Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :•
VeTja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS NARODA
EH3E
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian daily in the TJ ni ted States
Issued every day except Sundays and Holidays
^1=11
TELEFON PIE AKNE: 4C87 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 11, 1901. at the Pott Office at New York, V. Y„ voder the Act of Oonfrass of March «. 187». TXLZFOH PISARNE: 4*87 CORTLAND!
NO. 97. — ftTEV. 97.
NEW YORK, SATURDAY, APRIL 25, 1914. — SOBOTA, 25. APRILA, 1914.
VOLUME XXH — LETNIK XXD
Huerta je pustil baje ustreliti 19 Amerikancev- beguncev in enega Angleža. Razdejanje mejnih krajev.
MEHI&KE ČETE SO ZAPUSTILE NT7EVO I. A REPO, POTEM KO SO POPOLNOMA OPUSTO-ŠILE IN RAZDEJALE MESTO. VSA OBMEJNA MESTA STO JE POD VOJNIM PRAVOM TER JE VSAX ČAS PRIČAKOVATI VPADA MEHIKANCEV. V VERA CRUZ JE ODŠLA 5. PE-HOTNA BRIGADA POD POVELLJSTVOM BRIGADNEGA GENERALA FUNSTONA.
Položaj v Vera Cruz.
V MESTU VLADA BAJE MIR, TODA DOMAČE OBLASTI NOČEJO SODELOVATI Z AMERIŠKIMI KER SMATRAJO SEDA«* VERA CRUZ ZA TUJO POSEST IN AMERIKANCE ZA ROPARJE VOJNI DEPARTMENT SE PRIPRAVLJA, DA SPRAVI SKUPAJ VELIKO ARMADO. 120,000 MILIČARJEV NA MEJO.
Laredo, T«?x., 24. aprila. — Potem ko je danes popoldne zapustilo prebivalstvo mesto Nuevo Laredo, so zažgale mehiške eete vsa javna poslopja v mesta. l,'ni-eile so mestno hišo, carinski n-rad, poštni urad in več drug'h poslopij. Mehiške fete so tudi pričele streljati mi ameriške mejne straže in kmalu so je imela
vroča bitka.
Oh 3. uri je gorelo na mehiški strani mesta na različnih mestih. V Laredo s«' je poklicalo vse eete, katere so na razpolago. Tekom bojev so bili ubiti trije Ame-rikanei. vendar pa ni bilo mogoče dohi{i zanesljivih vesti vsled razburjenja, ki je vladalo v mestu. Na mehiški strani je baje padlo 12 vojakov. Krog 4. ure s" je polastil požar že skoro celega mesta, nakar se ju ustavilo vse poiskuse, da se ustavi požar.
Oba dela mesta, mehiški in ameriški, deli Kio Grande. Mesto je imelo kakih 14,<XM) prebivalcev. Most med obema deloma je velike važnosti ter ga straži močan oddelek vojaštva.
Mexico City, Mehika. 24. aprila. — Prebivalstva unsta se je polastilo velikansko razburjenje proti vsemu, kar je amerikansko. To je prišlo do izraza včeraj, ko se je par Mehikancev polastilo ueke ameriške zastave. Raztrgali so jo na kosce ter teptali z nogami. Grozilo se je tudi beguncem, ki so pod varstvom auglešktga in nemškega poslaništva hiteli na kolodvor, da se spravijo na varno.
Polo/aj za Amerikanee, ki so ostali v mehiškem glavnem mestu, je postal še bolj kritičen od časa, ko je zapustil mesto nado-mestujoči poslanik O'Shaugnes-sy in potem ko so se ameriški častniki, nahajajoči se v mestu, odpeljali v četrtek v Manzanillo.
Kakor hitro se jo v mestu izvedelo. da so ameriške eete zasedle Vera Cruz, so se pričeli zbirati dijaki in uslužbenci državnih u-radov. Proti večeru se je zbrala velika množica pred nekim ameriškim hotelom ter pričela s kamenjem bombardirati okna. — Vsled intervencije distriktuega governerja došla policija je sicer razgnala demonstrante, a bilo je že razdejano mnogo ameriškega imetja.
Nemški, angleški in francoski državljani so se pripravili na najhujše. Za inozemce se je odločilo poseben distrikt, kamor se bodo podali vsi, kakor hitro nastane zanje resnična nevarnost.
Vse ameriške uradnike na že leznicah se je takoj odpustilo ter postavilo na njihova mesta Mehikance. Vsled tega je zagotovljena vladi absolutna kontrola nad celotnim železniškim prometom.
Vara Orna, Mehika, 24. aprila. Podadmiral- Badger je dobil dane« iz Washingtona brzojavko, v kateri mu sporoča mornariški department, da bi dohod kake ameriške bojne ladije v katerokoli mehiško pristanišče povzroče proti tamoŠ-
njim Amerikaucem. Raditega je odpoklical liadger križarko 'Nashville', ki je bila na poti, da prinese ameriškim konzulatom navodila, naj se ameriški državljani preselijo vsi v obrežna mesta.
Vojni fanatiki skušajo sedaj uplivati na administracijo ter jo prepričati, da je prišel Čas za 'pospešeno akcijo' ter da bo cela vojna zastonj, ako ne izvede vlada dosti hitro vseh načrtov.
V mehiških listih je čitati veliko nasprotujočih si vesti, ki ni-! so v nikaki zvezi z resničnimi dogodki. V mehiških listih se tudi veliko debatira o dogodkih v Co-loradu ter se opisuje razmere kot revolucijo. Razširjena je tudi vest, da je ponudil ustaški vodja Zapata vladi svojo pomoč proti 1 Amerikancem.
<ilasom zadnjih poročil so bili pri Wra Cruz težko ranjeni trije j ameriški vojaki. Na mehiški strani pa je padlo 126 mož. dočim znaša število ranjenih 197.
Ameriške čete kontrolirajo danes okolico Vera Cruza v okrožju petih milj. Izvzemši navzočnost ameriških čet vladajo sedaj v 1 Vera Cruz normalne razmer-
Tukajsni uradniki in mehiški meščani, katere se je naprosilo naj sodelujejo z ameriškimi oblastmi pri vzdrževanju redu, so odklonili tozadevno prošnjo. Mehiško postavo se razlaga tako da ni mesto tekom zasedanja od strani Amerikancev mehiška last. jRaditega nočejo uradniki opravljati svojih prej snih služb.
Da se prepreči izbruh kake kužne bolezni, so ukazali danes vojaški zdravniki, naj se trupla ubitih vojakov takoj pokoplje. Ceste snažijo ujeti Mehikanci, katere stražijo ameriški vojaki z nasajenimi bajoneti.
Nepotrjena poročila pravijo, da je »bil Villa zapreti Carranzo j ter da je sam prevzel vrhovno poveljstvo nad ustaši.
Washington, 1). C., 24. aprila. Glasom izdanih poročil mornari-| škega department* vlada v Vera Cruz popolen mir. Krog 2. ure popoldne je dospel v mesto vlak s 800 begunci, kojili prevoz v domovino bo sedaj najvažnejša naloga ameriških oblasti.
Pomočniku načelnika generalnega štaba, generalu Hugh Scott, je došlo danes od Dr. Carlos E. Husk-a iz E1 Paso, poročilo, v katerem se glasi, da je dobil v po-j govoru z V ill o zagotovilo, da nima ameriška armada pričakovati od njega nobenega sovražnega dejanja. Scott pozna Villo že dalj i časa ter sta bila večkrat skupaj 'ob obrežju Rio Grande.
Predsednik Fitzgerald dovolil-nega odseka poslanske zbornice je bil danes pri predsedniku Wil-|sonu ter ga prosil, naj se obrne na komitej, kadarkoli bi potreboval večje svote v vojaške svr-he. Predsednik pa je uslužnemu gospodu zatrdil, da za sedaj ne potrebuje ničesar, j Senat in poslanska zbornica sta sprejela danes predlogo o prosto-t voljcih, katera dovoljuje vladi "v
„ ■ iv"' ■ r*
časih, v katerih preti vojna" izdati oklic za prostovoljce in sicer v takem obsegu kot se zdi primerno predsedniku in njegovim vojnim svetovalcem.
Francosko poslaništvo je danes neoficijelnim potom sporočilo, državnemu tajništvu, da je Francija pripravljena posredovati med ZHruženimi državami in Mehiko v slučaju, da bi bili obe stranki zadovoljni k tem.
Državni tajnik Bryan je danes objavil, da se je dalo ameriškim konzulom na razpolago, ali ostanejo v Mehiki na svojih mestih ali pa zapuste deželo. Ameriške konzularne posle bodo opravljali francoski konzuli. Brazilska vlada bo urejevala ameriške zadeve v Mexico City, Vera Cruzu, chi-lenska pa one v Acapulco. Angleška vlada prevzame posle v Fron-tera, Palaz, Ensenada in Manzanillo.
Senator Lodge je predložil danes senatu brzojavko, ki mu je do^la iz Bostona in v kateri se zahteva natančno preiskavo glede vzrokov sedanje mehiške situacije.
Admiral Fletcher poroča, da so Mehikanci zaplenili lokomotive na Mexican Central železnici ter aretirali angleške strojevodje.
Galveston, Tex., 24. aprila. — Governer Colquitt države Texas j je izjavil, da bo imel tekom par dni pripravljenih ob meji ob Rio Grande 10,000 Teksancev.
Berlin, Nemčija, 24. aprila. — Zanimiva je v zvezi z dogodki v Mehiki vest, katero je objavilo generalno ravnateljstvo Hain-burg-Amerika parobrodne družbe. Kakor znano se je tako nenadoma zasedlo Vera Cruz radite-ga, da se prepreči izkrcanje velike zaloge vojnega materijala in municije, katero je imel na krovu nemški parnik "Ypiranga". Hapag pa sporoča da so bili nt krovu le prazni zaboji ter lafete za topove ene baterije. Tega voi-nega materijala pa se ni napačno označilo kot poljedelsko orodje. temveč pravilno ter je bila pošiljatev naslovljena na poveljnika v Vera Cruzu.
Iz Monte Carlo se poroča, da je stari Porfirio Diaz pod tujim imenom odpotoval v domovino, da ponudi mehiški vladi svojo službo ter eventuelno prevzame vrhovno poveljstvo nad četami v boju proti Združenim državam.
■	Potrjena ta vest še ni, vendar pa se jo smatra kot vrjetno, ker je
■	Diaz večkrat izjavil, da se bo ne-| m udoma vrnil domov, kakor hitro bi se uresničila intervencija
j Amerikancev ali kake druge ve-jlesile.
Madrid, Španija, 24. aprila. — I Tukaj se glasi, da se je ponudil kralj Alfonz za posredovalca med Združenimi državami in Huerto.
Rockefellerjevi hlapci premagali stavka rje.
Po kratkem boju so se morali razdeliti. Miličarji pod poveljstvom generalnega adjutanta Chase a.
POGREB.
Včeraj popoldan je bilo sklenje-»no premirje. Pogajanja so se začela. Postavna sredstva.
Trinidad, Colo.. 24. aprila. — Danes zvečer so odkorakale v Ludlow državne čete pod poveljstvom generalnega adjutanta J.
IChase-a. Popoldan so si osvojile brez vsakega odpora kraja Lynn -in Aguilar. V Aguilaru so vojaki oprostili družbine čuvaje, katere so bili štrajkarji zaprli v Southwestern in Empire-premogokopu.
Kje je zbrana glavna sila stav-karjev (baje jih je preko 1000), ni nikomur znano.
Dopoldan se je vršil kratek, toda vroe boj med oddelkom štraj-karjev in kavalerije, katera jih je slednjič pregnala nazaj,- mrtev ni bil ni kdo.
Ob enajsti uri dopoldan se je vnela pri Monsonu huda bitka. Prvo poročilo, ki je prišlo sem, je naznanjalo, da so s? polastili štrajkarji dveh tovornih vlakov. Malo predpoldnem je dospela sledeča brzojavka: — Štrajkarji so se razdelili. Prvi oddelek prodira proti severu, drugi proti jugu.
Svet, katerega so zas?dli danes miličarji, je štirinajst milj dolg iu štiri milje širok, j Danes so pokopali 14 oseb, ka-Itere so se ponesrečile pri požaru šotorov v Ludlow. Za sprevodom je šlo kakih petsto mož, žena in otrok.
| Louisa Tiskasa. vodjo grških 'štrajkarjev, bodo pokopali posebej. .
Denver, Col., 24. aprila. — Zvečer je bilo sklenjeno med mi-J ličarji in stavkarji začasno pre-I mirje. Pogajanja se bodo skoraj gotovo že jutri začela. ! Washington, D. C., 24. aprila. Pri današnji kabinetni seji se je izrazil delavski tajnik W. B. Wilson : — Na vse načine smo po-j skušali, da bi uravnali razmere v Coloradu, toda sedaj so izčrpana vsa postavna sredstva.
Roparji v župnišču. Panama prekop zastražen. Serum proti difteriji.
Ponoči sta vdrla v župnišce dva roparja in odnesla seboj vse, kar je bilo kaj vredno.
RDEČA PRINCEZINJA.
$12,500 za roko.
Pred sodnikom Garretson je prisodila včeraj v najvišjem sodišču porota neki Fannie Ronca svoto $12,500 za izgubo ene roke. Miss Ronca je bila zaposlena pri Imperial Laundry Co. v New Yor-ku. Delala je pri likalnem stroju ter so ji valjarji zdrobili desno roko. Razventega jo j« poparila vrela voda.
Denarje v staro domovin«
pošiljamo:
Dr. Emil Adolf Behring je iznašel nov serum proti difteriji. Poskusi so se dobro obnesli. i
—°— \
Berlin, Nemčija, 24. aprila. — Iz vasi Nordkirchen poročajo, da sta vdrla ponoči v župnišče dva roparja, pobrala ves denar in dragocenosti ter neznanokam odšla.! Kmalo po polnoči so se odprla' vrata in v sobo sta stopila dva zakrinkana moža. Ko sta začela hrskati po miznici, se je zbudil župnik in skočil proti njima; vnel I se je hud boj. Predno je kuharica sklicala sosede, sta predrznega pobegnila. Skoraj gotovo sta vaščana, ker so jim bile razmere1 v župnišču natančno znane.
I^rotesor dr. Krnil A. Behring j iz Wiesbaden je iznašel nov serum proti difteriji. Prvi poskusi so se izborno obnesli. Baje deluje tako uspešno kakor struni, katerega rabijo zoper črne koze. Ta vest je vzbudila povsod, posebno] pa v zdravniških krogih veliko senzacijo.	i
V Vratislavi je umrla vdova po pokojnem zdravniku dr. Melchio-' ru Willinu, vojvodinja Pavlina | Matilda Ida Wuerttemberska. znana pod imenom "Rdeča prin-ceziuja \ Bila je odločna prista-šinja socializma in je večkrat tudi javno nastopala.
Pri mestu Brake sta se na reki Weseri trčili dve ladiji. Štiri osebe so utonile.
Velika nesreča se je pripetila pri vasi Leimbach na Saškem. V nekem skladišču dmamita je namreč izbruhnil požar. Po preteku ene ure je dinamit eksplodiral. Eksplozija je bila grozna in j » zahtevala štiri človeške žrtve.
Mesto na delo je šel v smrt.
Včeraj so našli ob Park St. in Atlantic Ave. v Far Roekaway, L. L truplo nekega moža, katerega je povozil neki vlak Long Island železnice in katerega se smatra za nekega James Finana. D. Mulhearn iz Far Roekaway je sporočil policiji, da je bil vzel Finana v delo ter da je truplo gotovo ono Finana. Prevedli so ga v mrtvašnico v Far Roekawav.
-t
K	t	K.	6
6----	1.10	'SO----	36.« 5
10....	«.16	140____	as/, o
l&....	3.16	160....	30 75
JO....	4. SO	160----	S3. tO
26....	6.30	170 ...	34. >>5
so....	6 36	180 ...	36, . 0
35....	7.30	190 ..	S8.&5
40....	8.30	900 ...	41.(0
	S. 36	360----	61.35
/10....	10.36	800...	81.10
GS ...	11 36	360 ...	71.75
so....	19.40	400....	88.» 0
66____	13.40	460....	99.10
70____	14.4S	500----	103. C0
76....	16.46	800....	193.« o
as....	16.50	700....	143,f0
Si....	17-60	800....	164. C0
so....	13. S0	B00____	184.« O
100...	10.53	1000....	904.' 0
110....	93.66	9000....	408.(0
190....	94.60	6000....	1018.« 0
Poštarina je vi tet* pri teh svo			
Proč s kuponi in premijami.
Washington, D. C., 24. aprila Hišni dohodninski komitej se je pečal danes z zakonsko osnovo, s katero naj bi se preprečilo nasilno prodajo potom kuponov in premijskih listov, ki so posebno v navadi v trgovini s tobakom. Namerava se uvesti davek dveh centov za vsakih deset smodk ali ave unči tobaka, katerega se prodaja po kuponskem sistemu. Komitej se bo sestal v torek k posebni seji
Vojaški oddelki bodo zastražili guel-zatvornice. Vsak mož dobi Gatun-, Miraflores- in Pedro lJi-100 patron.
Panama, 24. aprila. — Governer polkovnik Geo. W. Goethals, je izdal povelje, da naj se nad prekopnim ozemljem proglasi vojno pravo. Major Gerhard, poveljnik 10. infanterijskega polka, bo s svojim vojaštvom zastražil Gatun-, Miraflores- in Pedro Mi-guel-zatvorniee. Vsak mož dobi 100 patron. Taborili bodo neposredno pri zatvornieah; mašine-rijo so zaprli, ključe je pa spravil sam governer Goethals. Obrežne artilerijske stolni je bodo pride-ljene utrdbam pri Flameueolu, Cule bra Islandu. na pacifični strani prekopa in Toro Pointu.
To je storil zaraditega. ker simpatizira časopisje, ki izhaja v Panami, z Mehiko in je vzdignilo veliko protiameriško agitacijo. Nadalje se nahaja med uslužben-ei 2050 Mehikancev. Danes so aretirali v mestu na željo prekop-ne policije uglednega Mehikanca Garcio Rodr;gueza, ker je imel javno več protiameriških govorov. Baje ga bodo deportirali.
Conley je morilec.
—o—
Zamorko Mary Phagan je baje umoril zamorec James Conley.
Trije '4 affidavit!''
Atlanta, Ga., 24. aprila. — Za-govorirki na smrt obsojenega Leo M. Franka iz Brooklyna. N. Y., skušajo na vsak način doseči nov proces. Danes so predložili vrhovnemu sodišču tri "affida-vite'\ iz katerih je razvidno, da zamorke Mary Phagan ni umoril Frank ampak zamorec James Conley. Conley je namreč delal v isti tovarni kot Marv Phagan. Frank je bil superintendent tovarne. Posvetovanja o " aff:davitih " so s* včeraj začela iu bodo najbrže trajala nekaj dni.
Prva dva "affidavits'' je pod p'sal Rev. C. B. Iiagidale, ki je baje slišal tisto usodepolno noč pod svojim oknom pogovor dveh zamrcev, ki sta zatrjevala, tla je umoril Marv Conley.
Tretjega je podpisala zamorka Annie: njej je baje sam Conley rekel, da je morilec. Conley je nastopil proti Franku, kateri se nahaja že leto dni v ječi, kot glavna priča.
Ureditev izseljevanja. Cesar Franc Jožef.
Važna posvetovanja ogrske vlade s Hamburg-Amerika črto in Seve-ronemškim Lloydom.
nova ogrska družba.
Avstrijski vladar ni še nič boljši Danes se je sprehajal po zaprtem hodniku. Kašelj.
Budimpešta, Ogrsko, 24. aprila. Včeraj so se začela pogajanja med ogrsko vlado in zastopniki Hamburg-Amerika črte ter Seve-ronemškega Llovda. Začetkom tega meseca sta podpisali zgoraj o-menjeni družbi pogodbo z Austro* Americano, ki določa da ima vsaka izmed njih svoj delokrog iu da se morajo nemške parobrodne družbe podvreči gotovi kontroli od strani avstrijske vlade. Kot 3e čuje. nameravajo sedaj osnovati ogrsko parobrodno družbo. Kontrolo bi izvrševali posebni konzu-; lami uradniki. Pogajanja ne bodo trajala dolgo časa.
Dunaj, Avstrija, 25. aprila, ob 1. uri ponoči. — Iz včerajšnjega zdravniškega poročila je razvidno, da se cesarjevo zdravstveno stanje ni čisto AiČ spremenilo, ne na boljše, ne na slabše. Včeraj popoldan se je sprehajal poldrugo uro po zaprtem hodniku.
Dunaj, Avstrija. 24. aprila. — Dr. Kerzl in dr. Ortner sta izjavila, da je eesar ponoči precej hudo kašlial, v splošnem se pa še zadosti dobro počuti.
Dunaj, Avstrija, 24. aprila. — zopet je plačal mlad aviatik svojo predrznost z življenjem. Pri Aspernu se je vzdignil danes v zrak zrakoplovec Pitsehmann lioteč poleteti v Prago; spremljal | ga je brat. Naenkrat se je stroj | prebrnil in aviatika sta padla na ■ zemljo. Pitsehmann je bil na me-f sta mrtev, njegov; brat je pa za-| dobil hude poškodbe.
Avtomobil vojvodinje Thvre Cumberlandske se je danes zadel v voz cestne železnice. Vojvodinja je lahko poškodovana. I Pri Celovcu na Koroškem se je na neki avtomobilni vožnji smrtno ponesrečil sin znanega pivo-varja Theodora Drehera.
Velika tatvina.
Chicago, 111., 24. aprila. — Prodajalcu tvrdke Durand & Co., X. J. Wiliams J. Anton-u, je bila včeraj ukradena ročna torbica z uzorci v vrednosti $75,000. Izročil je bil torbico nekemu možu, ki je znan pod imenom "Honest Jack". Ta naj bi čakal prodajalca pred neko trgovino. Ko pa je prišel Anton iz prodajalne, ni bilo Jacka nikjer. Policija zasleduje dozdevnega tatu.
Smrt italijanskih avijatDcov.
Turin, Italija, 24. aprila. — Dva armad na častnika, ki sta se dvignila danes v Mirafiori v zrak, 'sta padla iz visočme 2000 Črev-(ljer ter sta bila na mesta mrtva.
ta h. Doma se nakazane svote po polnoma izplačajo brez vinarji odbitka.
Naše denarne poiiljatve r&zpo iilja na zadnjo pošto e. k. poitn hranilnični urad na Dunaju t naj krajšem času.
Denarje nam poslati je najpri ličneje do $50.00 v gotovini v pri poročenem ali registriranem pis ran, večje zneske pa po Postat Honey Order ali pa po New Tor1*. Bank Draft.
Armada rešitve in I. W. W.
Seattle, Wash., 24. aprila. — Danes je prišlo do spopada med pristaši I. W. W. in onimi arma-j de rešitve, ko sta hoteli obe organizaciji prirediti zborovanje na: različnih vogalih iste ceste. Arma-' da rešitve je imela pri rokah svoja godala in I. W. W. so morali tembolj napenjati svoja naravna godala. Konečno je prišlo do dejanskega spopada, tekom kojega je bila armada rešitve pognana v beg. Nadaljne izgrede je preprečila policija.
Trije otroci so se zadušili.
Holland, Mich.. 24. aprila. — Vsled požara, ki je izbruhnil danes v hiši John Cloegsma, je našlo smrt troje otrok, dočim je dobila mati smrtnonevarue poškodbe. Vsi trije otroci, v starosti od 1 do 4 let. so se zadušili v dimu.
Boj za truplo ustreljenega ameriškega vojaka.
Za truplo pri spopadu v Vera Cruz ustreženega mornariškega vojaka John Francis Schumacher-ja je nastal sedaj spor med očetom C. A. Sehuraacherjem iz Bronxa v New Yorku ter materjo usmrčenega, Mrs. Isabelle Mac-kev. V zapisnikih mornariškega departmenta v Washingtoriu se je označilo mater kot najbližjo so-rodnico. Oče pa izjavlja, da ima on v prvi vrsti pravico do trupla svojega sina, ker se je njegova soproga zopet poročila, potem ko se je ločila od njega.
Zamorec je postal sodnik.
Washington, D. C., 24. aprila. Danes je senat potrdil imenovanje zamorca Roberta II. Terrella okrnin;m sodnikom za okraj Columbia.
Imenovanju sta nasprotovala senatorja Vardaman in Smith iz južne Caroline.
i

