti v domači klub. V tem času se je v njem marsikaj spremenilo. Klub je postal profesi-onalen, boljša sta organizacija in odnos do njega. Res pa je,
da sem se v klub vrnil v času, ko je v njem prišlo do določenega padca igralskega kadra..
Prejšnja leta je dosegal vrhun-ske rezultate, zdaj pa so neka-teri igralci, ki so dolgo časa no-sili glavno breme, enostavno morali oditi. Njihova igralska doba je bila pregej dolga, največja izguba pa je seveda Branko Bedekovič. Začenjamo torej s povsem mlado ekipo in upam, da se bomo lahko kosali za uvrstitev do 5. mesta, kakšni dve okrepitvi pa bi bili tudi do-brodošli," je za uvod povedal novi stari trener Rokometnega kluba Gorenje."
Seveda pa ni odšel le Bedekovič, klub so zapustili tudi neka-teri standardni in izkušeni igralcL
"Omenil sem samo Bedekoviča, ki je bil glavni in vse se je vr-telo okrog njega, kot bi za Gorenje igral samo on. Danes tudi ni več Krejana, Cvetka in Tometa, ki so veliko dali Gorenju. Vendar smo v klubu ocenili, da mora priti do pomladitve, če hoče biti uspešen v prihodnosti. Mogoče smo se odločili za korak nazaj, da bi v prihodnje naredili dva naprej." Na prvem sestanku se je zbralo 23 igralcev, manjkala pa sta oba vratarja. Matovič je prenehal igratl, Senica je moral znova na operacijo, Lainšček pa je v vojski, vendar naj bi se že priključil ekipi.
"Namerno se nismo odločili še za enega vratarja, zato pa bosta imela oba mlada več možnosti za napredovanje in če bosta priliko izkoristila, bomo imeli dva domača. Tudi se še nismo odločili, da bi pripeljali krožnega napadalca, saj sta tu Beno in Marko Oštir in čas je, da zaigrata. Tu sta še dva mlada igralca in upam, da bomo zavrnili vrzel po odhodu Cvetka. Za mesto zunanjega igralca pa računam, da bo "eks-plodiral" še kak mlad igralec in da bomo v Velenju ponovno vzgojili odlične rokometaše," je optimističen Miro Požun. Lani je bUo kar nekaj razočaranja, ker se Gorenje ni uvrstilo v kakšno od evropskih tekmovanj, je pred novim treneijem letos zahtevna naloga z imenom Evropa? "Jasno je. da je bilo razočaranje precejšnje, kljub temu pa je ekipa v prvenstvu dosegla mesto, na katerega je sodila, kaj več niti ni bila sposobna, zato je bil rezultat vseeno lep. Letos smo se veliko pogovarjali s sponzorjem, vendar so cene za vr-hunske igralce na tržišču zelo visoke, zato smo se odločili za drugačno pot kot dcnimo na Prulah, v Trebnjem in Slovenj Gradcu. Proračuna torej nismo dvigovali, tudi za ceno krat-koročnega slabšega rezultata." Kaj meni Miro Požun o bodočnosti mlade ekipe?
"Bodočnost je zanesljivo pred njo, mladi igralci so pravi po-tencial, vse pa je odvisno od njih samih, kakšen je in bo njihov motiv, kakšen bo njihov odnos do dela. Bodočnost je vedno, od vsakega igralca posebej pa je odvisno, če bo priložnost izkoristil ali ne."
Kakšno pa je bilo petletno delo in "življenje" pri naši naj-boljši ekipi v Celju?
"Ta pot je bila izredno koristna in kar malo žal mi je, da se za odhod nisem odločil že prej. Ogromno izkušenj mi je dalo tudi delo z reprezentanco, kjer sem dobil vpogled na medna-rodno prizorišče in na delo vrhunskih treneijev, kar je izredne-ga pomena. Če hočeš napredovati, se moraš učiti in spoznati kako delajo drugje. Zato zdaj v Velenju želim podobne rezulta-te kot pred leti, želim predvsem dobro delati. Če bo tako, bodo rezultati najmanj enaki," je odločen trener RK Gorenje Miro Požun.	■ vos
LK Mozirje-Vrsta zmag in rekordov
V	soboto in nedeljo je bilo v Bohinjski Bistrici lokostrelsko tek-movanje za slovenski pokal. med člani mozirskega kluba so se najbolj izkazali Dušan, Bernarda,, Primož in Janja Perhač, ki so zmagali v svojih kategorijah, Bernarda pa je z 87o krogi izboljšala državni rekord v disciplini 900 krogov.
V	nedeljo je bil v isti disciplini še turnir v Matkah pri Polzeli. Bernarda Perhač Zemljak je bila najboljša med članicami, sobotni rekord pa je popravila kar na 883 krogov. Pri članih je bil Stefan Ošep drugi, med veterani je z novim državnim rekordom 888 kro-gov slavil Dušan Perhač, pri mlajših deklicah in dečkih pa sta zma-gala Janja Perhač in Aleksander Ošep.	■
12, avgusta 1999
ŠPORT IN REKREACIJA
MS €AS 11
Svetovno prvenstvo za veterane
srebrna
V nedeljo se je v Angliji končalo svetovno veteransko
prvenstvo v atletiki. Na letošnjem je nastopiio preko 8000 atletov v 23 kategoruah iz 78 držav. Letos je že petič zapored nastopila tudi Velenjčanka Slavica Poznić, sicer članica AK Velenje. Slavica se je odlično odreza-la, saj je v teku na 2000 m z zaprekami osvojila srebrno medajjo.
Takoj po teku je poveda-la: "Konkurenca je vsako leto močnejša, zmeraj več je atletov veteranov, ki še kako resno jemijejo tekmovanja. Tek je bil taktičen, saj sem od konkurence poznala samo dve, zlato pa sem izgu-bila v finišu, toda tudi sre-bro je velika nagrada za trud, ki sem ga vložila v ta nastop. Rada bi se zahvalila sponzorjem, ki so mi nastop na svetovnem prvenstvu sploh omogočili. Upam, da jih drugo leto na evrop-skem prvenstvu za veterane, ki bo na Finskem, ne bom razočarala."
■ V. P.
Atletika
Čeplakova in Buč državna prvaka
V Celju je bilo v soboto in nedeljo državno prvenstvo za člane in članice ter mlajše člane in mlajše članice. Velenjski atleti so dobro "podkurili" vsej konkurenci, saj so osvojili skupno kar 20 medalj v obeh kategorijah.
Zlate medalje so osvojili Čeplakova (1500 m), Buč (3000 m za-preke), štafeta 4 x 400 m (Krajnc, Poles, Njenič, Šalamon) v kate-goriji članov ter Bračič (400 m) v kategoriji mlajših članov. Srebrne medalje so osvojili Šalamon (400 m, 400 m ovire), Poles (800 m), Bahtiri (1500 m, 5000 m) v kategoriji članov ter Poles (800 m), Krajnc (400 m), Pugljeva (100 m, 200 m) v kategoriji mlajših članov, bronaste pa Ceplakova (800 m), Bračič (400 m), Škoberne (110 m ovire), Pugljeva (200 m) v kategoriji članov ter Kastelec (1500 m, 800 m), Krajnc (200 m) v kategoriji ml. članov. Tako so ve-lenjski atleti na najboljši način kronali vrhunec atletske sezone, septembra pa jih čaka še ekipno državno prvenstvo.
V. P
Plavanje
Smučarski skoki
Kaligaro v Zakopanih
Rolando Kaligaro bo v soboto in nedeljo v Zakopanih nastopil na dveh tekmah za celinski pokal. Ima dobre možnosti, da se v skupni razvrstitvi tega pokala uvrsti med prvih pet, s čemer bi si zagotovil pravico nastopa na tekmah svetovnega pokala.
Trenutno je v zelo ugodnem položaju, najbrž pa bosta za končni uspeh odločali tekmi v Zakopanih, saj slovenski skakalci verjetno ne bodo nastopili na Norveškem in Japonskem.
UJO
Namizni tenis
Juretu Primožlču tri medalje
Z odrptim absolutnim prvenstvom in mladinskim prvenstvom Slovenije, ki je bilo konec preteklega tedna na obnovljenem bazenu v Radovljici, so plavalci sklenili letošnjo poletno tekmovalno sezo-no. Na prvenstvu je nastopilo 185 plavalcev in plavalk iz 13 sloven-skih klubov in gostje iz Hrvaške, Madžarske, Češke, Slovaške, Irske in Makedonije. Med njimi so nastopili tudi štirje velenjski tekmovalci. Zaradi zelo poznega termina se prvenstva razen Davida Daneva niso udeležile najboljše velenjske kadetinje, ki bi najbrž osvojile tudi kakšno medaljo.
Kljub temu so naši plavalci znova dosegli odmeven uspeh. Jure Primožič je v absolutni konkurenci osvojil srebrni medalji na 400 m in 1500 m prosto ter bronasto na 200 m prosto. Njegova rezultata na 200 m prosto (1:58.27) in 400 m prosto (4:06.37) sta tudi nova klubska rekorda. Premagal ga je le izkušeni Jure Bučar, ki se s pla-vanjem ukvarja profesionalno in je že več let nepremagan na pr-venstvih Slovenije. V mladinski konkurenci se je izkazal Ivan Vrhnjak z osvojeno zlato medaljo v disciplini 1500 m prosto in bro-nasto v disciplini 400 m prosto. Ponovno se je z osvojenim petim mestom in novim klubskim rekordom izkazal David Danev v disci-plini 100 m hrbtno (1:04.44). Pri tem pa je za tretjim mestom za-ostal le pet stotink sekunde.	■ Marko Primožič
Priprave na novo sezono Koiesarstvo
Ze drugo leto zapored so namiznoteniški igralci ERA - Tempo iz Velenja bazične priprave na novo sezono opravili v Šentvidu nad Zavodnjami, na nadmorski višini okoli 1100 m.
Skupaj s prvo ekipo in najmlajšimi člani velenjskega namizno-teniškega kolektiva, ki sta jih vodila Alfred Vodušek in Luka Gruber, so bili na Slemenu tudi igralci Melamina iz Kočevja s tre-nerjem Marjanom Oražmom in nekaj mladih igralcev iz Opatije s trenerjem Diegom Lipovškom. Na Šlemenu so pogoji za vadbo zelo dobri, zato so prepričani, da so so vse začrtane cilje dosegli in si uspeli pridobiti dovolj moči za naporno sezono v prvi državni na-miznoteniški ligi, kjer letos računajo na uvrstitev med štiri najbolj-šeekipe. Med igralci ERE smo opazili tudi njihovega novega igral-ca Damirja Atikovića, ki se je odlično vživel v novo okolje in je sku-paj z ostalimi igralci zavzeto nabiral novih moči, ki mu bodo v na-slednjih mesecih prišle še kako prav. V tem tednu so se igralci ERE že preselili za namiznoteniške mize v telovadnico osnovne šole Gustava Šiliha, kjer pod vodstvom trenerja Stanislava Slatinška na-daljujejo tehnični del priprav na novo sezono.
DK
NK Usnjar
Za uvod dvakrat v gosteh
V soboto bodo novo prvenstveno sezono v 3. državni ligi začeli tudi nogometaši šoštanjskega Usnjarja. Žreb seje precej poigral z njimi, saj bodo v prvem krogu gostovali pri Gerečji vasi, v dru-gem v Hajdini, svojim navijačem pa se bodo predstavili šele v tretjem krogu, ko bodo gostili Dravinjo. Ekipa je tudi letos pre-cej spremenjena, cilji pa kljub temu ostajajo podobni lanskim dosežkom.