92 Cortland t St Now York, N. 1 1104 81 Clair Avenue. N. « Clmlisd; O.
Odlikovanje.
Boston, Mass., 24. aprila. — General Hugh Bancroft, predsednik pristaniškega ravnateljstva, je odlikoval kapitana "Carmanije" z zlato kolajno. Kapitan je rešil na svoj parnik veliko ponesrečencev z "Volturna", ki je zgorel meseca oktobra na visokem mor* ju. Častniki so bili odlikovani s srebrnimi kolajnami
)
l
vožnja
kraanl In brzi parnik (Avstro-Amerlcan proge)
MARTHA WASHINGTON
•Jplijc ▼ soboto die 2. maja
voinja do Trata samo 13 dot
do Trato ali Rek« - • 929.00 Csas votnik llstkoT: do Ljitbljan« - - - $30.18
do Zsirebt • - - $30.08
trn poNbM kabin*.(«ddel«k m«4 n. la III. n«rwUu) Mae« voibja »•■• f4.00 vef n ( drsal«, M »trpke polovica. T« oddelek početa« d ratio m m priporoCaa e.
Vela Je Uslke je detoiti pri F«. SAKSXB. 81 Oonlaudt *t„ R*w Tork.
.»■^■■.Mt.^ ■■■ | . ■ |
______
GLAS NARODA, 25. APBILA, 1914
GLAS NARODA"
K
jezika nismo mogli opaziti nikjer. Čudno se nam to ne zdi, ker nima slovenščina prostora niti v uradih v domačem kraju, kaj šele v ame
jati tudi država napram onim, ki jej posojajo, zaupanje in pa to. da je zmožna kredita in da je v stanu dati primemo poroštvo. Y
(Storenic Daily.) *
Owned and published by the Slovenic Publishing Co.
(a corporation.)
f UANK. 3AKSER, Preuč it.	j izvedeli, se v avstro-ogrskem kon-Jvolilee negospodarsko postopanje
* JANKO PLEHKO. Secr^Utj.	" 1 ~ ~ ~ " ™ LOUIS BENEDfK, Treasurer.
riŠkili konzularnih pisarnah I Pa moderni državi je edino zanesljive bo menda tudi v tem ozira iz-Jvo poroštvo ustava, ljudsko za-prenienilo na boljše. Kakor smo;stopstvo, ker zadene ljudstvo in
PltC« O t Business of the corporation and
addressee of above officers : ttt Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Zm celo leto velja list za Ameriko in
Canado........................J3.00
" pol leta....................... i.50
" Mctoaa mesto New York ........ 4.00
" po! leta tA meito New York ... 2.00
** Evropo ca vse leto...........4.W
......pol leta............. 2..15
" " četrt leta............ 1.10
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemat Rede'j in praznikov.
-GLAS NARODA*'
("Voice of the People") iasoed every riav except Sundays an«.: Holidays. Subscription yearly $3.u0.
MvwtiMmcnt on agreement.
zulalu pridno uee slovenščine ter(z državnim dolgom najprej in zato je v njihovem lastnem interesu, da skrbe za solidno državno gospodarstvo.
je slu/bo učitelja poverilo mlademu možu, ki je takorekoč pre diitiniran za to mesto.
Dopisi.
Wideh, W. Va. — V nedeljo dne 19. aprila smo praznovali v
V tem oziru je res značilno, da se je najel prvi avstrijski državni dolg v modernem smislu-1. 1701 v znesku IS milijonov goldinarjev za poplačilo vojnih stroškov, in sieer s poroštvom vseh stanov

bn? pclpisa in ouobncati se ne priobčujejo. Dm>*r ta) *e blagovoli pošiljati r*> —
Money Order. Pri spremembi Itrajn naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje Mvaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poliljatvam naredite ta naslov:
"Glas naroda-
42 Portland! St., New York City. Telefon 46>7CortiandL