Predsednik kluba Ratko Stevančevič pravi: "Upamo, da bodo naši rezultati vsaj podobni lanskim, ko smo osvojili tretje mesto, na vsak način pa se želimo in hočemo uvrstiti v zgornji del lestvice. Zapustilo nas je šest igralcev: Kraljevič je odšel v Rogozo, Kovačič in Mujakovič v Šmartno, prav tako Milanovič in Dragič, ki sta bila na dvojni registraciji, v Slovensko Bistrico pa se je preselil Merčnik.To smo nadomestili z Rudarjevima igralcema Šoftičem in Sabanovičem na dvojni registraciji, vključili pa smo tudi naše in Rudarjeve mladince."
Igralsko so torej zapolnili vrzel, težje pa bo zakrpati denarno luknjo.
"Smo v težkem položaju, saj je v Šoštanju pet klubov, ki nasto-pajo na državni rani. Zato je težko zbrati potrebna sredstva, da bi naredili kaj več. To nam je doslej uspevalo z veliko prizadevnostjo članov uprave, je pa škoda, da se moramo boriti za preživetje, saj imamo v klubu okrog 140 igralcev od pionirjev do članske vrste, kakršnegakoli profesionalizma pa seveda ne poznamo," pravi predsednik.
Kako bodo torej "preživeli" prvenstvo?
Ratko Stevančevič: "Predvsem upam, da bomo našli razumeva-nje na občini glede vzdrževanja objektov, v sodelovanju z Rudarjem rešujemo problematiko nižjih kategorij, prav tako nasto-panje in skupna vlaganja. Predvsem seveda verjamem, da bomo našli sponzorje in s tem določena sredstva, ki bodo članski ekipi omogočila normalno tekmovanje v 3. ligi."
■ vos
Rekordna udeležba in rekord
Simon Alič (Indu Team) iz Ljubljane je z novim rekordom 13.33 postal zmagovalec nedeljskega vzpona v Zavodnje, ki so ga že tret-je leto zapored izvrstno organizirali člani KK Eenergija iz Velenja. Đrugi absolutno je bil Sebastjan Gregoršanec (BTC Bauer) s časom 13.45, le sekundo za njim pa je skozi cilj pripeljal Milan Hribar (KK Mengeš).
Med ženskami je bila najboljša svetovna prvakinja Vida Uršič (Stop Team) s časom 18.21, pred Mojco Kališnik (Calcit) in Francko Celarc (Zapravljivček).
Med tistimi, ki so tekmovali z gorskimi kolesi, je zmagal Marko Prot (Splavar), drugi je bil Boris Andrejka (BTC Bauer), tretji pa Darinko Stich (Splavar).
Ostali zmagovalci po kategorijah: moški od 31 do 40 let: Edi Valič (Yoviland Ajdovščina); moški od 41 do 50 let: Ljubo Car (GT Team); moški od 51 do 60 let: Franci Zajc (Fras Dob); moški nad 61 let: Alojz Levičar (RKD Krško), 3. Eduard Učanjšek (Energija Velcnje).
Na tekmi je sodelovalo 155 tekmovalcev iz cele Slovenije, ki so morali premagati 8-kilometrski vzpon od Topolšice do Zavodenj. Po koncu tekmovanja so organizatorji na čelu s predsednikom KK Energija Romanom Borom pripravili še bogat srečelov, katerega glavna nagrada je bilo gorsko kolo. Posebno darilo pa so dobili še: najstarejša tekmovalca - 64-letna Terezija Geč in 67-letni Vladimir Geč ter 9-letni Matevž Škoflek kot najmlajši udeleženec vzpona.
■ Tjaša Rehar
Mesarstvo VALAND Alojz s.p. Loče 46
3215 Loče pri Poljčanah
Tel.: 063/763-015, 063/763-898
V NAJEM 0DDAM NASLEDNJE L0KALE:
NAKUPOVALNI CENTER VELENJE
-	lokal 40m2 - lokal 72m2
-	lokal 51 m2 - lokal 43m2
-	lokal 32m2
Prevzem lokalov možen v septembru.
P0SL0VNI CENTER STAR0 VELENJE - lokal 43m2 za prodajo mesa (opremljen ali brez opreme) Prevzem lokala možen takoj.
P0SL0VNI CENTER HUDINJA CEUE: lokal 60 m2 za prodajo mesa (opremljen ali brez opreme) Prevzem lokala možen takoj.
P0SL0VNICENTER S0NCE R0G. SLATINA lokal 63 m2 za prodajo mesa (opremljen ali brez opreme) Prevzem lokala možen takoj.
Vse informacije dobite natel. št. 063/763-015 (pisarna) 063/763-898 (doma).
MOTOR
Servis: Veliki vrh 47A, tel.: 897 26 00 Salon: Velenje, Foitova 8, tel.: 862 000
PRODAJA IN SERVIS
MOPRO mm KRONIKA
POLICIJSKA POSTAJA VELENiE
Bor na strehi
V	torek okoli 14.30 je 38-letni Franc F. iz Ljubije v Florjanu pri Šoštanju, v gozdu last Ane M. iz Florjana, podiral večji bor. Drevo je padlo na streho starejše stanovanjske hiše, v kateri so bile v tem času tri osebe. Pri samam dogodku ni bil nihče tele-sno poškodovan, materialna škoda pa je ocenjena na okoli 600 tisoč SIT.
Vlomilec skozi odklenjena vrata
V	noči na četrtek je neznanec prišel v odklenjeno stanovanj-sko hišo na Stanetovi ulici v Velenju. Iz regala v dnevni sobi je ukradel nahrbtnik z dokumenti, GSM aparatom in vrednostni-mi papirji. Milojka A. je bila oškodovana za okoli 300 tisoč SIT.
Žogal se bo
V	noči na soboto je nepovabljen gost na Kopališki v Velenju vlomil v leseno barako, last Odbojkarskega društva Velenje. Iz notranjosti je odnesel tri žoge znamke Mikasa in društvo oško-doval za 20 tisočakov.
Sobotne nočne cvetke
Noč iz sobote na nedeljo je bila za velenjske policiste kar pe-stra. V njihovih prostorih za pridržanje so "gostili" dva voznika, ki sta globoko pogledala v kozarec, potem pa dobila toliko po-guma, da nista upoštevala odredbe policistov o prepovedi na-daljnje vožnje.
V	petek ponoči so zato na PP Velenje pridržali Jožeta Č. iz Pake, v nedeljo zjutraj pa Antona H., ki je bil kar dvakrat zalo-ten na vožnji pod vplivom alkohola, kazal pa je tudi vse znake, da bo s početjem še nadaljeval.
V	nedeljo zjutraj so policisti pomagali Maticu K, ki je ob 5. uri obležal v travi ob Vodovodni cesti v Velenju. Zaradi močne opitosti je Matic obnemogel, pomagali pa so mu v velenjskem zdravstvenem domu. Sledi predlog sodniku za prekrške.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Padec zaradi vrečke
Prejšnji torek ob 13.35 se je na lokalni cesti izven naselja Levec zgodila prometna nesreča, v kateri je bil poškodovan 12-letni Matic Š.
S kolesom se je Matic vozil iz smeri Petrovč proti Levcu. Ko je pripeljal do hiše Levec št. 36, se mu je med vilice prednjega kolesa zapletla bombažna vrečka, ko jo je prevažal na krmilu. Pri tem je izgubil oblast nad kolesom, padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval.
S kolesom v smrt
Ena najhujših prometnih nesreč v tem tednu se je zgodila v soboto ob 17.17 uri na regionalni cesti v naselju Letuš. V njej je umrla 77 - letna kolesarka Angela L. iz Malih Braslovč.
Nesreča se je zgodila, ko je 29-letni Šefik M., državljan Makedonije, vozil tovorni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Rečice ob Paki proti središču Letuša. Ko je pripeljal v doig desni oster ovinek, v bližini odcepa za stanovanjsko hišo Letuš št. 56/b, je iz voznikove desne strani na vozišče zapeljala kolesarka Angela, ki je prav tako zavila proti središču Letuša. Voznik to-vornjaka je na mokrem vozišču začel zavirati, pri tem pa je izgu-bil oblast nad vozilom. S sprednjim delom tovotnjaka je ob des-nem robu vozišča trčil v kolesarko, ki je pri tem dobila tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrla.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Neprevidno prehitevanje
V	petek ob 15.35 se je na regionalni cesti izven naselja Radmirje zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poško-doval motorist, lahko pa njegov sopotnik.
31-letni Silvo P. iz Florjana je vozil tovorni avtomobil s pri-klopnikom iz smeri Radmirja proti Gornjemu Gradu. Izven na-selja Radmirje je dohitel voznika motornega kolesa, 51-letnega Ivana Z. iz Janezovega polja. Med prehitevanjem je oplazil voz-nika motornega kolesa, ki je pri tem zapeljal v obcestni jarek in padel. Pri padcu se je Ivan Z. hudo telesno poškodoval, sopo-tnik na motornem kolesu, 16-letni Dominik Z., prav tako iz Janezovega polja, pa je utrpel lahke telesne poškodbe.
Ciril je hotel domov
V	zgodnjih ponedeljkovih jutranjih urah je prišlo do neljube-ga dogodka v Okrepčevalnici "Knez" v Lučah. 15-letni Ciril T. iz Strmca je zvečer zaspal v sanitarnih prostorih. Ko se je proti jutru prebudil, je bil lokal že zaprt, Ciril pa si je očitno želel v svojo posteljo. Zato je moral razbiti vhodna vrata, da je lokal lahko zapustil. Lastniku jožefu F. je povzročil za 20 tisoč SIT škode.
Jutri poostren nadzor
Jutri, v petek popoldne, bodo policisti velenjske Policijske postaje izvajali poostren nadzor v prometu. Pozorni bodo predvsem na količine popitega alkohola. V soboto popol-dne bodo hitrosti voznikov merili s pomočjo radaija.
12 ms iiAS
TV SPORED
12.
avgusta 1999
ČETRTEK, 12. avgusta
SLOVENIJA 1	
09.00	Srebrnogrivi konjič, 31/39
09.25	Zgodbe iz školjke
09.50	Vtelovadnici, nad.
11.05	Privlačnost živali
12,00	Obiskali smo..„ 3/12
12.25	Po sledeh ritma - Bejrut, 6/6
13.00	Poročila, vreme, šport
14.20	Večemi gost: Alja Brglez-
	Uranjek
15.15	Delo na črno
16.10	Nenadoma Susan, 6. del
16.35	Slovenski utrinki
17.00	Enajsta šola, oddaja za
	radovedneže
17.35	Ročne ustvarjalnosti
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Spoznavajmo ...,7/8
19.00	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
20.55	Leteči cirkus Montyja Pythona
21.25	Homo turisticus
22.00	Odmevi. vreme, šport
22.35	Pisave
23.05	Brane Rončel izza odra
00.15	Spoznavajmo..., 7/8
SLOVENIJA 2	
10.05	Videoring s Tino
10.30	VVildbach, 11/13
11.15	Na robu, 1/22
11.45	Filmski triki: preoblikovalec
12.05	Moll Flanders, 4/4
12.55	Svet poroča
13.25	Atletika zlata liga, posnetek
	iz Zuericha
16.10	Tabaluga, 10/26
16.35	Obljuba, amer. film
18.10	Dr. Ouinnova, 4/27
19.05	Poroćila, 5/13
19.30	Videoring s Tanjo
20.00	Na robu, 2/22
20.25	Filmski triki: Ne glejte navzdol
20.50	Poklon Elvisu Presleyju,
	dokum. film
21.30	Kdo je na vrsti, hum. serija
22.00	Poseben pogled: rompom-
	pom, ital. film
23.30	Črni sneg, 1/12
00.20	Nogomet: predkrog pokala
UEFA, SCT Olimpija:Kareda, reportaža iz Ljubljane 00.50 Nogomet: predkrog pokala UEFA, HIT Gorica:lnter, reportaža iz Nove Gorice
TV
06.30	Superpop
08.30	Imamo jih radi 09.30 Ljubezenske vezi, nad. 10.20 Preciosa, nan. 11.15 Moč Ijubezni, nan.
12.15	Prva izdaja, nan. 13.05 Ograje našega mesta, nan. 14.30 Hulkove avanture, nan. 15.30 Angel v belem, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nad. 17.20 Preciosa, nad. 18.15 Moč Ijubezni, nan. 19.15 24 ur 19.55 1,2,3-kdodobi? 20.00 Četrtkovi spektakli: Nič ni
večno, amer. miniserija
23.15	Južni Brooklyn, nan. 00.00 M.A.S.H., nan. 00.30 Glavni na vasi, nan. 01.00 24 ur, ponovitev
.„MSS^—kanali
^SBE^ 52
09.00 NAJ SP0T DNEVA 09.05 VIDEO TOP, pon. glasb odd. 09.50 VABIMO K OGLEDU 09.55 VEČERNI KLEPET: gost
ANA PUSAR JERIČ 10.35 TVIZLOŽBA 10.40 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM:
ZNAMENJE ŠTIRIH, 2. del risanega tilma 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP / VABIMO K OGLEDU 20.00 POLETNI FILMI NA VTV:
, COPPERSTOVVN, am. film 21.30 KAKO BITIZDRAV IN ZMAGOVATI S.E.M. 22.00 REGIONALNE NOVICE 22.05 ZGODOVINA AVTOMOBI-
LIZMA, 24. del 22.30 NAJ SPOT DNEVA 22.35 TVIZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI
PETEK, 13. avgusta
SLOVENIJA 1
09.00	Srebrnogrivi konjič, 32/39
09.25	Ročne ustvarjalnosti
09.40	V telovadnici, 30. del
10.05	Oddaja za otroke
11.10	Gugalnica, 2/3
12.00	Spoznavajmo, 7/8
13.00	Poročila, vreme, šport
13.50	Ko zlate citre zapojo 1998,
1. del
14.40	Podomače
15.30	23. med. mlad. pevski
festival v Celju, 3. oddaja
16.00	Pisave
16.30	Mostovi
17.00	Rdeči grafit: letališče
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Raziskovalec, 9/13
19.00	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalo
20.15	Petka
21.30	Caroline v velemestu, 5/25
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Šport
22.35	Polnočni klub
23.45	Komorni orkester RTV Slovenija
SLOVENIJA 2
10.05 Videoring s Tanjo 10.30 Dr. Ouinnova, 4/27 11.15 Letvica, kanad. film 13.20 Gore in Ijudje 14.20 Poklon Elvisu Presleyju,
ang. dokum. film 15.00 Kdo je na vrsti, humor. serija
15.25 Zasledovalci, amer. film 17.10 Znamenje za hrup 18.10 Popolna tujca, 7/24 18.30 Simpsonovi, 24/50 19.05 Poročila, 6/13 20.00 Danes in nikoli več, 15/20 20.05 Pustolovščina Okavango, 5/8
21.00 Film tedna: Nenette in Boni,
franc. film 22.40 Red in zakonitost, 10/22 23.25 Mož v senci, 1/5
06.30 Superpop
09.30 Ljubezenske vezi, nan.
10.20 Preciosa, nad.
11.15 Moč Ijubezni, nad.
12.15 Prva izdaja, nan.
13.05 Ograje našega mesta, nad.
14,30 Brez zapor z Jonasom,
ponovitev sezone 15.30 Angel v belem, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nan. 17.30 Preciosa, nad. 18.15 Moč Ijubezni, nad. 19,15 24 ur 19.55 1, 2, 3 - kdo dobi? 20,00 Policijska akademija 7,
amer. komedija 21.40 Dosjeji X, nan. Halifax. nad.
SOBOTA, 14. avgusta
SLOVENIJA 1	
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Cofko cof, 7/13
08.50	Pod klobukom
09.40	Denver, 6/27
10.05	Kino Kekec
11.40	Caroline v velemestu, 5/25
12.00	Tednik
13.00	Poročila, vreme, šport
13.25	Homo turisticus
13.45	Prisluhnimo tišini
14.15	Petka
15.30	Otrok drugih staršev, am. f.
17.00	Pomp
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Na vrtu
18.40	Past za turiste, 3/6
19.05	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
19.55	Utrip
20.10	Igre brez meja
21.40	Obiskali smo..., 4/13
22.10	Poročila
22.30	Življenje z Rogerjem, 20/20
22.55	Melissa, 1/6
23.45	Ko se zmrači, srček moj,
	ang. film
SLOVENIJA 2
09.25	Noro zaljubljena, 1/25
09.45	Učitelj, 7/18
10.30	Igre brez meja
11.50	Davov svet, 22. del
12^15	Pearl, 22/22
12.35	Obljubljena dežela, 1/26
13.30	Slovenska polka in valček
	1998
14.35	Naokoli po Nemćiji:
	Bayreuth, nemška dokum.
	oddaja
15.30	Koncert skupine Hiša
17.10	Hollandov opus, amer. film
19.30	Videoring z Natalijo
20.00	Noro zaljubljena, 15/25
20.20	Ujeti tatu, amer. film
22.10	Sobotna noč: koncert Pulp,
	rock on tour
00.10	Sla, 4/22
07,00	Jetsonovi, risana serija
07.30	Butec in butec, risana serija
08.00	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Maska, risana serija
09.00	Mali bogataš, risana serija
09.30	Batman, risana serija
10.00	X-men, nan.
10.30	Skrivnostni svet Alex Mack
11.00	Morska deklica, nan
11.30	Parker Levvis, nan.
12.00	Križarjenje, nan.
12.30	Tarzan, mlad. nan.
13.00	Formula 1, trening
14.00	Mowgli - knjiga o džungli
14.30	Pop'n'roll, pon. sezone
15.30	Hollywoodski portreti: Sean
Connery, dokum. oddaja
16.00	Rojeni v svobodi, nan.
16.50	Sinbadove pustolovščine, nan
17.45	Clean&clear, glasb. oddaja
NEDEUA, 15. avgusta
SLC 08.00	>VENIJA 1 Živahni svet iz zgodb
	Richarda Scarryja, 13/26
08.25	Želodko
09.00	Babar, 11/65
09.15	Telerime
09.20	Super stara mama, nan.
09.50	Ozare
09.55	Nedeljska maša, prenos iz
	Brezij
11.15	The english brass ensemble
11.35	Podvodni raziskovalec
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.35	4x4
14.05	Igre brez meja
15:30	Leteči cirkus Montyja Pythona
16.00	Glasbeni utrinki
16.30	Ljudje poleg nas
17.00	Po domače
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Alpe-Donava-Jadran
18.40	Naj, naj, naj... Najdaljši
	most, dokum. oddaja
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	TV poper
21.00	Nenadoma Susan, 7. del
21.20	Intervju
22.20	Poročila, vreme, šport
22.35	Balet
00.10	Naj, naj, naj... najdaljši
	most, dokum. oddaja
SLOVENIJA 2
09.00	Videoring z Natalijo
09.25	Emily z mesečeve domačije
10.10	Davov svet, 8. del
10.35	Murphy Brown, 24/26
11.00	Zvezde Hollywooda, dok. ser.
11,30	Svet Leeja Evansa, hum. s.
12.00	Pripravljeni, oddaja o
I	slovenski vojski
12.30	Lent'99
13.30	Španski vrtnar, ang. film
15.00	Pomlad na Dunaju
16.30	Igrani film
18.00	Teniški magazin
18.30	Košarka NBA, pregled sez.
19.30	Videoring s Sergejo
20.00	Veter sprememb, veter
Ijubezni. ang. drama
21.00	Ledeni možje, 1/3
21.50	Šport v nedeljo
22.35	Nenette in Boni, franc. film
07.00	Jetsonovi, ns. serija
07.30	Butec in butec, ris. serija
08.00	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Maska, ris. serija
09.00	Mali bogataš, serija
09.30	Batman, ris. serija
10.00	X-man, ris. serija
10.30	Skrivnostni svet, Alex Mack
11.00	Rojeni v svobodi, nan.
12.00	Brez zapor z Jonasom,
ponovitev sezone
13.00	Skoraj popolni par, nan.
13.30	Oddaja pred prenosom dirke formule 1
PONEDEUEK, 16. avgusta
SLOVENIJA 1	
09.00	Srebrno grivi konjič, 33/39
09.25	V telovadnici, nad.
10.20	Raziskovalec, 9/13
11.10	Na vrtu
11.35	Past za turiste, 3/6
12.00	Alpe, Donava, Jadran
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila, vreme, šport
13.15	Kar je vedela Maisie, franc.
	film
14.45	4x4
15.15	Polnočni klub
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Radovedni Taček
17.15	Super stara mama, 2. del
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Človeško telo, 6/8
19.00	Risanka
19.10	Žrebanje 3x3 plus 6
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Gozdarska hiša Falkenau,
	11/26
21.00	Gore in Ijudje
22,00	Odmevi
22.35	Umori na podeželju, ang.
	film
00.15	Človeško telo, 6/8
SLOVENIJA 2	
10.00	Sobotna noč, ponovitev
12.00	Popolna tujca, 7/24
12.30	Simpsonovi, 24/50
12.45	Danes in nikoli več?, 15/20
12,50	Pustolovščina Okavango,
	5/8
13.40	Ledeni možje, 1/3
16.15	Kinoteka
17.30	Pripravljeni, oddaja 0
	slovenski vojski
18.05	Snežna reka, 6/26
19.00	Dekle, 1/3
20.00	Ikea: Miklavževa delavnica,
	dokum. oddaja
20.50	Gola pištola, amer. film
22.15	Noč z Dickom, 7. del
22.40	Brane Rončel izza odra
00.05	Mlada in nedolžna, ang.
	film

06.00 Dobro jutro. Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nan. 10.20 Preciosa, nad. 11.15 Moč Ijubezni, nan. 12.15 Matlock, nan. 13.05 Brez zapor z Jonasom 14.30 Obala Malibuja, nan. 15.30 Angel v belem, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nad 17.20 Preciosa, nan. 18.15 Moč Ijubezni, nan. 19.15 24 ur
19.55 1,2,3-kdodobi? 20.00 Umor.dim in sence, amer. film
Popolna varnost, nan. Gola resnica, nan. Južni Brooklyn, nan. M.A.S.H, nan. Glavni na vasi, nan. 24 ur, ponovitev
M——fc : kanall
£3> -
TOREK, 17. avgusta
SLOVENIJA 1	
09.00	Srebrnogrivi konjič, 34/39
09.25	Radovedni Taček
09.45	Waynove dogodivščine,
	11/26
10.20	Človeško telo, 6/8
11.10	Glasbeni utrinki
11.40	Ljudje poleg nas
12.10	Gozdarska hiša Falkenau,
	11/26
13.00	Poročila, vreme, šport
14.00	Gore in Ijudje
14.50	Umori na podeželju, ang.
	film
16.30	Med valovi, dokum. oddaja
17.00	V znamenju dvojčkov, 7/12
17.20	Azil, 7/14
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Frostovo stoletje, 9/13
19.00	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.05	Straussovi, 2/8
21.00	TV konferenca
22.00	Odmevi
22.30	Šport
22.40	Gugalnica, 3/3
23.30	Palete, 5/7
00.00	Frostovo stoletje, 9/13
SLOVENIJA 2	
10.30	Snežna reka, 6/26
11.20	Miklavževa delavnica,
	dokum. oddaja
12.10	Gola pištola, amer. film
13.35	Dekle, 1/3
15.45	Koncert skupine Siddharta
16.35	Otrok drugih staršev, amer.
	film
18.05	Saint Tropez, 20/26
19.00	Lingo, tv igrica
19.30	Videoring - oldies
20.00	Lent'99
21.00	Koma, amer. dokum.
	oddaja
22.00	Divji Bill, amer. film
23.30	Svet poroča
00.00	Murphy Brown, 24/26
	
	
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nan.