Koncem tedna.
>rw
lil
th
sv o, gov kon sku nt
*lov. nsl m mini i venec" ne bo "ves s v eno, rao na in očita, nasprotuj«
Kako razvidne k&I par da ni*o organi za d
—o— rikanski Slovenec" adnjih
je v
'Drobtinicah" od-
izvajanja v veli-
i. v katerih smo
„ da se je gotova
luka lotila dela, da "združi" . .
, . m • *r i prebiram i narod v Ameriki. Kako
to združenje, tega. **!Slo-
ie pove. Pač pa pravi, da
slovenski narod združen
logočno celoto". Obenem a, da samo razdiramo, da
no tej zdravi misli. # • 4
si misli to "celoto", je • iz besed, katere je napi* trenutkov preje. Pravi, dedno te zgolj podporne eije, ampak da podpirajo id i rek t no tudi slabo
tej novi slovenski naselbini prvo avstrijskih in čeških dednih de-poroko. Poročil se je Anton Jako- žel, in sieer na ta način, d;r se je pin z gospodično Kristino Kokec; s-stavilo začasno državno zastop-nevesta je bila komaj 4 dni tu-|stvo, h kateremu so odposlali vsi kaj. pa se je že poročila. Zabave stanovi svoje odposlance in ki je nam seveda ui manjkalo. Ženin prevzelo "solidarno obveznost je poskrbel za dober prigrizek in vseh državljanov" za ta dolg. ki ječmenovee, Martin .Modie nam se je obrestoval po G odstotkov, je pa s harmoniko delal kratek In prav tako je značilno, da je ras. Koncem meseca dobim-o se absolutizem, ki je potem sledil, par eve t k iz stare domovine. Tu- tako spravil v nič državni kredit, ku; nas je kakih 110 Slovencev, pa <la smo proglasiti leta 1811. javno žalibog nimamo nobenega dru- državni banke rot. In dalje je zHa-štvu. Delamo vsak dan s polno čilno, da je to bankerotersko, ab-paro in tudi delo se lahko dobi; solutistično gospodarstvo brez samo zasluži se slabo, ker ima kontrole prav bistveno pripomo-družba dovolj ljudi na razpolago. f?lo k uporu leta 1848. in da je tu-Ko se bodo razmere kaj /boljšale.'di povzročilo krizo absolutizma 1. bom že sporočil. — Tony Rudolf. 1S6C. Absolutistična vlada, ki ni Central City, S. Dak. — Pred imela nikakršnih ozirov na ljud-kratkim sem pisal. da so delavske ^ke interese, narodno gospodar-razmere prav dobre, danes pa inn- stvo in gospodarske moči države, ram sporočiti žalostno novico. 35. je namreč uprizarjala eno vojno aprila ob 7. uri zjutraj je hotela pustolovščino za drugo, državni soproga Rudolfa Turka zakuriti dolgovi so narasli na pet milijard, peč s petrolejem. Naenkrat se ji večinoma za neproduktivne izdat-je pa vnel petrolej v posodi in ke. "...Skupni državni dolg je. nesreeniea je bila hipoma vsa v izvzemši neznatnih zneskov, bil ognju. Po preteku š»-st ur je umr- napravljen za vojne izdatke", ta-la v groznih bolečinah. Tudi so- ko je koustatirala Y. 1867. depu-prog je močno opečen na rokah, taeija državnega zbora, nogah in životu. Naše sožalje. Ro- Ko se je pričela po 1. l&GG. šele jaku želimo, da bi v najkrajšem prava ustavna doba. je postala času okreval. V Central City smo tudi kontrola parlamenta resna aamo trije Slovenci, ki spadamo stvar, vlada in parlament sta se v pečlarsko unijo.- Dopise rad lotila z vso odločnostjo ureditve posebno peelarske. državnih financ. Zh ureditev dr-Včasih smo prav zadovoljni, vča- žavnih financ sta vlada in parla-sili pa tudi ne. Pozdrav vsem ro- ment do 1. 1003. precej storila, do jakom, posebno pa Slovencem v vlade ministrstva
sen način je sestavljeno, če so v j po ujmah pozitivno narodijo-go-blagajnah dovoljena, a ne izpla-1 spodarsko vrednost. Od 1768.8 čana posojila itd. Vlada je prišla' milijonov kron dolgov, naprav-končno tako daleč, da je popol- 'ljenih od 1. 1901. dalje, je bilo do-
noma prezirala voljo parlamenta in je ravno to delala, česar parla-
ločenih 980 milijonov za iiivesli-eije državnih železnic. • približno
ment ni dopuščal. Pošiljala je^)ar-j 200 milijonov za finančno tehnič-lament nalašč domu, da je pošto-1 ne operacije, 214 za vodne ceste pala samovoljno za njegovim hrb-jin regulacije rek, 22 za naprave torn. In v zadnjih dneh je posta-j v tržaški luki in 15.7 milijonov za vila vlada krono vsem kršitvam podpore po ujmah. Seveda jih ni ustave s tem, da je najela "viseči porabila vlada vseskozi za te na-dolg" v znesku 375 milijonov!mene, temveč je "odvzela" — ka-kron za loletno (!) dobo. S temlkor se izražajo prav vljudno v u-je dospela vlada, kar se tiče dol-j ra dnem jeziku — za militaristične gov. na stopnjo pred 1811 in pred j izdatke. In s tem smo prispeli do
1862.
: kočljivega dela državnih dolgov. Nova doba militaristične blaz-
Roko v. roki s propadanjem u-j stavnih metod pri obravnavi dr-! nosti se je pričela 1. 1908. z a ne
žavnih financ in državnega kredita gre propadanje važnosti in u-gleda kontrolne komisije za državne dolgove, še leta 1865. se je možato boril llerbst z ministrstvom Beleredi za vsako pičicOj pravice kontrolne komisije, a l. 1911. je bila v kontrolni komisiji, i ki je asistirala kršitvi ustave Bie-j nerthovega ministrstva (šlo se je, za% "viseči
kron), skupina, katere
iisijo Bosne. Ta anekstja se izkazuje vedno bolj za enega največjih zločinov zadnjih let, ker je bila povod blazne oboroževalne tekme po vsej Evropi. Zlasti v Avstriji se je od tega časa opijanil
2. Piši kratko, s tem prihraniš dragocen čas urednikom, stavcem treba popraviti, in samemu sebi. Bodi ti vodilno! geslo: Pazi, kaj se je zgodilo, kje' in kako.
boš vselej. še kaj našel, kar je
10. Pod vsako poročilo podpiši i svoje ime ali z redništvom dogo-j vorjeno drugo ime ali znamenje.
3.	Pisi razločno, posebno imena Hodi pri tem brez skrbi, ker u-m številke, ne gosto in ne s svinč-, redništvo imen svojih sotrunikov nikom, temveč s črnilom.	hn dopisnikov ne izda.
4.	Ne piši: To se je pripetilo 11. Če sam hočeš, da nihče ne "v Sera j" ali "danes", ampak ka-j bo slutil o tem, kar si poročal, ne
govori o tem, kar si pisal, ker drugače se izdaš sam s kako be-
terega dne in meseca. 5. Delaj kratke stavke.
6. Ne piši preveč skupaj, da u-i :ednilc pomote lahko p oprav L
jsetlo ali opombo.
12. Ne bodi hud, ako ti urednik
7. Ne popravi nikdar kakšnega; '\aj	ve1dl' da ve' zakaJ ^ t0
.ena ali številke. Napačno be-|, " . . ako stvar zavrze, ne
do prečrtaj in napravi uravo j bo<?11 ^zen m mu zauPaJ' ker on
imena
sc-do prečrtaj m napravi pr nad njo, za njo ali na robu. 8. Glavno pravilo ti bodi: Ne
najbolje pozna položaj in marsi-ako tudi ne pride v
! kaj zadošča,
»uiuitiu	H	i. j until ;	.	.	/
piši nikdar na ohe listovi strani! I hs!' JiKgove informacije. Po-Če je poročilo pisano le na eniir°°"J kljubjemn točno dalje!
strani lista, potem si stavci spi« ialiko razdele med seboj ; če pa sta popisani obe strani, more ob
militarizem in pije kri prebival- [istem času staviti spis le en sta-i ter reče
eemu ne
stvu. Od 1. 1908. ni minilo leto, da|veC-
se ne bi bile pojavile nove, vedno 9. Kar si spisal, preberi še en- .i'' tako naraščajoče militaristične zalite-j krat. predno od pošlješ, gotovo glasovii-.
dolg" 76 milijonov j ve> (la se ^ "bila izsilila nova! ■	- ■■■
ni bilo' posojila, in da ne bi bili izpraznje-j
Si ari vratar videč igrati obe hčerki svoje baronic-.- četvero-ročuo nu giasovir znui.ie /. ulavo oji ž^ni : "Ne velil, pokupi gospa baronica, ki iiogata, za vsako hčerko a !
sram izreči, da ima kontrolna ko- [ preko dovoljenih posojil dr-j misija le to pravico, da pregleda, .žavue blagajne protizakonito. Odi če je odredba po § 14 dobro raz-'1*	so priznali ofieielno.!
glašeiia v državnem znkoniku, C-ej^a so izdali 337 in pol milijonov j so jo podpisali vsi ministri, am- j kronske rente za milil aristične na-\ pak pTaviee nima, da bi preiska-1	Pa prištejemo k tej s.vol"
vala. če je bilo ministrstvo upravičeno do uporabe § 14. Sieer ni zmagalo to naziranje. ali komisija se je trudila na vse načine, da bi opravičila kršitev ustave. In
le onih 250 milijonov, ki so jih iz-; dali za mobilizacijo in ki so bili; "odvzeti"' iz posojil za zgradbo' vodnih cest, in od investicij za | železnice (tako da so izostale!
sedaj so prišle stvari tako daleč, zgradbe vodnih cest, naprave že-da je finančno ministrstvo zalite-fl^zniških voz in strojev in zgrad-
Vollkazatona vine In zganla, "V?
Marija OrlSI
Fratiitj«. bc:3 vlfld pa..............?Oc (sllb*
Srn« rlco p j .............JDl. "
L>tjUi2&Sc 4 geione it....................011.
tirinjjvrc 12 siekJenic x*...............$V?.05
i gAl t».Ttdček) u..................
7« obl'na aa.re5be se priyoiol*
MARIJA QRIUU.
8308St.Cln!r Av»., N. E.„ Clvve'and, O
valo kratkomalo od kimisije
pri. I be
postaj, čeprav je bilo tako
Helper, Utah. — Janez Savor.
volitev za dolg 375 milijonov! In sklenjeno V. tedaj naraste milita-častivredna komisija si je hitro ristični proeentni delež na držav-prikrojila pravico, ki je nima. j »ik dolgovih v teh letih na 587 namreč, da sme dovoljevati name- j milijonov ali 70.7 odst. vseh na-j sto državnega zbora posojila, da-1 pravljenih državnih dolgov, ne lje se je odrekla pravici, ki jo| vstevši velikanskih izdatkov za1 ima, namreč tej. da preišče, kak ; redni vojaški in mornariški pro-i š<*n naj bo dolg, ki ga zahteva | I'^enn in ne vštevši rednih in iz-j vlada.	! rednih izdatkov za takozvane bo-1
lu državni zbor? Obstrukeija'Sii,1*kti in Iiereegovinslte namene' in pa v sled šovinizma pohabljeni <k1 katerih je.prav gotovo tri če-j možgani so zadavili vsako sled trtine mibtar,stičnega značaja j Korber-Bohm | odgovornosti. Prav tisti Kramar.1 (Tako n. pr. 180 milijonov, kijih ' je 1. 1909., ko je najela vlada }7llil vlnda v najkrajšem času za 125 milijonov z zakladnimi lisli.; obstrukcija. Pravfog^eeno, plameneče govoril o kr-
■ 13
Hawerk. Ali pod to vlado priče-1 ki nja nazadovanje, in nazadovanje je povzročila
Avstrijski drža\ni dolg« ob zgodovini avstrijskih državnih|sitvi dovoljevalne pravice parla
financ lahko študiramo kot na'menta. tisti Kramar, ki je bil leta
-o—
1903. ves iz sebe, ker je izgubila
vlada v najkrajšem bosanske železnice; te železnice bodo služile skoraj izključno le; za vojaške namene.)
Razmerje produktivnih proti neproduktivnim drž. dolgovom, ki
tno in i časopisje.
4'Slabo t*a* ' Amerikansk
razven njega
*
>piaj
fga sam»-«ra.
'" pa je v očeh Slovenca" vse "Ave Ma-
Članek je napisal v zadnji števil- klasičnem primeru, da obstrukci
ki nemške socialistične revije ja in navade najbolj izpodkopuje država bore tri milijone, prav ti- 'Je posta alo od 1. 1S02. vedno u-"Dcr Kamp f" državni poslanec ustavno življenje, da je najbolj S »ti Kramar označuje letošnje 375- godne jše in je bilo v letih, ko so sodrug Viljem Ellenbogen. protiparlamentarna in najbolj re-1 milijonsko posojilo za malenkost, podržavili železnice, hajugodnej-
akeionarna sila. Obstrukcija vzgojila parlament 4n vlado
vedno večji brezskrbnosti glede ustavnih oblik. Dokler ni na tej
Dvanajst in pol milijard, ki jih dolguje danes avstrijska država: je naravnost pravljična svota, a
prav tako tudi svota 488 in pol poševni ploskvi zdrknilo p os topa-milijonov, ki jih izdaja vsako leto »J^ z državnim dolgom počasi, a za obresti. Ali absolutna višina varno, v brezvestne metode stare-^■pisju napovedu- teh svot ne dokazuje za vpraša- absolutijma.
nje, ali je avstrijsko državno go-1 Najprej so se pojavile pod K«>r-spodarstvo zdravo ali bolno, prav herjem primeroma
On, rednik češko-agrarne obstruk- ^ j'* torej popolnoma izpre-J k'eije in pa brezvestna meščansko- mignilo na škoilo prvih in to. se