10.20	Preciosa. nad.
11.15	Moč Ijubezni, nan
12.15	Matlock, nan.
13.00	Ograje našega mesta. nan.
14.00	Top shop
14.30	Popolna vamost, nan.
15.30	Angel v belem, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nad.
17.20	reciosa. nad.
18.15	Moč Ijubezni, nan.
19.15	24 ur
19.55	1,2,3-kdo dobi?
20.00	Resnične zgodbe: Nevami
	vsadki, amer. film
21.40	Bolnišnica upanja, nan.
22.30	Gola resnica, nan.
23.00	Južni Brooklyn, nan.
00.00	M.A.S.H., nan.
00.30	Glavni na vasi, ris. serija
01.00	24 ur, ponovitev
	^ - kanali
*	£3) 46
09.00	NAJ SPOT DNEVA
09.05	MINISTRSKI STOL: Janko
	Razgoršek
10.00	VABIMO K OGLEDU
10.05	HERMES - 5. ODDAJA 0
	MEJNIH VEDAH
10.50	TVIZLOŽBA
10.55	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	OTROŠKI PROGRAM
19.30	TVIZLOŽBA
19.35	OBVESTILA
19.55	EPP/VABIMO KOGLEDU
20.00	818. VTVMAGAZIN,
	regionalni intormativni
	program
20.15	ŠPORTNI TOREK, športna
	informativna oddaia
20.30	POLETNI FILMI NA VTV
	GLENGARRY GLEN ROSS,
	amer. komedija
22.00	IZ PRODUKCIJE
	ZDRUŽENJA
	LTV SLOVENIJE
22.30	818. VTVMAGAZIN,
	ponovitev IN ŠPORTNI
	TOREK
23.00	NAJ SPOT DNEVA
23.05	TVIZLOŽBA
23.10	VIDEOSTRANI
SREDA, 18. avgusta
SLOVENIJA 1
09.00 Srebrnognvi konjič, 35/39 09.35 V znamenju dvojčkov, 7/12 09.55 Azil, 7/14 10.20 Frostovo stoletje, 9/13 11.10 TVkonferenca 12.05 Štraussovi, 2/8 13.00 Poročila, vreme, šport 14.40 Ljudje in zemlja 15.30 Palete, 5/7 16.00 Pomp 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzomik, vreme, šport 18.10 Veselje pujskov, ang.
poljudnoznan.oddaja 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Sedmi pečat: ugrabitev,
amer. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Šport
22.40 Polka jim pomeni vse, glas. oddaja
23.30 Veselje pujskov, poljudnoz-nan. oddaja
SLOVENIJA 2
10.30	Saint Tropez, 20/26
11.20	Koma, dokum. oddaja
12.15	Lent'99
16.30	Kissinger in Nixon, amer.
	film
18.05	Wildbach, 12/13
19.00	Poročila, 7/13
19.25	Videoring s Tino
19.50	Ljubljana: kvalifikacije za
	EP v nogometu,
	Slovenija:Albanija, prenos
21.50	Buffalo Bill in indijanci,
	amer. film
POP	
	T\/
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nad.
10.20	Preciosa, nan.
11.15	Moč Ijubezni, nan.
12.15	Matlock, nan.
13.05	Ograje našega mesta, nan.
14.00	Top shop
14.30	Bolnišnica upanja, nan.
15.30	Angel v belem, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nan.
17.20	Preciosa, nad.
18.15	Moč Ijubezni, nan.
19.15	24 ur
19.55	1,2 3-kdo dobi?
20.00	Ubijalčev poljub, amer. film
21.40	Hulkove avanture, nan.
22.30	Gola resnica, nan.
23.00	Južni Brooklyn, nan.
00.00	M.A.S.H., nan.
00.30	Glavni na vasi, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
	^ fc. kanaii
ii <	11
% 1	11 52
09.00	DOBRO JUTRO, informa-
	tivno-razvedrilna oddaja
10.00	818. VTVMAGAZIN,
	ponovitev
10.15	ŠPORTNITOREK, športna
	informativna oddaja
10.30	VABIMO K OGLEDU
10.35	POLETNI FILMI NA VTV
	GLENGARRY GLEN ROSS,
	ameriški film
12.05	TVIZLOŽBA
12.10	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM:
19.25	TVIZLOŽBA
19.30	OBVESTILA
19.55	EPP / VABIMO K OGLEDU
20.00	VIDEO TOP, glasbena
	oddaja
20.45	REGIONALNE NOVICE
20.50	OBISKALI SMO ... MIREN,
	dokum. zapis
21.15	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.15	TVIZLOŽBA
22.20	VIDEOSTRANI
Cash&Carry
Podjetniki Gostinci Trgovci
Cash&Carry
>rima-Cash&Carry
liagovnica Gorica Velenje Veleprodajne cene - široka ponudba
6' Bl
Cash&Carry
Gospodinje Obrtniki Društva
Cash&Carry
00.30 To je spolnost, erotična serija
01.3024 ur, ponovitev

inall 27
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 POLETNI FILMI NA VTV: C0PPERST0WN, ameriški film
11.30 VABIMO K OGLEDU 11.35 KAKO BITIZORAVIN ZMAGOVATI S.E M. - 82. oddaja
12.05 ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 24. del dokumen-tarne oddaje 12.30 TVIZLOŽBA 12.35 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 POLETNI MIŠ MAŠ,
otroška oddaja (OLIVVER TVVIST, ris. film) 19.50 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMO KOGLEDU 20.00 POLETNI FILMI NA VTV: OBSEDENOST, am. film 21.40 REGIONALNE NOVICE 21.45 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.30 TVIZLOŽBA 22.35 VIDEOSTRANI
18.10 19.15 20.00
22.30 00.30
02.30
HerKui, naa. 24 ur
Filmski maraton s Seanom Conneryjem: Lov na rdeči oktober, amer. film Zadnji dnevi raja, amer. film Razbojniki za vse čase, amer. film Kuba, amer. film
..........k.
Gaxm
anail
27 46
52
09.00 09.05 09.55 10.00
11.35 11.40 18.55 19.00 19.45 19.50 19.35 20.00
20.15
21.25 22.10 22.25 22.30
NAJ SPOT DNEVA POLETNI MIŠ MAŠ, pon. VABIMO K OGLEDU POLETNI FILMI NA VTV: OBSEDENOST, am. film TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP / VABIMO K OGLEDU 817. VTV MAGAZIN, reg. informativni. program ŠTEVERJAN 99, posnetek prireditve, nastop narod-nozabavnih ansamblov POPOTNIŠKE RAZGLEDNICE 817. VTVMAGAZIN, pon. NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
14.UU 16.00 16.30 18.15 19.15 20.00
22.00 23.00 00.30
i-ormuia l, prenos Veliki kuharski mojstri Sredi sezone, ang. film Obale Malibuja, nan. 24 ur
Filmski vikend s Seanom Conneryjem: Utemeljni sum, amer. film Teksaški mož postave, nan. Vtvojih sanjah, ang. film 24 ur
anali
27
52

09.00 POLETNI MIŠ MAŠ, pon. 09.50 IZ PONEDELJKOVE
ODDAJE DOBRO JUTRO 10.35 816. VTV MAGAZIN, reg.
informativni program 10.50 ŠPORTNITOREK, športna
informativna oddaja 11.05 IZ SREDINE ODDAJE
DOBROJUTRO 11.50 817. VTV MAGAZIN, reg.
informativni program 12,05 IZ PETKOVE ODDAJE
DOBROJUTRO 12.50 VIDEOSTRANI 18.00 POLETNI FILMI NA VTV
GLAMSKO PLATNO, am. f. 19.35 NAJ SPOT, glasb. oddaja 20.15 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI S.E.M. 20.45 VIDEOSTRANI
21.30 22.30 23.00 00.00 00.30 01.00
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno - razvedrilna oddaja 10.00 817. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.15 VABIMO K OGLEDU 10.20 ŠTEVERJAN ž99, posnetek
2. dela prireditve 11.30 TVIZLOŽBA 11.35 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP / VABIMO K OGLEDU 20.00 MINISTRSKI STOL: Janko
Razgoršek 20.55 REGIONALNE NOVICE 21.00 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 21.45 HERMES - 5. ODDAJA 0
■ MEJNIH VEDAH 22.30 VIZLOŽBA 22.35 VIDEOSTRANI
12, avgusta 1999
E
o
OVEN OD21.3. D0 21.4.
Vaie poćutje bo iz dnevo v dan boljie, zato bosfe spet polni novih idej, ki bodo fudi vaio okolico silile k nenebni dejavnosti. Ob tem boste na-leteli na nesluteno težavo - neke govorice vam bodo dvigale Hak, sploh, ker se bo v njih skrival delček resnice, za katero ne bi bilo dobro, će bi se razvedela. Nikar ne odreagirajte vihravo, tako boste še bolj prepričali vaše nasprotnike, da imajo prav. Z mirnosfjo in preudarnost-jo boste dosegli veliko več.
BIKOD22.4. DO 20.5.
Caka vas naporen teden, v kaferem boste morali postoriti marsikaj od tisfega, kar ste preložili pred letnim dopusfom. Razen seveda, če ga pravkar uživafe, potem vas bo delo prav tako počakalo.Poletje je bil letos vas uspeien čas in fako bo še nekaj fednov. Počutje bo zelo dobro, minile bodo celo težave, ki so vas kar nekaj časa spravljale ob živce. Ob koncu tedna vas čaka prijefno druženje z dobrimi prijatelji.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Poletjeje že nekaj ćasa z nami, na kar vas letos krepko opozarja poćutje in zdravje. Odlično se boste počutili fudi v naslednjih dneh, le nekoliko nemimi boste, saj se vam bodo dogajale sfvari, ki jih človek nikoli ne more biti navajen. Povezane bodo z vašo družino. Spct se boste morali vzeti v roke in po-skrbeti, da boste dosegli notranji mir. Partner bo na trenutke fežak, sicer pa fo ne bo čisto nič ćudno. ludi on ima svoje skrbi, ki jih vi včasih nočete razumeti.
RAKOD22.6. DO 22.7.
Izvedeli boste, da vas tisti, ki vas sicer v družbi pogosto kritizira, zelo ceni zaradi nekaferih vaših lasfnosti, ki so zelo odkritosrčne in redke. Ne da bi hoteli, boste z njim navezali pristen prijateljski stik, ki zna rodiri tudi dobro poslovno sodelovanje. Veliko bosfe razmišljali o pri-hodnosti in naćrtih, ki so zelo visokoleteči. Sploh, ker so odvisni pred-vsem od drugih in ne od vas. Ko se ne morete zanesti le nase, po tako veste, da nikoli ne teče vse tako gladko, kof bi si želeli.
LEV OD 23.7. DO 23.8
Dela imate ćez glavo, kar ne uničuje le vas, ampak fudi vse, ki živijo z vami. Dolgo ne boste zdržali, saj vas bi izdalo zdravje. Zato si vsaj poskušajfe živfjenje organizirafi tako, da vam bo ostalo kaj časa fudi za sprostitev in družino, ki vas že močno pogreša. Ce si še niste privoščili poletnega oddiha, je zadnji čas, saj imate vsak dan manj energije. Denarja ne bo dovolj za vse vaše skrite želje, zato previdno ravnajte z njim. A kar se vam zdi pomembno, si vseeno lahko privos'čite.
DEVICA OD 24. 8. D0 23. 9.
Zadnje čase ste precej zagrenjeni in potegnjeni vase, saj vas skrbi za nekoga od bližnjih sorodnikov. Se bolj bi vas moralo skrbeti za vas. Počutje se vam nikakor ne bo izboljšalo, če ne boste sami kaj naredili za to. Partner vse skupaj le nemoćno opazuje, najhuje pa je to, da si postajata fujca. Ce tega ie niste opozili boste kmalu. Njegove reakcije in dejanja vos znajo zelo negafivno presenetiti. Potrebovali boste veli-ko moči in dobre volje, da razrešife fo življenjsko situacijo. Le pogumno.
TEHTNICA OD 24. 9. D0 23.10.
Prijatelj vas bo spomnil na že pozabljeno obljubo, ki ste mu jo dali pred več kof letom dni. Ne bo sicer pravi čas, da jo uresničite, a se boste vseeno vsaj potrudili. Preveč vam pomeni prijateljsfvo, da bi lahko na vse skupaj kar pozabili. Partner bo zelo dobro razpoložen, zato boste veliko z njim, saj se bosfe ob njem počutili varno in dobro. Pazite se prepihov, saj veste, da vaše zdravje zadnje čase ni več fako trdno.
SKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Veliko boste sanjarili in razmišljali. K sreći se bodo mnoge sanje uresničile že v prihodnjih dneh, kar bo izredno dobro vplivalo na vaše poćutje. Dobili bosfe ne-verjetno energijo, ki jo boste tudi potrebovali, saj je pred vami nekaj ne prav enoličnih dni. Spoznali boste nekaj zanimivih Ijudi, ki vam bodo polepšali vsakdan, če boste znali, pa boste iz novih znanstev po-tegnili tudi marsikatero korist
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Strah vas bo prihodnosti, za kar imate trenutno zelo fehten razlog. Se pred jesenjo se bodo sfvari uredile v vaš prid in vse se bo obrnilo fako, kot ste si upali verjeti le potiho. Spoznali boste nekoga, ki vas bo spravljal v smeh. Pozabite na Ijudi in to, kaj bodo rekli, prepustite se raje čustvom, ki vas bodo znalo zanesljivo voditi k lepši prihodnosti. Finanćne težave na obzorju, zato pazljivo! Kupujte le tisfo, kar
resnično potrebujete.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Navzven se bostc delali zelo mime in srečne, v vas pa bo divjal vihar, ki ga bodo povzročile govorice. Ko vam bodo prišle na uho, jim sprva ne boste mogli verjeti, potem pa bo vse več stvari kazalo na to, da znajo biti resnične. Preden ukrepate, frikrat premislite, saj veste, kako težko ste sami in kako vas ubija, če nimate družbc. Le z enim nepre-mišljenim korakom se lahko sfvari še bolj zapletejo, zato nikar ne bo-dife vihravi. finančno stanje se bo izboljšalo.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.	"
Lenoben teden vas čaka. Prav nič vam ne bo šlo prav od rok in nobene prave volje ne boste imeli, da bi takšno počutje in poćetje kako spre-menili. Pazite, da se vas potrtost ne loti z vso silo. Moč pozitivnih misli ni iz trfe zvita, zato poskusite tudi vi. Bolje bo, da se odpravite ven, med Ijudi in se jim pridružite tudi v opazovanju. Morda boste potem spoznali, zakaj se vam dogaja, kar se vam. Ko boste, bo rešitev lažja.
RIBI0D20.2. DO 20.3.
Većino vaših dejanj vaši bližnji nikakor ne bodo razumeli, saj bodo pre-prićani, da so le plod vaše trme in nerazložljive samovolje. Dejstvo je, da ste se zatrdno odločili marsikaj spremeniti. lega se boste tudi držali, saj ste znani kot človek dejanj. In pravje tako. Z variii bodo ostali tisti, ki so vaši iskreni prijatelji, drugih pa tako ne potrebujete. V Ijubezni bo prevladovalo zatišje, a le še kratek čas.
Na prvi modni reviji pred Rudnik pubom se je Andreja pred-stavila z zanimivo kolekcijo poletnih oblačil za to poletje.
gozdov, ob poljskih poteh pa tudl na vrtovih jeseni Takšen sok je še posebej dober, ker se v bezgovih jagodah skrivajo mnogi vitamini in mineralne snovl, v lOOg bezga je kar 76 miligramov vitamina C, pa tudi vitamini
Tbđa, naj bo bezeg še tako okusen, nikoli ne smete uživati njegovih surovih jagod! če boste tako neučakani ali nepazljivi, se lahko zgodi, da vam bo postalo slabo, da boste bruhali ali dobili celo drisko. V surovih bezgovih jagodah so namreč posebej škodljive strupene snovi, ki jih uničimo šele z vročino, se pravi, ko bezeg prekuhamo, ocvremo in podobno.
Bezgovi grmi cvetijo že v juniju in če ste jih takrat skrbno potrgali in posušili, se že sedaj lahko slakate z belim bezgovim sokom ali pa rahlim pecivom, podobnim zavitku, v katerega namesto običajnih jaboik nadevate posušeno bezgovo cvetje.
V hladnih jesenskih in zimskih večerih se boste pogreli z bezgovim čajem, ki ga lahko pripravite iz posušenih cvetov bezga, iz posuienih jagod ali pa napravite mešanico iz obojega. Stara legenda govori, da je treba bezgovo pecivo pojesti na poletno noč, ker bomo potem do
kresne noči prihodnjega leta obvarovani vseh bolezni.
|---------------- -----------------------
kanje grma pred sončnim vzhodom naj bi ceio ozdravilo putiko. Resnica vsekakor je, da se v bezgovih cvetovih in jagodah skriva toliko zdravilnih snovi, da si le privošćite sok iz njih! Vsaj tri krat tedensko.
KRIZANKA PODJETJA PERFTECH
NAGRADNA KRIŽANKA PODJETJA PERFTECH Podjetje za proizvodnjo in uvajanje novih tehnologij Predstavništvo Velenje - na Prešernovi (nad Elektrotehno) GSM: 041/793-318 Rešitev križanke, opreml-
pošljite na Naš čas d.o.o.,
ODJETJE PERFTECH
27. avgusta

_
!
VERZUM TRADE, Šaleska 16, Velenje, objavljene v tedniku Naš čas 29.7.: 1. nagrada - kotesarska čelada: MAJA ZAJC, Gaberke 309,3325
2.	nagrada - avto pre-proge: MARIJA KRAJNC, Koroška 3/a, Veienje
3.	nagrada - sedežne avto prevleke: MARIJA BUBIK, Šmartno ob Paki 56,3327 Šmartno ob Paki
GIBANJEALIDELiT VANJENEKD.TELO-VADCEVSOKOLOV
OEL KNJIGE,
pur
DELAVEC, KIORJE
Z
.OMTAST. VESLOM.
SASOZA-DOVO-UEVANJE
LOCUS SIGILU
»ONDENE BELGIJ. TOPUCE
SKUPINA MALO-VREDNIH UUDI
ROJSTNI KRAJ PESNIKA PRESERNA
SM.PEVEĆ REDDING
TREVOZ BLAGA ALIOSEB
"MiT
BATKIVA
Li
VPROVANSI
OKRASNA
AVSIHU. .PISATEU ZIDOVSKE-GARODU, KIJE ZIVEL VPRAGI (FRANZ
ŠVICAR. PISATE-UAANETA
MER.EHOTA
R
FIEMING
VULKAN (MAUNA „)
NASPROT-
ODBITNE OBRESTI PRINAKUPU MENICE
PLANSAR
ILIRSKO-KELTSKO PLEMEV ALPAH
MESTOV NOTRANJl
GLASBILO
MESECŽl-DOV.KO-
GRŠKI DIDAKT. PESNIK
UŽIVA KOKAIN
fSKA ZVEZA (KRATICAI
"AM.PEVEC
RAZCVETJA
VOR.LADJA
J
K
PREBI-VALCI KAIRA
'MANŽI JADRAN-SKIOTOK
ANTON
AONIJE
OKUSEN TROPSKI SADEZ
oaarzA
IZDROVA-NJEVRVI
NAŠ ČAS
FR.-ŠVIC-PISATEU (CLAUDE)
KORALNI OIOK
TONE RAZINGAR
TO IN ONO
KAS VAS 13
Veliki modni načrti Andreje Friškovec
1
Frikla Styling prisega na preprosto eleganco
vnega vsakdana ji je pač pričela
presedati. Željo je uresničila
letos konec pomladi, ko se je
odločila za pot samostojne pod-
jetnice. Ustanovila je podjetje
Frikla styling, zaščitno znamko
za njena preprosta, lepa, ele-
gantna ali športna oblačila tako
za fante kot dekleta ter može in
žene. Zaenkrat šiva po naročilu,
upošteva želje naročnikov in
rada tudi sama svetuie.
Andreja je po poklicu modni
modelar, svoja oblačila pa tudi
kroji kar sama. Pri tem pazi, da
ni preveč ekstravagantna in da
so njena oblačila narejena tako,
da ugajajo vsem okusom. Kar ni
vedno lahko. Uporablja pred-
vsem naravne
materiale in
umirjene barve.
Prisega	na
bombaž in lan, pri
barvah	jo
največkrat zanese
k beli, sivi in bež.
Včasih malce
skoči iz tega okvi-
ra, saj sledi mod-
nim trendom, ki
znajo biti tudi
"divji".
Andreja si želi,
da to, kar ustvarja,
vidi čim več Ijudi.
Zato ima v načrtu
pogoste modne
revije, ki jih bo
vedno popestrila z
zanimivimi gosti.
"Zdi se mi, da
mora revijo
spremljati show
program, da revija
privabi čim več
ljudi." Prvič ji je to
resnično uspelo.
- Andreja Friškovec ima s svojim podjetjem Že kmalu vas bo
Frikla styling velike načrte, predvsem pa spet povabila; pri-
se bo pogosto predstavljala na revijah, ki Pray'ja modno
jih bo vedno spremljal shovv program. Prvo reyiJO v.restavracl"
... .... ji Mami, ob otrvo-modno revijojije vodila Oriana, kije bila Jritvj kluba Blah
ob Salome zagotovo magnet za številne glah sredi sep-
obiskovalce. tembra prav tako,
Pred dobrim mesecem dni vas je Velenjčanka Andreja Friškovec, mlada modna obliko-valka iz Velenja, povabila na zanimivo modno revijo v Rudnik pub. Zamislila si jo je kot spek-takel, ki je nadgradi! njene modne kreacije za to vroče pole-tje. Zato je revijo vodila Oriana Girotto - Cavazza, nastopil pa je tudi transvestit Salome, ki mu Andreja šiva in kreira že dobrih pet let.
Andreja je nekaj let delala v mistinjskem Preventu, vendar ji misel, da gre po samostojni poti, ni dala miru. Enoličnost delo-
takrat pa bo sodelovala tudi pri izboru Miss Velenja. Kandidatke bodo nosile njene večerne obleke, poleg tega je Andreja soorganiza-torica tekmovanja. V kratkem se bo predstavila tudi v Ljubljani,
Slovenskih Konjicah... Vmes pa bo šivala za vse, ki imajo radi oblačila izdelana po svoji meri in okusu.
■ bš, foto: Sandi Zakošek
14 W VAS
OBVEŠČEVALEC
12. avgusta 1999
KINO VELENJE-
v hotelu PAKA
........................
«: 497 66 80/ 497 66 81
VUm MOKAM
V juliju in avgustu - sprememba urnika filmskih predstav!