rije" in ljubljanskega "Sloven ca '. Vsemu ča je neizprosen boj, ki bo pa postal šele uspešen, ko bo tudi organizirana sila slovenskega naroda v Ameriki v njegovih rekah. Za tem grmom tiči zajec in s tem je povedano vse. Pripomba o glasova-nju je povsem otročja ter ne im-pouira nikomur, kdor pozna razmere.
nacionalistična obstrukcija izpod- tudi tako kmalu ne bo izpremeni-l kopujejo parlamentarizem in pri^o. 375 milijonov, ki jih je prišle-, pravi ja j o sistematično tla financ-! parila kontrolna komisija za tirni pogubni politiki iz dobe abso-. žavne dolgove, bodo itak služili lutizma.	za militaristične namene; in že
pripovedujejo, «la bo zahtevala vlada v delegacijah 240 milijonov
Naraščajočo podobnost današnjega stanja državnih dolgov z
i j v i	.	. ,	i '-3, nove dreadnouglite in daljnih
nedolžne zanemarjenostjo absoluticne dobe ^	( - • " r \ "t *
nič, zakaj danes prevladuje sploš- "refundacije", denar je jemal zajopažamo tivdi še drugod, namreč,m.uj(i___ j judje^ ki o namenih
poučeni, računajo v
no prepričanje, da ne more izha- nedovoljene namene iz blagajni-'pri uporabi izposojenega denarja.: vj,u|, j,)],,^
jati moderna država brez dolgov skega stanja m ga vračal, kadar, Koncem 1. 1912. je znašal državni	.... .... . ,
, f • r-,	i i- ™	• 1 i i -. j-, -t--	i (\ i i tem letu s posojilom 1 milnarde!
morajo biti ti skrbno je bil namen dovoljen. Potem je dolg 12.4/1 milijonov kron. Od 1. . ,	, . ... ,
- i j - - j i I v teh razmerah le umljivo, da znašal državni doler .	. . J	*
" protestirajo celo meseanske gospo-
Uničin njegov rc Slovencu'
vsega, kar ne trobi v , je " Amerikanskemu
— seveda
urejevani in previdno jih je tre- začela vlada s postopanjem, ka-ba uporabljati. Od časa do časa tero je imenoval Bilinski "slabo ima država, kakor vsako drugo gospodarstvo" in ki je bilo prej-gospodarstvo, poleg rednih tudi šnje čase v navadi: Vlada si je izredne izdatke, katerih ni mogo- tajno izposojevala za gotove na- stotkov. Leta 1862. je bil dolžan če pokriti iz lekočih dohodkov, mene denar s pretvezo, da se je
1862., ko je
-i - -	,	• _	i	i/iuu aujuju i/tiu uitav/uuoac svj.,iiu-
4912 milijonov kron, je narasel za - . .	. .	f i
0 i ! .i -ti- • j i • • . darske skupine, da ima celo go-lol.S odstotkov, v isti dolu je pa .	1 . '	. , , B
i i-!,*. i r,i i „ i sposka zbornica naraslo orebivalstvo le za o0.4 o<l
prvi korak k združitvi Tri pota so na razpolago za po- v tej ali drugi panogi vlade pri-
ameriških Slovencev. Nepristra-nost mu je zoprna, svoboda prepričanja in vesti ostudna.
Duljithski "Narodni Vestmk" je reva, da se je Bog smili. Riiz-lična društva, ki pripadajp v S. K. P. D. sv. Barbare, so nam do-
kritje izrednih izdatkov: Prodaja merila popolnoma notranja zade državne posesti, višji, čeprav le va, ne da bi o tem obvestila kon-/ačasni davki in dolgovi. Moder- troluo komisijo za državne dolgo-no na zi ran je označuje zadnjo pot ve, ali izposojeni denar se je le v
poznejšem času naenkrat pojavil
za najmilejšo in najbolj redno.
Ali tudi državni dolg ima ka- kot pomnožitev državnega dolga, kor vsaka druga panoga državne Tako pri napravah tržaške luke. uprave in državnega gospodar- ko si je izposodila vlada denar pri po&lala proteste, proti izvršitvi stva svoje pogoje in zakone, ni Union banki na Dunaju. Potem sklepa, da je postal "Narodni mogoče ravnati z njim samovolj- je prišlo gospodarstvo z zakladni-
no in brez načrta. Resnično je, da mi listi, vedno večja in večja poje oni, ki dela dolgove, bolj nag- sojila ob visokih obrestih (71/^c) njen k lahkomiselnosti nego k in na kratko dobo, s čimer so vsaj resni vestnosti. Prav iz tega pa še nekoliko varovali videz "vise-sledi, da je treba tej državni funk- eega dolga". Nato je sklepala ciji še skrbnejšega in natančnej- vlada za hrbtom državnega zbora šega varstva kakor drugim, dajo trajne, obvezne kupčije (akcije je treba obdati še s trdnejšimi in južnonemške donavske paroplov-trajnejšimi varnostnimi odred- ne družbe), plačevala je celo sub-baini.	| vencije, ki jih je proračunski od-
Znanost smatra za najvažnejše sek izrecno odklonil (Austro-vidike pri državnih dolgovih: Vi- Americana). Ropanje blagajn se
Vestnik" glasilo Jednote. Mi smo te proteste drage volje objavili, ne zato, ker zavidamo "Narodni Vestnik" na njegovem povišanju ampak ker smo bili prepričanja, da je dobro, ako izvedo ljudje, kakšen utia je napravil ta korak na različna krajevna društva. Ker pa je bilo teh protestov le preveč <mio objavili, da jih priobči.u > odslej le kot oglase proti gotovi odškodnini. To je
pomisleke proti nadaljevanju te uničujoče financ-
vsak Avstrijec za svojo državo P^^ike in razumljivo je, da|
256 K, a 1. 1912. že 429 K. V isti	mescanski na-
■j , .	w -i	! rodnogospodarski listi sedanjo fa-
dobi so se povišali dohodki di-i „ ® 1 ..... , • . . -
. . . , i ioo ino - naneno politiko z oankeroterskim rektmh davkov od 123 na 403 mi-	, 1 ,	, . ..
... , ,	gospodarstvom pred letom 1S66
hjone kron 'za 22b odstotkov)..& -	1
j i ii* - j- i 4.„:u	„.. Politično jadramo absolutizmu
dohodki mdirektnih davkov pa	.- ■J . ^ . ^ , .
od 283 na 1108 milijonov kron n"s^ot\ lament m deželni (za 290.7 odstotkov). Od vsakih ^or. so nesposobni m so v na-
100 K davka se je porabilo 1. 1862	* javnim nmenjem. ki se
-ni j,-	j,ga polasea naraščajoča razburje-
u9.4: K za poravnavo obresti drz ~ 1	J v J
- i , nm •	'"ost. medtem ko ravnodušno spre-
uolga. a 1. 1912 je padla ta števil-. '	1
porabil otročaj "Vestnik" ter se sina državnega dolga se mora pri-v zadnji številki bedasto norčuje iz nas ter naznanja društvom, da hoče priobčevati proteste proti sedanjemu glasilu "bres da bi bilo treba plačati $1".
lagoditi gospodarskim silam države in narodnega gospodarstva;
Na napad na osebo Mr. Sakser-ja ne odgovarjamo. Oti je pri utvari popolnoma neprizadet ter ne potrebuje nikake obrambe proti osebam takega kova kot se rbirajo krog "Narodnega Vestni-ka" ter inspirirajo čečkanje, ka-
koršno je citati v zadnji številki. ■» _ »
•
Avstrijski konzulat v New Yorku ima za stranke različne formnlarje, vzoree, na katerih je najti vse jezike, katere se govori y ljubi Avstriji. I^e slovenskega
je stalno udomačilo in med jedjp je prihajal apetit; ne le, da so dosegale vzete svote vrtoglavo viši-ogibati se je treba neproduktiv-'no (250 milijonov za mobilizaci-nih izdatkov, oziroma jih skrčiti jo!), temveč je spravila vlada o-na najnižjo mero; temu nasproti ropanje in napolnjevanje blagajn je treba ustvariti primerne pro-' v dobro izveden sistem in uporab-duktivne vrednote (podržavljenje ljala je kredite, ki so bili dovo-železnie, rudnikov, vodnih naprav ljeni za druge namene (za regn-za proizvajanje moči itd.); pora- lacijo rek, za investicije železni-ba dolgOv za trajne namene (te- škili prog), za namene, ki niso koči izdatki se morajo pokriti iz bili dovoljeni (za vojaške name-rednih dohodkov) in sistematično ne). In da zagrne vse te nepostav-
odplaeevanje.
Ali vse to ni odločilno.
ne manipulacije v dobrodejuo te-cKre-|mo, jo poslanska zbornica odla
dit", to je zaupanje, ki ga ima šala 15 let s pregledom centralnih upnik napram vestnosti in plačil-j računskih zaključkov, to se pravi ni zmožnosti dolžnika, ni mogoč z vprašanjem, Če je vlada porabi-brez poroštva in moderni kreditni la dovoljene proračunske svote
ka na 28.3 K, to se pravi, da je'Jem:'
.	I	- priplazile neonazeno
narasel proračun mnogo močneje! 1	1
kakor državni dolg, a pri tem moramo poudarjati, da je znesek 28.3 K zato previsoko zaraČunjen, ker se poplaeuje državni dolg. investiran v železnicah, večjidel sam. Državni izdatki so narasli v istem času od 789 na 3004 milijonov (za 280 odstotkov). V zadnjih letih, zlasti od 1. 1908. dalje,
oblike iu metode, ki so sel morda jih celo občuti kot rešitev. To razpoloženje, ki je tako ugodno za absolutizem, goje sistematično in s tehtnim preudarkom nazadnjaške stranke, predvsem klerikalci in njihovi organi. In kakor politično, tako se približujemo tudi fi-naneielno metodam absolutističnega prepada. Trud in delo preteklih desetletij je bilo brezuspeš-
pa ponehava ugodnejši razvoj. ,	,
Od teh dolgov je seveda en del' n,°; narodno gospodarstvo je j>re-
takšen, da se mu načeloma ne more ugovarjati, tako predvsem železniški dolg, ki j« znašal koncem L 1912. 3232.S milijonov, torej eno četrtino vsega drž. dolga, medtem ko se je bil znižal ta dolg ob po-
četku ustavne dobe po prodaji dižavnožejezhiških prog na 6.3 milijonov. Ta denar je naložen brezdvomno produktivno, ker je zmožen razvoja. Kronični deficit; državnih železnic je skoraj popol-J noma prenehal. Ti dolgovi se pla-j ču je j o torej sami in bodo pustili po poteku amortizacije (1. 1989.) državi nezadolženo vrednost 4 milijard. Prav tako so produktivni tudi dolgovi za zgradbo vodnih cest, za regulacije rek, z grad
obloženo z neproduktivnimi bremeni, državni denar zaprhvljajo in državni kreVlit izpodkopujejo sistematično. Na eni strani dela za ta cilj fevdaluo-klerikalna svo-jat, na drugi nacionalistične ob-strukcije.
Ali ne bo končno prodrlo spoznanje o strahotni pogubnosti, o ustavnem, samomoru te politike vsaj v parlamentariČnih krogih ?
Pravila za dopisnike.
	■	■
	■	■
1=1 Cd		
		