SKRIVNOST ULICE ARLINGTON
psihološki triler, DTS Režija: Mark Pellington Vloge: Tim Robbins, JeffBridges, Joan Cusack Dolžina: 117 minul Četrtek 12. 8. ob 18.30 in 21.00 Petek 13. 8. ob 23.00 Sobota 14. 8. ob 18.30 in 21.00 Nedelja 15. 8. ob 18.30 in 21.00 Ponedeljek 16. 8. ob 20.00 Nedolgo tega ovdoveli univerzitetni profesor Michael živi sam z desetlet-nim sinom Grantom. Občasno mu krajša dneve mlada študentka Brooke. Michaela in Granta še po dveh letih preganja smrt žene in mame, sicer agentke FBI, ki so jo ubili pri opravljanju službenih dolžnosti. Ko se v njuno neposredno bližino priseli družina Lang se z njimi začenjajo še večje psihične napetosti in sumnjičavost. Michael
se odloči, da bo nove sosede dodobra preveril, še posebno, ker sta Grant in Langov otrok Brady postala neločljiva prijatelja. Njegove ugotovitve le še poglobijo sumničavost. Langova zagotovo nista to, za kar se izdajate. Toda kdo sta ?
NORI NA MARY
komedija, dolby digital
Režija: brata Farelly
Vloge: Cameron Diaz, Ben Stiller.
Matt Dillon
Dolžina: 110 minut
Petek 13. 8.ob 18.30 in 21.00
Sobota 14.8. ob 23.00
Mary je idealna ženska v katero so
vsi moški v filmu neizmerno
zaljubljeni. Toda komu bo končno
padla v naročje in kaj vse so moški
pripravljeni storiti zanjo ? Uživajte I
VEM, KAJ STE ZAKRIVILI LANSKO POLETJE
grozljivka, dolby digital. Režija: Jim Gillespie
Vloge: Sarah Michelle Gellar, Ryan Phullippe, Jennifer Love Hevnitt
Dolžina: 102 minuti Torek 17. 8. ob 21.00 Sreda 18. 8. ob 21.00
Skupina mladih, krepostnih mladost-nikov je lansko poletje ob popivanju na plaži povozila nesrečnega ribiča in ga skrila v bližnje jezero. Zadevo so hoteli pozabiti in jo odnesti s sabo v grob. Toda nekdo jim je na sledi, odločen, da poravna stare račune.
V juliju in avgustu - sprememba urnika filmskih predstavl
OTROŠKA MATINEJA Vnedeljo 15. 8. ob 17.uri
ŽIVUENJE ŽUŽELK
Diesneyeva risanka. Dolžina: 98 minut
Mravlje, morajo vsako leto na pomlad pripraviti zalogo hrane za požrešne kobilice. Nekega dne pa vse skupaj zamoči nerodni mravljinček Flik kajti pripravljena hrana mu pade v reko. Da bi svoje naselje rešil pred invazijo razjarjenih kobilic, se odpravi iskat žuželke, ki bi se postavile v bran kobilicam. Tudi tokrat mu ravno ne uspe. Toda Flik je odločen, da bo stvar speljal do konca.
Filmski ciklus SODOBNE GROZUIVKE
V velenjskem kinu vas še nikoli ni bilo tako strah, kot vas bo v
strašnem avgustu. Prihajajo namreč zgodbe, nabite s suspenzom, prelite s krvjo in doneče od srca parajočih krikov. Zagotovljena zabava za adrenalinske odvisnike in zaščitniške Ijubimce.
Še zadnja predstava naslednji teden:
NOČ ČAROVNIC 20 LET POZNEJE
Torek 17.8. ob 20.00 Sreda 18. 8. ob 20.00
VEM, KAJ STE ZAKRIVILI LANSKO POLETJE
grozljivka, dolby digital Režija: Jim Gillespie Vloge: Sarah Michelle Gellar. Ryan Phullippe, Jennifer Love Hewitt
Dolžina: 102 minuti
Cena vstopnice za filmski ciklus je 500 SIT!
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire'700 SIT, za otroške matineje 400 SIT, za filmski ciklus 500 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, pol ure pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah : 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure.
Informacije in predprodaja vstop-nic: 898 24 91 pol ure pred prvo predstavo in dalje.

t-TilntzLn
Nina Kompare na Velenjskem gradu
V četrtek, 19. avgusta, ob 20.30, bo na Velenjskem gradu zan-imiv koncert na katerem bodo sodelovali: Nina KOMPARE, vokal, Franc KOMPARE, trobenta in Janez REPNIK, klaviature.
Nina je absolventka angleškega in latinskega jezika ter redna učenka glasbene in baletne šole za solopetje v Ljubljani. Letos je bila med osemdesetimi kandidati iz Slovenije izvoljena v Svetovni pevski zbor mladih. Njun repertoar: narodna, zabavna, pop, klasična, cerkvena in umetna glasba.
Vstopnine ni!
TRGOVINA KOSARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Te/efon/fax: 063/728-080
POSEBNA PONUDBA
VEGETA1KG	899,90
SLADKOR 50/1KG 124,90 0LJE ZVEZDA V ZAB0JU1L198,90 KAVABAR100G	144,90
PIV0 V ZAB0JU LASK0	3.150,00
VVEISSER RIESE 5,4KG	999,90
KRMNIJEČMEN	24,90
KRMNA K0RUZA	27,90
CENE VEUAJO DO RAZPRODAJE ZALOG!
OD 1.8. DO 31.8. Sl BO VSAKKUPEC, Kl BO CEL MESEC NAKUPOVAL VNAŠIPRODAJALNI, PRISLUŽIL KUPONE IA HRAN0IN PIJAČ0, Kl JIH B0 LAHK0IZKORISTIL NA NAŠI VESELICI - VESELO POPOLDNE V KOŠARICI, Kl JO BOMO PRIREDIU. ZA VSE NAŠE CENJENE KUPCE V SOBOTO, 4. SEPT. 1999 OB 18.00 URI. ZABAVAL MS BO ANSAMBEL MIRA KLINCA.
*KDOR VARČUJE - V KOŠARICIKUPUJE!*
11. cltrarski festival "Prešmentane citre 1999"
Gostja bo tudi slovenska Esmeralda
Začelo se je pred enajstimi leti, ko citre in ljudski pevci še niso bili tako popularni in po-slušani kot zadnja leta. V Kulturnem centru Ivana Napotnika so sprva priprav-Ijali le srečanja, nekakšne predstavitve slovenskih citrar-jev, z leti pa je dogodek prera-sel v tridnevni citrarski festival, drugi največji za znanim v Grižah. Prvih osem let je festi-val gostila veleblagovnica Nama, zadnja tri pa se osred-nja prireditev dogaja na trgu v Starem Velenju. Tkidi jutri se bo!
Vodja kulturnih prireditev pri KC IN Velenje Marjan Marinšek, tudi sam citrar in lju-bitelj ljudske glasbe, nam je po-vedal, da vsako leto poskrbijo za zanimive goste in samostoj-ni koncert katerega od znanih citraijev. Doslej so jih pripravi-li Rudi Knabl, Miha Dovžan z Joži Kališnik, Kamniški koled-niki in trio Moj dom, letos pa je bil prvi koncert izjemoma že pred tednom dni, ko so na gra-du ne prav številno občinstvo navdušili citrarka Monika
Heričko in njena hči Alenka, spremljal pa ju je tudi Miro Božič, ki odlično igra orglice. Se en imeniten kulturni dogodek se obeta drevi, ko bosta v cer-kvi sv. Marije v Starem Velenju nastopila mlada, trenutno naj-boljša slovenska citrarja Nina Mandžuka in Dejan Praprotnik. Koncert lanske mojstrice in letošnjega mojstra citer se bo pričel ob 20. uri, na njem pa bosta predstavila tako ljudska kot klasična glasbena dela.
Festival v znamenju mladih
Osrednji del citarskega festi-vala najboljših in najbolj zani-mivih slovenskih citraijev se bo jutri pričel že malo pred 19. uro, zaradi res velikega števila nastopajočih pa bo trajala vsaj do polnoči. Festival bo minil predvsem v znamenju mladih citrarjev, ki jih je iz leta v lcto več, veliko pa jih je tudi iz nam bližnjih krajev.
Tako se bodo letos med mla-dimi predstavili: Karmen špi-lar iz Spodnje Rečice, Mojca in Mira Lenko iz Ljubnega ob
Savinji, Urška Praprotnik iz Posavca, Maja in Tina Markac s Podgorja pri Slovenj Gradcu, Primož Kurnik iz Soštanja, Andreja Grosek iz Šmarja pri Jelšah, "Duo" Zlate strune iz Rogaške Slatine, Urška Predikaka iz Podpece in Janja Brlec iz Laškega. Med sta-rejšimi citrarje se bodo pred-stavili. Tone Mlačnik iz Luč ob Savinji, Marjan Beton iz Kranja, ki igra klavirske citre, Bernarda Potočnik iz Maribora, Franc Roban iz Robanovega kota, Jasmina Levičar iz Senovega, ki je bila lani razglašena za mojstrico ci-ter in Maijan Marinšek, ki je ig-ral že na vseh dosedanjih srečanjih.
Posebna gostja bo tokrat Janja Diemat iz Pernice, ki je bila lani proglašena za "sloven-sko Esmeraldo". V Starem Velenju bo vanjo tudi oblečena, poleg tega jc Janja citrarka in bo tokrat tudi zaigrala. Poleg vseh naštetih pa se je vabilu od-zvala tudi vsakoletna gostja Cita Galič iz Šempetra v Savinjski dolini.
Tudi brez "Ijudskih" ne bo šlo
Tudi tokrat bodo festival po-pestrili zanimivi ljudski muzi-kantje, pevci in godci. In tudi med njimi je veliko domačinov. Naj jih naštejemo le nekaj; Pepca Lešnik iz Velenja, Stanko Vrčkovnik iz Florjana pri Šoštanju, domači pevki sta-rih ljudskih pesmi Jelenova Malčka in Jezernikova Alojzija iz Šentilja pri Velenju, kozjan-ske pevke "DOMIMA" ter "Vesele babice in tamburaši" iz Šmartnega ob Paki.
Prireditev bo tokrat vodila Marjana Novak, vstopnine pa seveda ne bo. Gostinci iz Starega trga bodo poskrbeli za dobro ponudbo in počutje obis-kovalcev, da bo vse teklo, kot je treba, pa bo pomagala tudi KS Staro Velenje. Trg bo že od 17. ure zaprt za ves promet, zato vas opozarjamo, da avtomobi-le pustite na ustreznih parki-riščih. Če bo jutri vreme slučajno slabo, bo prireditev čez teden dni, torej v petek, 20. avgusta.
■ Bojana Špegel
ČETRTEK, 12, avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročlla; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
PfTEK, 13. ovgusto:	6 00 Pozdrav; 6.30 Poročila: 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto motozveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Turistična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 14. avgusto: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Česme; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 15. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Krčma pri Strašnih Jožetih; 10.00 Na svtdenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročiia; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 16. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Akioalno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 17. avgusta:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze flovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijskl džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročlla; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, ka[y. 16.30 Potoftite: 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 18. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesemted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
KD Graška Gora v sodelovanju z ZLKD Slovenj Gradec in ZLKD Velenje organizira

'GJbJ^Z*
15. avgusta, s pričetkom ob 14.00 na Graški Gori. Na festi-nastopiio 17 glasbenih skupin, ki jih je
Na festivaki najboljših oe bo izbtrala strokovna komisija, am-pak sam'o obiskovalci, podeiili bodo tri nagrade občinstva. Nastopili bodo:
Štajerski objem, ans. Drofenik, ans. Pušnik, Izvir, Mladefrajle, Goličnik, Robert Goter, Fantje z Graške Gore in Simon Plazl s prijatelji (oba izven konkurence), Dan in noč, Bobri, Šaleški fan-tje, Sredenšek Sextet, Vesna, Mikola, Veseli planšarji in Robert Zupan.
Pri založbi Zlati zvokt bo izšlatudi kaseta, na kateri bodo pred-stavljeni ansambli s svojimi skladbami, ki jih bodo predstavili na festivalu. Kaseta bo naprodaj že na prireditvi. Program bosta povezovala Natalija Verboten in Jože Galič. Po prireditvi bo za dobro voljo poskrbel ansambel Lojzeta Slaka. Vstopnine ne bo.
Vabi Kulturno društvo Graška Gora

12. avgusta 1999
OBVEŠČEVALEC
NilŠ VAS 15
mali OGLASI
aparati in stroji
SATELITSKO ANTENO PRODAM
Telefon 863-393.
KOMPRESOR "TRUDBENIK", dve
glavi, 250 L, prodam. Cena 80.000 SIT. Tel.:881-074. ŠTEDILNIK GORENJE, 4 elektrika, 2 plin, prodam za 5.000 SIT. Tel.:852-996.
T0M0 VINKOVEC za prikolico, prodam. Tel.:853-913. HLADILNIK, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.:853-058.
ZAHVALJUJEMO SE ZA HITRO P0M0Č dr. Puvaliču in njegovi ekipi v Zdravstvenem domu Velenje, osebju Bolnišnice Topolšica dr. Justineku ob spreje-mu, predvsem pa dr. Maroltu in sestram za prijaznost in potrpežljivost. -Družina JUG, Kraigherjeva, Velenje.
LOKAL 23 m2 v Velenju, oddam v najem. Telefon 855-590 ali 855-969.
PR0SIM0 VOZNIKA OSEBNEGA AVTA bele barve, ki je 24.6.1999 ob 23.15 vozil po Šaleškiv Velenju, v smeri SG, ko sta v
križišču pri Rdeči dvorani trčila motor in os. avto, in vse, ki bi karkoli vedeli o tej nesreči, da pokličejo tel.:063/885-158, zaradi razjasnitve okoliščin.
LABRADORCA-OVČARJA,
križanca, odličnega čuvaja, oddam dobrim Ijudem. Tel.:866-132.
ZIDANICO v Šmartnem ob Paki, prodam. Tel.:885-082. VIKEND HIŠO (Lom-Topolšica), prodam ali zamenjam za stanovanje v Celju. Tel.:483-735.
SADNE MLINE, nove, ugodno prodam. Telefon 063-718-899. UČBENIKIN KASETE za nemščino in francoščino, prodam. Tel.:881 -841.
ZAMRZ0VALN0 0MAR0, skrinjo, fritezo in novo žensko kolo, prodam. Tel.:850-588.
PRODAM STANOVANJSKO OPREMO. Telefon 041-505-875. STANOVANJSKO OPREMO
(komplet), ugodno prodam. Tel.:041/505-875.
0BCINA S0LCAVA Solčava 16 3335 Solčava
Občina Solčava na podlagi Zakona o javnih naročilih (Ur. I. RS, št. 24/97) in Zakona o osnovni šoli (Ur. I. RS, št. 12/96) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA
za opravljanje prevozov učencev v osnovno šolo za šolsko leto 1999/2000 po posameznih šolskih programih
1.	Naročnik: Občina Solčava, Solčava 16,3335 Solčava
2.	Predmet razpisa: dnevni prevozi učencev v Osnovno šolo Solčava in Osnovno šolo Blaža Arniča Luče na naslednjih relacijah:
Relacija
Logarska dolina - Matkov kot - Solčava Podolševa - Solčava Robanov kot - Solčava Solčava - Luče
Predvideno število otrok 6 9 8
30
Prevozi se vršijo zjutraj do šole in po pouku iz šole. Dodatne informacije glede prog lahko dobite na občinski upravi Občine Solčava.
3.	Prevoz na razpisanih relacijah lahko opravljajo za dejavnost registrirani prevozniki s svojim ali najetim vozilom. Svoje storitve
• morajo nuditi kvalitetno, odgovorno in v skladu s cestno prometno zakonodajo.
4.	Najugodnejši ponudnik na določeni relaciji bo izbran na podlagi ustreznosti vozila, ponujene cene, predloženih referenc ter drugih ugodnosti ponudnika. Ni nujno, da je najcenejši ponudnik tudi najugodnejši.
5.	Ponudba mora vsebovati:
-	ime in priimek ter naslov ponudnika oziroma firmo ponudnika,
-	dokazilo o registraciji,
-tip vozila, velikost (število sedežev), starost vozila in dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila,
-	reference (izkušnje pri prevozih osnovnošolskih otrok),
-	ceno po km in število km za posamezno relacijo za pogodbene prevoze ali ceno mesečne vozovnice za učenca v primeru, da ponuja prevoze na rednih avtobusnih linijah,
-	druge ugodnosti, ki jih daje ponudnik vključno z eventuelnimi variantami racionalizacije prevozov oziroma kombiniranja več šolskih prog.
Ponudniki oddajo ponudbe za vsako relacijo posebej.
6.	Ponudbe, opremljene z vso dokumentacijo in oznako "Ne odpiraj -javni razpis za šolske prevoze", je potrebno dostaviti v zaprti ovojnici v roku 10 dni od objave tega razpisa na naslov: Občina Solčava, Solčava 16,3335 Solčava.
7.	Skupna orientacijska vrednost vseh razpisanih prevozov je -5.000.000,00 SIT v koledarskem letu.
8.	Odpiranje ponudb bo naslednji delovni dan po zaključenem razpisu ob 12. uri v sejni sobi Občine Solčava.
9.	Ponudniki bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 10 dni po odpiranju ponudb.
10.	Naročnik si pridržuje pravico spremembe časa prihoda oziroma odhoda ter števila učencev. Prav tako si naročnik pridržuje pravico do racionalizacije prevozov, če se izkaže možnost kombiniranja šolskih prog. V tem primeru ponudniki nimajo pravice do uveljavljanja odškodnine iz tega naslova.
0BČINA SOLČAVA
stanovanja
ENOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE, s posebnim vhodom, oddamo ženski srednjih let. Telefon 85-12-85. DVOSOBNO STANOVANJE oddam v najem družini brez otrok. Zaželeno predplačilo za leto dni. Tel.:866-339.
ENOSOBNO STANOVANJE v
Šoštanju vzamem v najem. Tel.:041/587-743.
VOLVO 4601,7 GLI, letnik 93, regist. do 7/2000, z vso opremo, prodam. Telefon 855-590 ali 855-969.
POLTOVORNITRICIKEL "Piaggio Apecar", sept. 98, vozen s kategorijo A, prodam. Tel.: 882-191.
GOLF JXD, letnik 90, moder, prodam. Tel.: 0602/55-695. MOŠKO KOLO "Senior-elite", dobro ohranjeno, prodam za 12.000 SIT.Tel.: 853-101.
zivali
BIKCA, TEŽKEGA 115 kg, prodam ali zamenjam za teličko. Telefon 893-073.
BERNSKE PLANŠARSKE PSE,
mladiče z rodovnikom, cepljene, prodamo. Telefon 892-240 ali 041-814-605.
TELETA prodam. Tel.:893-587. TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, prodam. Tel.:882-710. PARUČ za enega ali dva konja, zelo ugodno prodam. Tel.:882-575.
KANARČKE (bele in rumene), prodam. Tel.:892-011 PUJSKE, težke od 25-60 kg, prodam. Tel.:881-764.
PRODAJA MLADIH KOKOŠI,
ki že nesejo, v nedeljo, 15.8.1999, od 8.00 do 8.30, v Šaleku pri cerkvi. Tel.:0602/61-202.
PRASICE, od 25-35 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Tel.:886-261.
fOSMDNlSTV'O
ŽEUTE PR00ATI DELNICE? Prijazno osebje vam je na voljo, zato pokličite in jih obiščite v poslovalnicah: Velenje; Foitova 2. tel.: 0S3/870-070 Celje; Cesta U, divizije 14, tel.: 486-086 Slovenj gradec; Ozka ulica 4, tel.: 0802/511-1(1 Veseli se ivanjazvami. Alfa kolektiv
ŽELIMO VAM PRIJETNO DOPUSTOVANJE!
ČE PA BOSTE V PROSTEM ČASU ISKALI SVOJ DOM, VAS ČAKAMO NA TEL. ŠT. 041/605-786
GIBANJE PREBIVALSTVA	
Upravna enota Velenje	Upravna enota Žalec
Poroki:	Poroke:
Borut Pajk, Velenje, Konovska c. št. 16 in Ksenja Golenko, Velenje, Konovska c. št. 16; Sebastijan Brežnjak, Novo mesto, Šegova ul. št. 18 in Alenka Krajnc, Novo mesto, Šegova ul. št. 18.	Andrej Matjaž, Šešče pri Preboldu in Urška Pfeifer, Podvin pri Polzeli; Gorazd Kovačič, Črni vrh in Matejka Šmit, Črni vrh; Bojan Vasle, Polzela in Barbika Križnik, Polzela; Stanislav Omladič, Letuš in Darinka Cehner, Andraž nad Polzelo.
■ Smrti: ■	
Jožef Drolc, Žalec, Vrečerjeva c. št. 1, roj. 1947; Martin Polšak, Lopaca št. 40, roj. 1932; Angela Avberšek, Velenje, Kidričeva c. št. 17, roj. 1927; Marija Markan, Velenje, Cesta IV. št. 21, roj. 1930; Angelina Vičar, Žalec, Ipavčevac. št. 12, roj. 1916.	
	■ Smrti: ■
	Rafael Vasle, star 54 let, Pongrac 112/b; Marija Hanžič, stara 71 let, Podvrh 11; Rozalija Zagoričnik, stara 76 let, Žalec, Levstikova 3; Rafael Rebernik, star 73 let, Andraž nad Polzelo 95.
zavarovalnica triglavd.d.
Območna enota Celje
Objavlja prosto delovno mesto
CENILCAIN LIKVIDATORJA ŠKOD IZ PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
da imajo visokošolsko izobrazbo gradbene smeri in naj manj dve leti delovnih izkušenj.
Delovno razmeije se sklepa za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Celje, Mariborska 1, Celje. Kandidatibodo o izbiri obveščeniv 15 dneh od dneva izbire.
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane 'zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tei.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki sne-mamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kiičite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 12. avgusta - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Blatnik in dr. Grošelj Petek, 13. avgusta - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Budnjo, nočni dr. Friškovec in dr. Pirtovšek
Sobota, 14. avgusta - dežurni dr.
Vrabič in dr. Rus Nedelja, 15. avgusta - dežurni dr. Vrabič in dr. Rus Ponedeljek, 16. avgusta-
dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Pirtovšek, nočni dr. Rus in dr. Lazar
Torek, 17. avgusta - dopoldan dr. Budnjo, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Pirtovšek in dr. Friškovec
Sreda, 18. avgusta - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič
■IIIIBSIS
14. avgusta in 15. avgusta - dr.
Zora Koharovič-Pavlovič Zora, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje.
Lekarna v Veienju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Od 13. avgusta do 20. avgusta
Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117.
Dežurna pogrebna siužba PUP. pokopališče Podkraj:
Telefon: 063/865-866, 0609/640-208, 0609/620-128.