Slovenska unijska
TISKA!
Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da ho vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je p »polno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim inaterijalom in je največja bIov. unijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO BELO
da ste zadovoljni s tiskovino in da t« izdela natančno, kakor želite. Predno se obrnete kam drugara, pišite k nam po cene za vsako tiskovine, ki jo potrebujete. Pri nas je vedno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio
& —-0—-3* —«1
DRUGA izboljšana izdaja
Johanca ali Vodiški
čudeži.
papir.
in ima rudeče platnice. Ceaa m poštnino vr«d je le 25 c«-rn.o>.
Nada1 je imam v zalogi tudi pravo rodečo škofovo brošuro " j^culacni io Nevestaai pouk 2« srečen *«k«»", tpieal $kcf A. L'onaventlea, C«ca 5uc. Nesreča na morju ''Katastrofi Titanic in Volturoo"......................2Fc.
Vse tri knjige pošljem za $1.00.
Denar pošljite v rekomandiranem pismu, po Money Urder ali pa* v znamkah in takoj odpošljeir, kar bode kdo namfti.
Ludwig Benedik, 23U2 Catalp« Are.. BreeWya, New f«rk.
ft—ft » 0
POO R EI3INI
1. Kar misliš listn sporočiti, stori hitro in odpošlji takoj, dokler je Se novo; stvar kmalu za-
■■	,	stari in tii več zanimiva. Pošlji li-
si s tem jo prav kompliciran sistem'tudi v smislu dovolitve, kako vi-j be luk, in priznati moramo tudi; stu vsako prijetno in neprijetno teU poroštov. Tn tako mora zbn-^soko je stanje blagajn in na kak- dolgovom za podpore, prizadetim: novico.	JLji
SLOVENSKI
Kadar potrebujete pogrebnika obrnite se na me. Pri meni dobite vse potrebno, krste, vozove, vcnce, sveče i. t. d. po najnižji ceni. Pokličite me po City telefon Štev. 2201 B.
Kadarkoli me potrebujete, bodisi ponoči ali podnevi, takoj bom došel na lice mesta. Pri meni dobite najlepše vozove za •vatbe in po najnižiih cena.
Cenieriim slovenskim druStvam in posameznikom se toplo priporočam.
MARTIN BARENTINČlC
324 Btwd Street, cor. itk An.. -Ukmtiawa. Pa., CulrisGt;.

mw

'^nr
-jr. -	-----
GLAS NAHODA. 25. APRILA, 1914.
Mateo Falcone.
Francoski spisal p. Merimee.
Ako zhj ustimo Porto Vecchio in se obruuuo proti severovzhodu, proti sredini otoku Korzike, zapazimo, Ua se tla polagoma vzditrujejo in po triurni hoji do-*peiuo na rob zelo obsežnega "'liia-quisa. Maquis je prebivalec« korzijskih pastirjev, roparjev in vseh tistih, ki se niso podvrgli postavam. Maquis sestoji iz dreves m iz drugih rastlin in sploh iz drevju podobnega grmičevja, ki raste vse vprek tako. du si more narediti človek pot le s sekiro v roki.
<-'*.♦ kilo ubije kakega človeka, gre v niaqui> pri Porto Vecchiu, kjer n puško in smodnikom živi popolnoma \arno. Pastirji dajo mleka, wiia in kostanja, iu ni se mu trvba bati niti sodnije, niti sorodnikov umorjenega, dokler ne gre v vas po strelivo.
Ko sem bival nekoč v Korziki, je imel Mateo Falcone svoj dom komaj jol milje od tega uiaqui-Ka. Hil je za svojo domovino že preerj bogat, ki je živel, ne da bi kaj delal, od dobička. ki »ra je imel pri reji živine, ki so jo vodili pastirji, kakor nomadi po bližnjih hribih in gorah. Ko sem ga videl dve leti po dogodku, ki ga hočeui tukaj opisati, s^ mi je Kdel kvečjemu petdeset let star. Prtdstavljaje st majhnega, toda mračnega mo/^ s sajasto črnimi lasmi. 2 debelina ustnicama, velikimi in živahnimi oemi in z nosom. zakrivljenim kakor orlov kljun. Njegova velika spretnost a streljanju je bila celo v njegovi domovini, kjer je mnogo dobrih »treleev, splcmno znana. Znal T» je streljati kakor po dnevi tako tudi po noei. Vsako je vedel.
osa-m deset korakov pre-d papirnat zaslon, /a ka-bila na/gana sveea, ki
(la je etrelil terim
ljal.
Ki I pridoli
rej ugits
mili. nato je sire
to s< žalil: Zt tri 1
torej čudno. da si jo Mateo »bil velik ugled. Znal je bit r prijatelj, kakor tudi hud žnik. To so vedeli vsi iu za z»lo frlednli, da ga ne bi raz-
e:.
ifi
kazal
•tov m STekegi kteo s 't i rje, Siu g kraj, njen.
je porodila najprvo led eeaar je bil zelo J^zen. Kontno mu je porodila sina, ki ga je imenoval Kortuuata. On je hil upanje družine, pode devalec očetovega imena. Hčere ao medtem dobro oni oži le: nji bov oč«! s«- je mogel v sili zanesti lia pomor svojih zetov.
Si! star aele devet let, to je veliko sposobnost biti idednik.
t jesenskega «ine j»* £«] •vojo ž» no nadzorovat ki so pasli njegove čre-h je hotel spremljati, to-kamor^je bil Mateo naje bil preveč oddaljen; polfg tegjj pa je moral tudi ostati kdo, da straži dom; oče ga torej ni vzel seboj, kar je pozneje lahko obžaloval.
if ali Fortunato se jt- vlegel v travo in opazoval gore. Veselil se je. kako bo v nedeljo v me«tu, pri svoj m stricu županu, jedel; ko ga prebudi iz njegovih misli strel. Vstal je in se obrnil tja, odkoder je prihajal šum. Streli »e slišali vedno bližje; koneč-no se je prikazal mož, ki je hitel k Matijevi hiši; s težavo se je vlekel dalje podpirajoč se na fcvojo puško.
Ta mol je bil bandit, ki se je odpravil po noei po strelivo in je prišel med potjo v zasedo korzijskih vojakov. Po budi obrambi fce mu je posrečilo nekoliko ubežati in j,- kljub ranam, ki so mu jih zadali vojaki, prišel do hiš«-.
Pri bližal v j<- Fortunatu in de-jal:
• "Ti si sin Matea Falcone?"
"Da."
' Jaz Min Gianetto Sampiero. Vojuki me zasledujejo. Skrij me, nič več ne morem bežati."
"Kaj bodo oče rekli, če te skrijem brer njihovega dovoljenja?"
•Rekli bodo, da si storil prav.4
"Kdove?"
*'Skrij me hitro; prihajajo!"
"t akaj. da pridejo oče."
"Čakati! Cez pet minut l*>do vojski tukaj. Hkrij me ali te pa ubijem!"
Fortunato mu j*4 odogvoril z veliko mirnostjo:
"Xobenega strela nimaš več v puški, ne v torbici."
"Imam pa svoje bodalo." v "Ali pa moreš tudi tako hitro bežati, kakor jaz?**
Hitro je skočil tako daleč, da ga ne bi mogel prijeti.
"Ti »mi sin Matea Falcone! Ali boče*. da me pred va*o hHio primejo?"
Otroka je to ganilo: "Kaj mi daš, če te skrijem?"
Bandit je posegel v žep in mu da! en zlatnik, ki ga je imel zato, da bi si kupil smodnika. Fortunato je zagrabil denar in dejal: "Ne boj se!"
Fortuato je takoj naredil veliko luknjo v kup poleg hiše stoječega sena. Gianetto je zlel notri in Fortunato ga je pokril tako, da ne bi mogel nihče misliti, da je skrit notri kak človek. Nato je vzel mačko z mladiči in jo položil na ta način, da bi moral vsakdo misliti, da seno že dolgo ni bilo obrnjeno. Nato je pokril sledove krvi s prahom, nakar se je zopet vlegel v travo.
Kmalu nato je prišlo šest voja-sov, na čelu jim adjutant, ki je oil v sorodstvu z Matejem. Tio-doro Gamba, tako se je pisal, je bil odločen mož. ki so se ga ban-diti zelo bali, ker jih je že mnogo izmed njih vjel in izročil oblastem.
"Pozdravljen, mali", je dejal Fortunatu. "Glej, glej, kako si /rastel! Ali nisi videl mimo iti nekega moža?"
"O, nisem se tako velik, kakor vi", je odgovoril Fortunato.
"Bos že še. fciedaj mi pa povej, ali si videl iti mimo kakega človeka?"
"Ce sem videl kakega človeka pravite?"
"Da, moža s črno kapo in sivo suknjo."	•
"Moža s črno kapo in sivo suknjo?"
"Odgovori hitro in ne ponavljaj mojih vprašanj!"
"Danes zjutraj je jezdil mimo gospod župnik na svojem konju Pieru. Vprašal me je, kako gre vaj oče t u, jaz sem ----"
"Odgovori tisto, kar te vprašam in povej, kje je Gianetto, kajti njega iščemo. Vem, da je rnori.4 iti tod mimo?" "Kdo ve?"
"Kdo ve? Jaz vem, da si ga ti videl!"
"Kaj vi vidite mimoidoče, če spite?"
"Ti nisi spal; streli so te zbudili."
"Vi torej mislite, stric, da naredijo vaš* puške tak ropot? Od mojega očeta naredijo mnogo vee-
jega."
"Vrag te naj vzame, nepridiprav ! Jaz seru gotov, da si ga ti videl. Mogoče si ga eelo skril? Naprej, vojaki, stopite v hišo in poglejte, ali ni notri kak človek. Tukaj se tudi končuje sb>d od krvi."
"Kaj bodo pa oče rekli", je »prašal Fortunato. "Kaj bodo rekli, če zvedo, da so udrli v njegovi odsotnosti v hišo?"
"Nepridiprav!" j0 zakričal Gamba in ga je prijel za uho. 'Ali ie veš, kaj sem jaz? 3rorda boš govoril, če jih dobiš petindvajset?"
Toda Fortunato trdovratno molčal.
Ali ne veš. da te dam lahko peljati v ječo? Tam boš na slami spal, z verigami na uogah iu romali in nazadnje prideš še eelo na gudotino, ako mi ne poveš, kje tiči Gianeto Sanpiero?"
Fortunato se je pri teh otroških grožnjah začel smejati. "Moj oče je 'Mateo Falcone", je dejal.
"Vodja", je rekel tiho eden zmed vojakov, "»• ukvarjajmo se s tem otrokom."
Gamba je bil v resnici v z a-dregi. Govoril je z vojaki, ki so med tem preiskali že vso hišo, kar ni dalo veliko opravka, ker po-I oslopje Korza sestoji le iz enega samega čet vero kot nega prostora. Tudi oprava je kaj enolična, razen mize, klopi in nekaj postelj ne vidiš nič drugega. Medtem pa se je Fortunato igral z mačko in je bil zelo vesel, ker so bili vojaki in njegov stric v toliki za-[ dregi.
Eden izmed vojakov je stopil k kupu sena iu je zabodel, kakor slučajno, svoj bajonet v kup. Nič se ni ganilo in tudi obraz Fortunate ni izdal niti najmanjše izpre-merabe.
Vojaki so se zelo nestrpno obnašali in že so se neprestano ozirali po ravnini, kakor bi se hoteli vrniti tja. od koder so prišli, ko je adjutatnt, ki je vedel, da z grožnjami ne bo pridobil dečka z^se. poskusil z darovi in obljubami.
"Mali stričuik, ti si zelo prebrisan dečko. Iz tel>e bo že še kaj. In če se ne bi Mateo jezil, bi te vzel takoj seboj." ^ Ker mu ni deček nič odgovoril, je nadaljeval: "Toda glej. če boš priden, boš nekaj dobil."
"In jaz. strie, ti povem, če se boš še kaj časa obtavljal, bo prišel Gianetto v maquis. Potem bo
treba še večjega junaka, kakor si ti, da ga vjaine."
Gamba pa je potegnil uro iz žepa, ki je bila vredna več kakor deset zlatnikov; ko je videl, kako so zažarcle oči dečka, je dejal: "Ti bi gotovo rad videl, da bi ti visela ura okoli vratu, in ponosno bi hodil po' ulicah Porto Vecchiu. Drugi bi te vpraševali: Koliko je ura? in ti bi potegnil uro iz žepa in bi odgovoril: Glejte na mojo uro!"
"Kadar bom velik, jo bom dobil od mojega strica v mestu."
"Da. ampak sin tvojega strica jo že ima — ni tako lepa, kakor
ta. ampak ima jo___in vendar je
dosti mlajši od tebe..."
"No, ali hočeš uro?"
Fortunat se je nahajal v istem položaju, kakor mačka, pred katero držijo pečenega petelina. Ker ona ve, da se norčujejo iz nje, se ne upa, iztegniti kremljev, ampak vedno obrača oči, da ne bi padla v skušnjavo"; iu zdi se, kakor b: hotela reči: "Kako grdo se norčuješ iz mene!"
Dečko ni ganil z roko. ampak je dejal: 'Zakaj se šalite z menoj V
"Pri moji veri, jaz se ne norčujem iz tebe. Povej mi le. kje je Gianetto skrit, in ta ura je tvoja/'
Mali se jr zasmejal in pogledal Gambo, kakor bi mu hotel brati z oči, koliko je resnice*na njegovih besedah.
"Ob službo naj pridemje dejal Gamba. "če ti ne dam ure pod tem pogojem! Moji tovariši tukaj so priče! Sedaj verjameš ali ne?"
Ko je tako govoril, je uro vedno bolj približeval k dečku, končno že tako. da se je dotikala njegovih lic. Temu se je paznalo že na obrazu, kak boj bojuje. Njegove gole prsi so se mu dvigale, kakor da ne bi imel dvolj zraka. l?ra pa se je zibala semtertja in se je večkrat dotaknila dečkovega nosu. Bolj iu bolj je približeval roko k uri: konci prstov so sc dotikali in že jo je imel popolnoma v rokah, ne da bi Gamba spustil konec Verižice... Urino polje je bilo nebeško modro —
pokrov iz zlata--v solneu se
je videla kakor v ognju... Skušnjava je bila prevelika.
Fortunato je dvignil levo roko in je pokazal čez ramo na kup sena, na katerem je sedel. Gamba ga je takoj razumel. Spustil je verižico; Fortunato je postal gospodar ure. Skočil je kakor jelen in se je oddaljil deset korakov od kupa, ki so ga začeli vojaki takoj odmetavati.
Ni trajalo dolgo in nekaj se je začelo premikati; krvav mož z nožem v rokah se je prikazal; da bi pa obstal na nogah, tega vsled rane ni mogel storiti. Pad.^I je na tla. Gamba se je vrgel nanj in mu vzel bodalo. Takoj nato so ga trdno povezali vkljub njegovemu zo-perstavljauju.
Gianetto, ki je ležal kakor snop ua tleh, se je obrni proti Fortunatu, ki se je že zopet približal. "Si" c**'\ je dejal, ne da bi izgovoril stavka do konca, bolj z zaničevanjem, kakor z jezo. Otrok mu je vrgel denar, ki ga je prejel od njega, ker je čutil, da ne zasluži več tega daru; ta pa se ni brigal več zanj, ampak se je obrnil k adjutautu in mu hladnokrvno dejal: "Moj ljubi Gamba, Jaz ne morem več hoditi; kakor vidite, me bodete morali nositi."
"Vem. da letiš še sedaj bolje kot srna", je dejal kruti vodja, ampak le pomiri se: jaz sem tako zadovoljen, da te imam, da bi te nosil več ur na hrbtu, ne da bi se utrudil. Sicer pa. dragi prijatelj, bodemo naredili iz vej in iz tvojega plašča nosilnico, na kateri boš moral ležati do posestva Crep-soli, kjer dobimo konje na razpolago."
"Dobro", je odgovoril vjetnik. "Fpam pa, da bodete dali tudi nekoliko slame nanjo, da bom u-dobneje ležal."
Med tem, ko so imeli eni vojaki s tem opravka, da so delali iz kostanjevih vej nosilnico, drugi zopet, da so zavezovali ranjencu rane, sta so naenkrat prikazala Mateo Faleoni in njegova žena. Žena je s težav«stopala naprej; obložena s vrečo kostanja, medtem ko je njen mož ponosno hodil poleg nje in nosil le eno puško v roki. drugo pa je imel obešeno na rami; kajti po ondotnih navadah je sramotno za moža, da bi nosil kaj drugega kakor o-rožje.
Ko je zagledal vojake, je bila njegova prva misel, da so prišli zato, da ga vzeino s?boj. Ampak zakaj ta misel? Ali je imel Mateo količkaj opraviti s sodnijo? Ne, on je bil na zelo dobrem glasu. Ampak on je Korz. ki najde,
če se natančno izpraša, mnogo kazni vrednih malenkosti Mateo pa je imel bolj ko vsak drug čisto vest, kajti že več kakor deset let ni streljal na nobenega človeka. Kljub temu je bil previden in se je postavil v tako pozicijo, da bi se v slučaju napada lažje branil.
"Postavi vrečo tja in bodi pripravljena !r' je zaukazal svoji ženi. Ona ga je takoj ubogala. On pa ji je dal puško, ki jo je imel obešeno na rami in ki bi ga sedaj lahko ovirala. Nato se je s svojo ženo polagoma bližal hiši, skrivajoč se za drevesa, ki so rasti a ob poti in tvorila takorekoč nekak drevored, pripravljen skočiti pri vsaki sovražnosti za drevo, od koder bi lahko nemoteno streljal. Žena je storila isto in pri tem je nosila njegovo puško in torbico.
Gamba pa se je nahajal v veliki zadregi, ker je videl Mateja na ta način prihajati, z umerjenimi koraki in pripravljen ustreliti vsak čas. Ako je morda Gianetto slučajno njegov sorodnik, ne bodo njegovi streli zgrešili cilja, in če bi kljub sorodstvu streljal nanj.. . !
Adjutant je stopil proti Matiji iu mu podal roko: "Pozdravljen, dolgo je že. odkar se nisva videla!"
"Pozdravljen, brat!'' mu je odgovoril Mateo.
"Prišel sem. da bi ti mimogrede voščil dober dan. Danes smo naredili veliko pot; toda nimamo se nič pritoževati, kajti dober lov smo imeli: Ravnokar smo vjeli Gianetta Sanpiera."
"Cost bodi Bogu!" je dejala Giuseppa. "Pretekli teden nam je vzel eno molzno kozo."
Te besede so razveselile Gambo.
"1'bogi. bil je gotovo lačen", pravi Mateo.
"Branil se je kakor lev", nadaljeval Gamba nekoliko užaljen; "ustrelil je enega izmed vojakov in ne da bi bil s tein zadovoljen je zdrobil korporalu Chardonu ramo; pa to ne škoduje mnogo, on je vendar Francoz. ... Potem se je pa še tako dobro skril, da bi ga sam vrag ne bil našel. Brez mojega malega strič-nika bi ga ne mogel najti."
"Fortunato!" je vzkliknil Mateo.
"Fortunato!" je ponovila Giuseppa.
"Da! Gianetto se je skril tam v kupu sena; ampak tvoj mali Fortunato mi je pokazal njegovo skrivališče. To bom jaz povedal njegovemu stricu v mestu, da mu pošlje kako darilo."
"Prokleti!" je siknil Mateo tiho.
Prišli so do male čete. Gianetto je že ležal na nosilnici, pripravljen za na pot. Ko je zagledal Mateja v družbi z Gambo, se je na poseben način zasmejal; potem se je ohruil pred hišnim vratom. pljunil na njihov prag in zaničljivo rekel: "Hiša izdajstva!"
Le človek, ki so mu trenotki življenja šteti, je mogel rabiti te besede napram Matiji. Le en sunek z bodalom bi bil sicer plači-
lo za žalitev. Mateo pa se je sedaj prijel za glavo, kakor človek, ki ga more skrbi.
Ko je videl Fortunato, da je prišel njegov oče, je stopil v hišo in kmalu nato je prišel s skodelico mleka in jo podal Gianet-tu. "Proč od mene!" je zakričal isti z groznim glasom. Nato se je obrnil na enega izmed vojakov in inu rekel: 'Tovariš, daj mi piti!* Vojak je takoj nastavil svojo čutaro Gianettu na usta, in bandit je pil vodo. ki mu jo je dal vojak, s katerim jt- nekoliko prej še izmenjaval strele. Nato je prosil, naj mu zvežejo roke namesto križema na hrbtu, križema na prsih. "Jaz ležim rad-udobno !" je dejal. Potrudili so se, da so mu ugodili: nato je dal Gamba zna-i men je za odhod, pozdravil še enkrat Mateja in odhitel urnih korakov po ravnini.
Najmanj deset minut je preteklo, preden je Mateo izpregovo-ril. Deček pa je nemirno ogledo-val zdaj mater, zdaj očeta, ki ga je, oprt na puško, z izrazom rastoče jeze ogledoval.
"Dobro si začel!" je dejal ko-nečno Mateo z mirnim, toda za tistega, ki je poznal moža. groznim glasom.
"Oče!" je zaklieal otrok medtem, ko se je solznih oči bližal o-četu. da bi se vrgel predenj na kolena. "Proč!" je zakričal Mateo. In otrok je ostal nepremično j nekaj korakov od očeta in je ti-j ho jokal. -	*
j Giuseppa je stopila bližje. Za-j pazila je verižico, katere konec J je gledal dečkove roke.
"Kdo ti j* dal verižico?" je vprašala v strogem tonu.
"Moj stric, gospod adjutant."
Mateo j ■ zagrabil uro in jo vr-! gel z jezo na kamen, da se je raz-! letela na tisoč koscev, i "Žena", je vprašal "ali je o-ltrok moj?"
Rujava lica žene so postala rdeča ko kri.
"Kaj praviš Mateo, ali tudi veš, proti komu govoriš?"
"Vem. Torej je ta otrok tukaj prvi iz rodu. ki je izvršil izdajstvo."
Zdihovanje in jokanje Fortu-natovo se je povečalo, in Mateo je bil vedno proti njemu obrnjen. Konečno je obesil puško na raiuo in je šel proti maquisu, medtem je Fortunatu zakričal, naj mu sledi. Otrok je takoj ubogal.
Giuseppa je šla k Matiji in ga je prijela za rame. "On je tvoj sin", je dejala s tresočim glasom :n ga pogledala s svojimi črnimi očmi v njegove oči. kakor bi mu hotela brati iz dna srca, kaj hoče storiti.
"Pusti me", je dejal Mateo, "on je moj siri in jaz sem njegov oče."
Giuseppa je objela sina in jokajoč je stopila v hišo. Vrgla se je pred podobo Brezmadežne na tla in je goreče molila. Medtem pa je Mateo korakal kakih dvesto korakov po poti in se je ustavil šele pred neko udrtino, v katero je stopil in jo j* poskusil s kopitom svoje puške, ali je zemlja trda ali ne. Kraj se inu je zdel pripraven za njegov namen.
"Fortunato. stopi poleg tistega velikega kamna !''
Otrok je storil, kar se inu je zapovedjo, nakar je stopil en ko- j rak bližje in pokleknil.
"Zmoli molitve, ki jih znaš." i "Oče, oče, ne usmrti me!" "Zmoli molitve!" je ponovil; Mateo s pretresujočim glasom.
Otrok je stokajoč in jokajoč! zmolrl očenaš in vero. Oče je na koncu vsake molitve zaklieal: Amen!
'So to vse molitve, ki jih znaš .'"j "Oče, ja znam .še Angelovo če-ščenje in litanije, ki me jih je na- j učila teta."	'
"Precej dolgo, toda stori, kakor hočeš.
Otrok je končal molitev z glasom umirajočega.
•"Si li končal?" "O! Oče, usmiljenje! Odpusti-, te mi! Nikoli več ne bom kaj ta- ; kega storil! Prosil bom strica, žu- ' pana. tako dolgo, da bo oproščen I Gianetto!"
Govoril bi še nadalje: Mateo' pa je pripravil puško, nameril in rekel: 'Bog sam naj ti odpusti!'i Otrok je hotel vstati, da bi se o-j prijel očetovih kolen: toda ni imel časa. Mateo je ustrelil; in j Fortunato je padel mrtev na tla. i Ne da bi pogledal kaj na tru- j plo. je odrinil Mateo proti domu, da bi prinesel lopato, da skopal grob svojemu sinu. Naredil je komaj par korakov, ko je srečal Giuseppo, ki je zbujena po strelu, prihitela sem.
"Kaj si naredil?" je zakričala. I . "Pravico izvršil." "Kje je?"
"V udrti ni. Tam gjt bom pokopal. Povej mojemu stričniku Tir-doru Bianehi. naj pride k nama."!