ITIiniHIMBOBMIIIill'llllllBI'll
SVETOVNIZBOR MLADIH
V SLOVENIJI
19. 7.-17. 8.1999
Spored1 del
DIRIGENTA
Frieder Bernius Gary Graden
KONCERTI
Velenje, dvorana Glasbene šole
12. avgust 1999 ob 19.30
Dirigent: Frieder Bernius Alfred Schnittke (1934-1998): Koncertzazbor (1984-85) I, II, III, IV
Večer op. 34 (1897)
2a
1591): Pater noster OMI/69
mmmm
(1996), Christus est natus (1997) Improvizacija na Pa se sliš' Anders HHIborg (*1954) Jan Sandstrom (*1954): Gloria (1994)
Jaakko Mantyjarvi (*1963): Pseudo-Yoik (1994) Hai Johnson: Aint Got Time to Die arr. Moses Hogan: The Battle of Jericho
MHHMHMi
pe vrtnarstvo POGREBNA SLUŽBA
Dovolite, do vam v najtežjih trenutkm pnskoamo na pomoć in poskrbimo za vse potrebno pn organizaciji pogrebo. Pogoje plačiia dogovarjamo posebej
Sniri in slim od bliinjili sta imjliiijsi
vdlisimih Mcdll POEREBNfl SLUŽBfl PUP, POKOPfltlŠČE POOKRflJ in /(HvML 063/865 866.0609/640-208,0609/620-128
Poletni planinski tabor predšolskih otrok
Gremo v hribe!
Začel se je petek. Zadnji izmed delovnih dni. Jutro je bilo še sveže, vendar je sonce, ki se je že počasi dvigalo, napovedovalo peklensko vročino. Zaradi tega smo se že zelo zgodaj odpravili v Logar-sko dolino, kjer se je letos že petič zapored odvijal poletni planinski tabor predšolskih otrok. Kljub naši zgodnji uri so se otroci skupaj z vzgojite-ljicami in planinskimi vodni-ki že odpravili na pohod proti Klemenči jami in tako nam ni preostalo drugega, kot da jim sledimo.
Začetek poti je vedno naj-težji. Pot se je vedno bolj strmo dvigala in imela sem občutek, da sem brez moči. Vendar me je misel, da bodo to pot zmogli tudi šest in sedemletniki, gnala dalje. Nekje na pol poti smo jih dohiteli. Dolga vrsta 26-ih otrok se je počasi vzpenjala proti točki, ki so si jo zadali. Glede na to, da je pot kar tekel z mene, sem bila prijetno pre-senečena ob dejstvu, da otroci sploh niso utrujeni. Tempo hoje je bil prilagojen njihovi starosti in pa seveda sposobno-stim, med samo potjo pa so se pogovarjali o stvareh, ki jih pravi planinci vedo in uporab-ljajo. Sonce je vedno bolj žgalo in ko sem zagledala planinsko kočo, sem skoraj umrla od one-moglosti, medtem pa so se otroci posedli in začeli uživati.
Po lovljenju zraka in krat-kem oddihu sem poiskala
gospo Ružo Kovač, voditeljico tega tabora, ki je povedala, da je letos tabor najbolj številčen. Tabora se udeležujejo otroci, stari šest do sedem let, ki včasih s sabo pripeljejo tudi brate ali sestre, in pa udeleženci iz prejš-njih let. Tabor traja teden dni in ponavadi so ti tabori otrokom zelo všeč, saj jim nikakor ne
more biti dolgčas. Dnevi so zelo zapolnjeni: zjutraj se otro-ci skupaj z vzgojiteljicami odpravijo na kakšen pohod, o katerem popoldne potem raz-pravljajo; organizirane so tudi razne delavnice, kjer se lahko otroci igrajo, likovno podoživljajo poti, berejo prav-ljice, pišejo zgodbe; ob večerih
pa se ob tabornem ognju razvi-je družabno življenje.
V taboru dajejo prednost osveščanju otrok o ekologiji, učijo jih planinskega kodeksa in življenja v naravi. Otroci so za vse te stvari zelo dojemljivi in te stvari na pohodih ter v taboru tudi koristno uporabijo.
Zaradi varnosti si morajo vsako leto znova ogledati poti, ki so predvidene za pohode, pravi Kovačeva, kadar pa otro-ke peljejo na zahtevnejšo turo, pa zraven povabijo izkušene planinske vodnike, ki skrbijo za večjo previdnost in skrb v gorah. Na letošnjem seminarju "Srečno v gore" za mentoije so vzgojiteljice pridobile veliko novega znanja, s katerim ustvarjajo tabor še kvalitetnejši kot v preteklih letih. V taboru imajo svojo kuharico, jedilniki pa so strokovno sestavljeni, tako da so lahko starši popol-noma brez skrbi.
■ Petra Gostečnik
Nekje na pol poti pri zasluženem počitku
Pot zna biti tudi strma in nevarna in mladi planinci se tega zavedajo
Kravje dirke v Gabarkah
Pozor, Krave!
Kulturno umetniško društvo Kulturnica iz Gaberk je v nedeljo, 8. avgusta, poskr-belo za veličasten kulturno-zabavnen dogodek. Zgodile so se tradicionalne kravje dirke.
Davno je že tega, ko sem s starši taboril v majhnem dal-matinskem mestu. Kot se za višek turistične sezone spod-obi, so domačini pripravili dogodek. Organizirali so oslovske dirke, glas o zanimivi tekmi in še zanimivejšem dogajanju po njej je v mesto privabil veliko turistov. Želja po denarju pa ni bila edini motiv tekmovanja, mladi jez-deci so se s tekmo dokazovali in vsako leto je zmagovalec požel navdušene vzdihljaje domačink in turistk. Postavni fantje v narodnih nošah, s kapico na glavi in oslom v roki, so bil tega tudi vredni. Sedeli smo tako na kamnitem obzidju in opazovali dirjajoče osle. Poznal sem nekega fanta, kate-rega brat je bil na tekmovanju glavni favoiit. Počitniški piija-telj mi je poznavalsko lazložil metodo velikega brata: "Če osel ne gre dovolj hitro, mu pač vtakneš prst v rit in žival neumna bo tekla hitreje, samo da bi se ga rešila." Smejali smo se na tistem zidu, tako da smo skoraj padli v moije. Pa so osli res pridirjali mimo in veliki brat je uporabljal skrivnostno metodo, tudi zmagal je tisto leto in zato dobil medaljo.
Tale prstna štorija mi je
"Lepo se imamo in uživamo!"
Otroci, ki so vidno navdušeni nad takšnim preživlja-njem počitnic, so o poletnem planinskem taboru povedali naslednje:
Maruša, 7 let: "Tukaj smo od pone-deljka. V taboru mi je zelo všeč in I uživam, čeprav zelo pogrešam svojo ^^^ sestrico in Jola. Najbolj všeč mi je bil l ^ današnji pohod na Klemenčo jamo. Spo- I znala sem veliko novih prijateljev in zato ■ ^ % M bom še večkrat prišla na takšen tabor."
^PMHHg skega tabora se ude-fafgpžSjl^*! ležujem že tretje leto, ker mi je tako lepo ■ tukaj. Rad hodim v planine in ko bom || ^anjf m velik, bom planinec ali alpinist. Ne pogre-I šam nič, saj sem si našel veliko novih pri-
»^"^lH 1 Urban, 7 let: "Na
takšnem taboru sem prvič in všeč mi je tukaj, saj rad hodim v planine. Najboij všeč mi je bil pohod na Okrešelj in pa pla-ninska knjižica, ki sem jo dobil. Tukaj imam mnogo prijateljev, moj najboljši prijatelj je Hudournik. Prišel bom tudi naslednje leto."
Katka, 7 let: "Na planinskem taboru mi je všeč in mogoče bom prišla tudi naslednje leto. Logarske dolina je zelo lepa. Najbolj mi je v spominu ostalo jaha-nje konjev in slap Rinka. Doma ne pogre-šam, saj sta z mano tudi moji sestri,"
Tomaž, 7 let: "Letos sem prvič na planinskem taboru. Najbolj všeč mi je bil današnji pohod na Klemenčo jamo in slap Rinka. Malce pogrešam staiše, sestra pa je tukaj, z mano. Rad bi še prišel na takšen tabor."
Žiga, 7 let: "Tukaj mi je zelo všeč, saj se učim biti planinec. Lepo je biti nekje brez staršev, čeprav jih kar malce pogrešam. Najbolj všeč mi je bilo jahanje konjev in hoja v hribe. V Sčavniški jami sem našel. kosti."
In tako je minil petek, precej drugačen od drugih. Bilo je lepo videti otroške oči, polne veselja in lju-bezni do gora. In ko bodo veliki, bodo definitivno planinci!

prišla na misel, ko sem se odpravljal na kravje dirke v Gaberke. Zanimalo me je, če bodo tudi kravji jezdeci upo-rabljali podobne zanke, s kate-rimi bi lažje zmagali. Zapeljal sem avto na urejeno parkirišče in si ogledal predigro kravjim dirkam. Konjski galop je bilo čisto običajno tekmovanje. Konji so bili visoki, lepi, ponos-no so hrzali pod drevesom, v senci so si hladili utrujene mišice. Njihovo hrzanje pa je zvenelo kot nekakšno posme-hovanje sestram kravam, ki so bile skrite pod marofom. Našemljene, z našminkanimi smrčki in pobarvanimi kopiti, so mirno prežvekovale popol-dansko malico. V njihovih veli-kih vodenih očeh so odmevale besede razpoloženega napove-dovalca. "Kdor je lačen naj je, kdor je žejen, naj pije, tako kot
jaz." Sedele so tam v senci in niti najmanj niso vedele, da jih čaka razgreta množica navi-jačev. Pa se je začelo. Navijači so se razporedili ob progi, organizatorji so poskrbeli za varnost in krave so prišle na prizorišče. Tekmovanje je potekalo v parih, na izpadanje. Prvi dve kravi sta se razporedi-li ob štartni črti, vsaka krava je imela dva goniča, eden je jez-dil, drugi je jezdecu pomagal. Tri, štiri, zdaj! Kravi sta kar naenkrat začutila težo na svo-jem hrbtu, še udarec ali dva in začeli sta se premikati. Ena se je takoj sprijaznila z vlogo kon-ja in odirjala je v lahkem galo-pu proti cilju, druga pač ne ... Po nekaj metrih se je ustavila in ni hotela dalje. Pa se je jez-dec trudil, pa jo je gonič tepel, pa nič. Šele ko je prva prišla do cilja, se je druga premislila,
končno se je spomnila, da ni mula, in stekla je naprej tako hitro, da so jo organizatorji komaj zaustavili. Tekmovanje se je potem nadaljevalo in v finale so prišle same "lične, lepe, krasne, zdrave mlekari-
ce", kakor jih je opisal žejen napovedovalec. V finalu so dir-kale kar tri in najboljša je bila Švarka Ludvika Krenkarja. Potem so krave odšle nazaj pod marof, v senco prežveko-vati dalje. V Gaberkah se je
veselica nadaljevala, prišli so Čuki, igrali so dolgo, plesišče je bilo vroče.
Ko sem se vozil domov, sem primerjal oslovske in kravje dirke. Na kravjih ni bilo zank in taktičnih potez, jezde-ci niso bili oblečeni v narodde noše, navdušene vzdihljaje sem nekako preslišal... Videl pa sem množico, ki se je na vsa usta krohotala jezdecem in živalim. Kot nekakšni Rim-ljani so se mi zdeli, ko so tesno ob progi dvigovali vratove, da le ne bi spregledali kravjih smešnic. Nisem bil čisto pre-pričan, kdo se je iz koga delal norca. Morda pa so se pod marofom krave hahljale in se pogovarjale med sabo, kako so še enkrat potegnile ljudi za nos.
Toliko o Kravjih dirkah. Drugače je bila prireditev dobra. Gaberke so se potrudi-le. Poleg krav so predstavile tudi domače dobrote in stare rokodelske	spreinosti.
Ozvočenje je bilo solidno, oder velik in plesišče zgrajeno iz lesa. Tudi parkirišča so bila urejena in Cvenkov travnik je bil poln Ijudi. Veselica je uspela. Prepričan pa sem, da je veliko ljudi prišlo v Gaber-ke zgolj zaradi kravjih dirk, norčevanje iz živali in žensk pa ni ravno "kulturno-zabav-na prireditev".
■ Jure Trampuš