Spomladansko zdravilo
Kakor vsaka hiša. ravno tako tudi kri potrebuje popolno izrisfenje vs»ko spomlad. Po-zimsko bivanje v zaduhlih prostorih naravno napolni kri z nečistostimi, katere se more jo odpraviti, kakor nečistosti iz
hiše.
Severov kričistilec
tSevera's Blood Purifier)
i"e pravi čistilec za vašo kri. 'oskusite ga in opazite njegove hitre in uspešne učinke.
Cena $1.00.
Kožni opahki
ponavadi sledijo zanemarjenju ali slabemu čiščenju kože. Da jo dobro očistite in vzdržujete znoj nice odprte, rabite vsaki
dan
S
i


NAŠIM SLOVENCEM!
Dobili smo iz starega kraja veliko zalogo importiranik zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po cenik!
DOM. LEKARNA
West Ali Is Sta.
MILWAUKEE. WIS.
Severovo zdravilno milo
[Severa's Med. Skin SoapJ
Primerno je za otroke kakor tudi za odrasle. Za moške kakor za ženske. Cena 25 centov.
SEVEROVE TA3-LAX
Sladkorno odvajalo. Za otroke kakor tudi za odrasle. Cena 10 in 25 centov
Na prodaj so v vseh lekar-karnah. Zavrnite nadomestitve. Zahtevajte le pristna Severova zdravila.
VAŽNO NAZNANILO ROJAKOM!
Naseljevanje na Slovensko f&rmarsko naselbino v Wausaukee Marinette county, enem najrodovitnejših krajev v državi Wisconsin se je začelo. Zdaj je čas, da se naselijo poleg že ttdc&j se naha-jajočih rojakov še drugi, da so sigurni, da dobijo za sosede rojake, ker svet, katerega prodajam, je naprodaj samo Slovencem.
Zemlja je izborna, kar dokazuje gotovo najbolj dejstvo, da je kupilo od mene lani in letos že nad sto rojakov, ter da jih je že sedaj na svojem mestu naseljenih toliko, da ustanovimo v kratkem svojo slovensko farmarsko družbo, ki bo za vse gotovo velike važnosti.
Sveta ne prehvaljujem, ker prodajam samo rojakom, ki se na lastne oči prepričajo, da ne obljubim preveč. "Muštre" tudi ne pošiljam, ker zemlja tukaj, kakor povsod drugje umevno ni povsod enaka, in iz "muštra" itak ne morete spoznati, ali je svet hribovit ali raven, porasel ali prerijski, in seveda tudi ne, če je na njej dobra ali slaba voda ter kakšno je podnebje!
Vse, kar trdim z dobro vestjo in tudi garantiram, da je zemlja prav dobra in da bogato obrodi. Skozi svet v slovenski naselbini tukaj tečeta dva bistra potoka, dobre pitne vode je dovolj, v bližini so lepa jezera z okusnimi ribami, a poplav in drugih vre-« men ski h nezgod se ni treba bati. Pridelke je lahko prodati, ker je mesto prav blizu. V meetu sta dve cerkvi, nižja in višja šola, skladišča, banka, velike trgovine, izvrstna železniška zveza z vsemi deli Združenih držav. Sploh ima Slovenska farmarska naselbina v Wausaukee, Wis., tako dobro in ugodno-lego, kakor si je le želeti.
Cena zemlji je od $15.00 do $20.00 na aker, plačilni pogoji so jako ugodni. Kdor kupi vsaj 40 akrov, mu tudi povrnem vožnje stroške. Pridite tedaj in prepričajte se na lastne oči, kakšen svet prodajam, in prepričan sem. da se naselite tudi Vi, kakor se je skoraj vsak, ki je prišel sam. Nepobitna resnica je, da sem prodal lani in letos rojakom več zemlje, kakor vsi drugi slovenski prodajalci zemljišč skupaj!
Za natančnejša pojasnila in vse zašel j ene podrobnosti se obrnite pismeno ali osebno na podpisanega, ki je tudi sam tukaj naseljen, da Vam more tedaj v vseh potrebnih ozirih pomagati.
A. Mattel, Lock Box 221, Wausaukee, Wis.
Kadar potujete v stari kraj
ah kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St.
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spavanje.
Obed (tri jedila) 25 ceotor.
Z velespoštovanjem
Spavanje 25 centov. JANKO TUŠKAN, lastnik.
i i i i i i i i i i
oflfc ^ <afe> <rffe otar <ate> oflfcj Qfltta 'rffe £
*
I I I
I *
I Ž
je najveeje zlo za vsakega človeka, posebno pa za delavca, zato je dolžnost vsakega tla svoje zdravje euva, hrani telo snažno in zdravo, in če se pojavi kakšna bolezen, da isto takoj v početku prične zdraviti. Pri naročilu zdravil je treba biti previden, ker danes je mnogo brezvestnežev, kateri izkoriščajo bolnike, posebno augleščine nezmožne priseljence iu delavce. — Tisoče previdnih rojakov se v zadnjem času obrača na svetovno znano lekaruo
PARTOS v New Yorku.
kjer dobijo za vsako naravno bolezeu poskiueiia iu od najboljših zdravnikov priporočena zdravila za jako nizko ceno kakor:
PARTOLAzačiščenje krvi in želodca ter rednostoiico$1.0O. 5 ia$4.o»»
i
,, 1.00, 5 za., 4.00 ,, LOO, 5 za,,4.00
,,2.00, .3 za .,4.00
, . 1.0», r. za „4.0° „ 1.00, 5 za ,,4.0^ „ M4',r>iaf,4.oO L0o,5za„4.o0 ,, 1.00, 5 za„ 4.<rf> 1.00 r, za „ 4.0*1 .. 1.0H 5 it t, 4.00 ,, 4.0«» . 2.00 2 00 „ 2.0o ,, 2.0;
„ 1.00, 5 za ,. 4.1>0
PAKTOWILL za želodčne bolezni PARTOHERB za bolezni na ledicah RHEUMA-BAI-SAM POWDER za revmatizem in kosten ico
PARTOGLORY za živčne bolezni, slabost in slabo spavanje
PARTOCOUGH ia kašelj, prsne in pljučne bolezni PARTOCURA zoper glavobol PAKTOLIN «op*rizpaoaniein za porajanje )h.<-F.RLAUER WATER i POWDER za očesne bolezni PARTOCYL za koino srbenje inmate!je PA RT08 W t AT za potenje nog PARTO-BISQU1TS za sifilis TRIPLETS No. 1. za akutno kapaviio [triperj .»	» ,, zastarelo ,,	,,
,,	,, 3. ,, polucijo ali gubitek semens
»»	,, 4. ,, beli tok žen
PARTOBRACE zoper onanijo in slabo možko naravo PARTFCREAM & SOAP za one, kateri imajo ma-
jtnlie po lien in one. kateri žele imeti gladko kožo,. 1.00, Z ra ,, 4.00 ELSAW ATER zoper osivele las«	M i .uO, 5 za ^ 4*00
Nadalje vse, kar se v jedni moderni lekarni dobiti zamore.^ — Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj in zdravila poštnine prosto. — Pisma pišite v slovenskem jeziku ter naslavljajte na;
] THE PARTOS PHARMACY,
? 100 - 2nd Are.,	New York, N. Y
imso vv v ^ ^


1 *
&
_____

■• _
GLAS NARODA, 25. APRILA, iMt	-
■ C
lO^SiDfaffllt
■fcrrr:
33
Kits!. Jed nits
a
ponriLJA. d um 24. januarja 1901 v državi Mia&Mot*.
SWdE v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A GERM, 507 Cherry Way or ho* 57 Brad doek, Pa.
Podpredsednik. ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar fterton, O.
3iavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN* GOUŽE, Box 105, Klv, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 582, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IYEC, 900 >f. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calamet. Mich. PETER fcPEHAfi, 422 N. 4th St., Kansas City. Kins. JOHN VOGRICII, 444^-6th St., La Salle, Ql. fOHN ATSEC, 6413 Matta Ave. Cleveland, 0 JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
KRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR 308—( th St., Rock Spring, Wvo. (JREGOR PORENTA Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL od društva štv. 1., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box %1, od društva stv. 2., Ely, Minn.
JOHN KOVA« H, Box oa društva štv. 114., Ely, Minn.
Vti dopisi tikajoči «3 uiadn'h zadev kakor tudi denarne poii atve naj se pošiljajo ra glavnega tajnika Jednote, vse pritožb* s na predsednika porotnega odbora.
Na ose'ma ali neuradna pisrna od strani ilancv se nebod* tiralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
( 1 :
»jem mestn. Profesor dr. Arnošt 1 pest i. Morie Marton je ustanovil Muka je delaven zlasti v primer- pred par leti s pomočjo članov ja jočem jezikoslovju. Spisal je j svoje rodbine več zavodov, takoj zgodovinsko in primerjajoeo slov- j budim peštanako narodno dobro-nico doluolužiško, sestavil veliki delno in pogrebno društvo, lue-doluo-lužiški slovar, ki se ravno-j ščansko bančno akcijsko družbo kar ti^ka in ki hrani v sebi ne-iin budimpeŠtansko hramlno in i precenljiv narodni in jezikoslov- kreditno zadrugo. Po smrti usta-! ni zaklad. Ko se je profesor Mu-j novitelja Moriea Mart ona je pre-1 ka zanimal zlasti za etnografsko j vzel njegov sin Jožef Marton po- '< bogastvo svojega naroda, je se-[slovodstvo v družbi z mnogošte-stavil tudi trudapolno in pre-f vilirmi brati in svaki. Prod krat-I i gledno statistiko lužiŠkih Srbov, j kini je bila vložena proti eeli! ki jo je izdal pozneje z nataeuo i rodbini ovadba zaradi sleparije! izdelanim narodopisnim zemlje-' in že prve poizvedbe so dognale
vidom. Vsa ta obširna delavnost j neverjetna sleparstva. _Lokali
je pridobila vrl-mu možu sposto-jvseh treh podjetij se nahajajo v' .vanje in ugled ne le med njego- eni hiši. "Pogrebno društvo" je jvimi rojaki, ampak tudi izven imelo tekom let do 22,000 članov, i j deželnih mej, kjer živijo Slova-jki so, kakor hitro so enkrat za-, ni. Dr. Muka je dandanes član j mudili rok plačitve, izgubili vsa i mnogih slovanskih društev in u- dotedanja vplačila. Zdaj ima dru-i j čeliih korporaeij in zlasti ga šte- štvo še 2000 članov. Funkcijo-i j ' češka akademija že celo vrsto j narji društva so izključno člani j let med svoje inozemske člane.; rodbine Jož da Martona. Kakor — Jubilar .kateremu želimo tudi I hitro so kakega člana izbrisali, Slovenci še liadaljna plodovita tedaj so ga označili kot ''bolne desetletja v narodno probujo in ga", bolniško podporo pa so dru-osveto od vseh strani od nem-) št veni funkeijouarji. oziroma čl a-j .škega morja obdanega lužiškega ni rodbine Jožefa Martona inka-' naroda, je urednik "Srbske ma- s:rali potom rodbinske banke, i tiče", ustanovitel j literarnega li- Vedno so nabirali nove člane ter I sta "Lužica založnik pesniških jih izmozgavali. Doneski so izgi-del Jakoba Barta-Cišinskega, iz- nili v žepih rodbine Marton. —i sam. dajatelj zabavno-poučne ljudske Podpisi "bolnih" Članov so sel knjižnice, pisatelj znanstvenih kar ponarejali, razprav in priljubljen b.-letrist -------
Za smeh in kratek čas. ffi
RAZLIKA.
IZ URADA BLAGAJNIKA NEIZPLAČANIH SMRTNIN.
Salida, Colo.. aprila l!il4.
Tempotom prosim vse cenjene zastoj nike enih krajevnih društev, katera imajo nah'/.i'ii denar za mladoletne dediče v moj eni uradu, da naj izposlujeio. * 11* [ ost i vi sodišče mladoletnim dedičem varuhe. L< n«i t i u.-ein /a morem jaz izplačali denar in dohiti za Jednoto popolne pobotnice. Nekur«-ri mi pi*'jo, da naj la denar ostane pod JeiliU'tinii;i nadzorstvi n. To j.- dobro, toda pojasniti moram, da ta urad ni zalo tukaj, da bi držal denar toliko časa, do-1.11 r I i i:*■ j ostali d- b i .»oi*i< !»-l>:i. Varuhom v bližini so gotovo boij mane razmere m!:idoi-:ii:h <l»*tli*>« v kot pa meni. Oni tudi lahko posodijo denar na boljše obr -;ti. hot jaz. S tem seveda še ni jv. i no, da bi moralo vod' v-c immovati za varuhe sam-.- banke in Trust < o., ne. s.- vendar dobijo rojaki. katere lahko sodnija nadzoruje in ki morajo nravi no poslovati z denarjem. Oni rojaki, ki so )*osta\]j ui od sodnije /a varuhe, naj pošljejo potrjene sodnijske listine naravnost meni nakar jim pošljem denar potom zavoda. Tam ; od| išejo pobotnico in dvignejo t:itai«< iu li'- !m 1 r« ba zahtevati ml mene s po--s ti n) >c d» btjo .le mladoletnim nepotrebni •t.ste to Uj oštevali iti mi >li na roko. Jaz bom :u način. N i pa dobite popolne pobotnice od
Odrešil jo je.
K župniku, ki ravno pridigo piše. pride Sirkova Mina, že j»•»-jstarno dekle.
" Xo, kaj bi rada?" vpraša ! župnik.
j "K izpraševanju sem prišla; j m oži m se."'
Župnik piše naprej, ko se spojni izpraševanja ter vpraša r
"No, Mina. kdo te je pa od;»-šil.'" .
Mina: "Drobižev Jozelj!"
Se ujema.
"To je smodka, katero lahko ponudite vsakemu prijatelju." "Hm, mhin,~ali jaz bi rad sinodko, katero bi lahko kadil
lužiških Srbov.

$5.00 prvega plačila vam prinese na dorr ta krasni DIAMOND gTamofon š 12 spevi ki so zastonj.
Kaj je bolje?
—	Ko jk' bila moja žena na letovišču. sem kmalu imel tako hrepenenje po njej. da sem bil ves potrt.
—	No, zdaj je- vendar tvoja že-meseeev pri
M .........	zopet sedem
Nove plosce iz Ljmbljuc j. i -
75 centov vsaka; na- 11 Ji* • •
Odveč.
1 r t-»
kaki ga deiiarneg
Kvoto. Denarja p inof-jo konzulatov stroški. I pam, di d -uar " liio
Hrupni prizori na letališču v JuVissyju.
Iz Pariza poročajo: Xa letališču v Ju višavju je prišlo do velikih škandalov. Zrakoplovca Ve-! _____
drines in Guiiiard sta napoveda- \	??lajteJe ^štev]1- — Veš, zdaj bi pa že spet rad
1.1.1	i	•	USdUL kah; -- Brtz Tu\t{i de-	.. ..	-
ia letalno tekmo m tisoeglava! ^s^gRI^	p^zit*.	\ prenašal najhuje hrepenenje. ..
množica se je zbrala. Ker pa JEM57 Pastiraka mazurka. MaJkera doI-: tovpenenje se vendar laglje prebilo zelo viharno vreme, so tek-J ka,	naša, kakor ženo. ino odpovedali. Množica pa je za- E6068 Domžalski valček. Marzolin, slo-
htevala. naj vendar začno z leta-1 venska kmečka &cdba' , - „ t	, .	•	. E6059 Mazurka, ljubica. Kmečki tram-
njem. (.iiimard je pa nato odgo-;	pian.
voril v nagovoru na množico, da EOtKJO Planinski valček. Ribenška poika. bi bil vsak polt t smrt nonevaren., E60© Mastna pripovedke 1. Mastne pri-
Guinard je zaklieal množici: 'Ka-i povedke 2. j V.aju ustrelite. predno naj« ;E6063 ^Tkl^M^ ^
I risilite, da se vzdigneva v zrak EG06-1 O ja, znrraj vesel, vesel, narod-ter se podava v grozno smrt!" Tu- '	nB- Je atvaril žemljico, na-i
di zatrdilo, da s« bo vstopnina? rodna-povrnila, ni pomagalo. Množica ]^f^vaSet	En ^ t
je prodrla ograje ter vse razbila. 'E60C6 Šopek narodnih 1. Šopek narod-Orožništvo je moralo poseči vmes |	2.
ter je množico razgrnilo s	j EC067 Dva nesrečna Italijana,»narodna.
, j '	'	' " i	Oj, ta soldaški boben, narodna.
j E6')68 Soča voda je Šumela, kvartet. Po polju že iof;ce cvetejc, narodna.
Velika sleparija v Budimpešti. | COLUMBIA GRAMMOPHON CO.
Velikansko slejiarijo. pri kateri je udeležena Cela rodbina, so pred kratkem odkrili v Budim-
Km,
171 Washington St., New York, N. Y.
ndačal m
.1
V
a -
liavlja inlaid brat in blagajnik neizplačanih smrtnin
LOUIS KASTELIC, Box 517, Salida. Colorado.
Razne zanimivosti.
-o-
Enver paša se je oženil.
Xajint 'tviautuejšj mož sedanje Turčije, Knverpaša se je poročil. Njegova lie vesta j«* morala nanj ptvetj dolgo «"-ak.<ti. Enkrat je En ver innlo pred poroko odšel za ataš-ja v Ib roliu, drugi«* je iel v vojno v Tripoli«, tretjič je moral hitr Odrin in jt lan... No, j liti«. Ali sta videla; Mi
jMjroe-u nečakinjo » vrstilo o p« višja cv reii harema, a
lo le poved eeziiija Na. niti omeuj) ta je poata rritieezinje
an
sen jen *' Taka '' klui vendar tnalo gledajo iiava lo po strani rezljali pust d /asm
evropsko oblečena in je obleka zopet ogromno svoto veljala. Po c» remoniji je Knver-paša stopil pred svojo nevesto in bil potem ob soltienein zahodu z veliko slovesnostjo poveden v harem. V Carigradu je seveda vladalo velikansko zanimanje za to poroko.
V ženskih krofih menda posebno govore o tem, da imata novopo-ročetica posteljo, ki je Veljala nad zopet zavoje vati 20 U00 kron "i je izdelana v slo-bil potem dolgo bo- pu Ludovika X\r. Običajno po j sta - vendar do- turških hišah sjiloh nimajo po-ptoh /.«• kdaj Ntelj, tudi ne v najboljših hišah, ne. Euver se je j^.^e na žimnieah, ki jih imajo pr:n» e/<njo Nadzije. ,'M.Z tjau v posebnih shrambah, »nj'-ga sultana. < »b 2večer j>a |»olože na 1la. Nadalje ki je r::/gla^ila naj- vzbuja veliko senzacijo tudi toa-• nijarka sultanovega p uuza. ki je bila za prineezi-ti ni na/... iiilu je bi- nj0 j/delana na Angleškem in je poroči prill- veljala celo premoženje. Ce se i«' ženin pritisne na gumb pri tej mizi, za-no nt bilo. Knver-pa- žari [tolno električnih luči in se kot soprog sultanskeIodpro tri kasete. V prvi je troje "dauiad". to je ]>ri zrcal, v drugem polno pilie, kle-.sultanovi- rodbine, ščit- in drugih takih stvari, vse s iba je -ieer dobra, i smaragdnimi držali in zlatimi mo-» čislana. "Dania'b' nogrami, v tretjem pa vsakovrstnimi \ Carigradu »a-ina lepotična sredstva. Menda je No, Knver-j aša n» toaletna miza prav čudovit urno-Uikega lena: da bi sej tvor. Po turškem
$19.00 zastonj.
.\ko kupite iu<> tirvrr.vnost iz tvorni-i ,-, si iirit.rauite najmanj ?1?.00, ker M morali |>la€-atl v»:tk':mu prodajalcu za i-<t'» uro najmanj -^5.00 ilučim je na.ša j'o.-'-bna tvcrnlška <. c::a za isto uro le
§3.00.
Ako želite kui>iti S23.00 vredno tiro za >>0. juitein iziežite ta oglas ter ga nam (•opoSIjite r. natunčnim »astovom vred. t.akar vam takoj i>oftlj«-mo uro v krasni Sk:itlji na o^;lt>d rt>;»ol«ioiau ztistonj.
Zagotavljamo v?:m, tla oni, ki kupi i.as tiro, prav ničesar ne risklra, k<r j:n:t pravico da si ostedu. uro ter bo «am prtpriOa, da je ura v resnici vredna $25, da je res pozlačena s 14-lcaratrini zlatom, garantirana <hJ tvqniee za dvuj«et let, s svetovno ^iianim kolesjem. Xato plafate agvntu ?0.00 in pur centov za
fkspresne stroške.
Mi popravljamo ruše ure popolnoma zastu:;j akozi dvajset let ali jih pa iz
menjamo za druge.
UIXJMBA. Na zahtevo vam dopošljemo naa vdihi, ilustrirani cenik zastonj, j nahajajo jetra.
NATIONAL C0MERCIAL CO., 505 E. 5th St., New York, N. Y., Dept. m.
Jan.zek: "Danes igrava gle-dališče. mama, igrati hočeva 'Be-lieškejra zamorca.' Ali smova?"
31 n ti: "Uotovo. moj mladec!"
f Jane/, k : "Jeli. mama. potemtakem j a ni treba naši hišni, da bi me umila danes.*'
Neki 'prodajalec krogljie za bolna jetra je imel predavanje ter je kazal na slikah ustroj človeškega telesa.
'•Tuv, je rekel ter pokazal na neko mesto na sliki, <ctu se nahajajo jetra."
'Oprostite, Mister', se je oglasil neki mož z očali, ki se je nahajal med poslušalci, 4'jaz sem zdravnik in lia tem mestu se ne
Porabljena prilika.
Mati (ljčerki in ženinu, ki iščeta poti mizo padlo krono,' : Kaj še zmeraj iščeta?
Mal^i setriea (poaefceta materi; : Saj ne iščeta. .. pod mizo se poljubujeta.
Iz nebes padel.
Janez: Na, prijatelj, zdaj pa gotovo živiš s svojo ženico kakor v nebesih.
Tone (ki se. je pred kratkim oženil) : O. sem že padel iz oblakov !
"Krna. povej mi. kod pride ua vr^to: 'Tu se ženske spremen - v hijene* /"
"O, večkrat v najboljših družinah!"
Še noben dokaz.
"Vprašaš me, če ljubim.' >,'■>, povem Ti. da radi ljubezni niti spati ne morem!"
"To še čisto nič ne dokazi ie. Kajti prav nekaj takega učili je name krojaški račun.—
Razloček.
Hčerka (po plesu): Mama. ali j	Ubožen uesnik.
si videla? Gospod profesor in go- „ .	. . . ,
, , .	. , ,	I Hišnik: Da bi \ a.s siiet ea al
spoti komisar sta me hotela spre-
miti domov.	,za stanarino?! Kaj Vam še 3 r:de
Mama: Domov že, a pred oltar lul misel;'!' te noče nihče spremiti'.	[ Pesnik: "Nič drugega."
PROTEST.
ol . aju Diru d" prav/apra\ ;	Dr Amoet Muka,
potilo/ n svoji /eni iu je /t na go ; glava lužiških Srbov, odlični filo->i>odariea v hi>i. Ce hoče moža log. slavist in buditelj lužitskih videti, ga pokliče k s. bi, sam ne Srbov, poleg Iloraika in Smole-sme j1 riti no/, tt: li ne sme / /e l ru najimenitnejši narodni votlino govorit1, ee mti ona t"ga ne telj. praznuje fcestdesetletnieo. dovoli. No, Knver-paša se za ta Lužiški Srbi nimajo danes v Ar-obteaj prte ne bo zmenil, zato jam- noštu Muki le pridnega uarodo-či nj gova osebnost. Poroka je j pisnega d lavea. ki jim je zbral po turškem običaju trajala tri 'n pozabljivosti '/tel na stotine dni. Prvi dan je ionla nevesta 1 krasnih narodnih pesmi, nimajo
<jfQ»	rfo, ^
% Po znižani ceni!
i Amerika in Amerikahci.
I	Spisal	J. Mm Trunk
. je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve-^ zana v platno in za spomin jako prilična.
e Založnik je imel veliko stroškov in se ma nikakor ni C izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Never mind", je rekel predavatelj. "Naj so že kjer boeejo, v maziueu na nogi ali pa za irsesi: moje krogijiee pridejo do njih."
4
3>
Oče: ''Ali ne bi vstal, Ivan, ter odstopil sedež onile dami?" 4'Oh, papa, nikar vendar ne bodi vedno tako galanten na :no je stroške!"	„

on 11
•ko, ki je veljala r»2.<iOO kron. v njem le spretnega pisatelja, ki I/delala jo j • epirotnka šivilja i besedo in s peresom podžiga Ifigenija Epin< tra. Pahljača je svoj narod, da ohratu svojo na-vtdjala 44»H) bron in je bila uaro-; rodnost in marljivo izpolnjuje eeu* na Angleikeui. Drugi dan je otare slovauske šego in navade, n- \esta bila 'urško oblečena in ie ampak imajo v njem tudi moža-\ eljala njena nhl<>ka čez 10.iKl<> učenjaka, ki je v jezikoslovnih krtu Tretji dan je bila topel j vprašanjih sUd vedno na uajvi
Phcn« 346.
FRANK PETKOVSERi
jm! astir - Notary PnlUi,
7lt-7tt Market St., WAUKfiQAN, ILk.
FltODAJA ftaa vina, najb«!}« I(U)< m-imatae imatk* -r patent«vaaa idr« vila.
FKODAJA toSb« Units ritk pnkaatf •kik črt,
FOStLJA deaar v atat krt]n««i)lvi la polten«
OPtA^LJA^TW t aituUl pNal s*adt.
Glavni uiad ; 82 Cortlandt St9 NEW YORK, R Y,
FoiQja
DENARJE v staro domovino
% potom c. kr. po§ta« hranilnice na Dunaju; hitro ih ceno.
Podružnica: 6104 St ClaiT AyC.# CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE
srn. vse prekmorska parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko* a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.

■
Mapatk "GLAS HA RODA", U Cortiaadt SU.KcarTock. »
■ ^- ^ ■ (,-tAAfaa iWiiiiia^ByfciM^iyiiMiiaittyi'ni nt■ -




GfiAS NARODA, 25. XFRTLA. i91?.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	} več hiš brez daru odpravili, kar
Preti krivicam na Koroškftm in ga tako raztogotilo, da je vpri-rcti LaraJbikim napadom na Ee- čo otrok jel preklinjati in nesrarn-
^cluili v Trstu j«- nastopil v svoji no govoriti. Pri farovškem vrtu i »i.,«- " aj.ril.i m. «itni občinski je razbil vrata, ker mu ni pustil 1.1 ihijan«4. Zastopniki oboli eerkvenik iti beračit v farovž. Za-»<> i- oj-ili «,i(j/ io in čast- radi t<-h nasilnosti so bili ljudje » « .1 / li da pozna Ljubljana primorani poklicati orožnike, ki .i i, • Ino dolžnost. Proti za- so ga odpeljali y varno zavetišče Kistnvijanju sloveničine pri želez- j
.idiii na Koroakem je go-1	ŠTAJERSKO,
.ril •!•*. Novak, radi Revoltelle! Stmcmor.
siti
ret m k uklu je ; Stefe,
Pustoslem-tudi na-sto-
ki je
tudi
Iz Maribora poročajo: V Gorenjem Dupleku so v gozdu našli obešenega nekega Ernest a Poproviča, ki je baje penzijo-
j- m«n;kU, obein-|Ilisjt y Ljubljani in jtS Iiokaj č.asa
, 1 krivit'.* J" stanoval v nekem tukajšnjem ho-tjo Ljubljane. I *'0-,teju
isovom je bil nato1
dr. Novaka, da se
>P
Umrli
p i .l.i :tl
Ponesrečen poskus za osvobodi-. tcv vohuna Jandrica. V neko gra-
, zadev, m. rodajn.m -ko gostilno je zahajala pred par lloe. u pr.Kest.	J dnevi neka ruska družba. Med se-
| boj ,st> so pogovarjali rusko o vseli intimnih stvareh,- ker so bili prepričani, da jih v Uraden nihče ne razume. Razumela jih je pa natakarica in potom nje je kmalu tudi zvedela policija, da hočejo
v Ljubljani: Gustav t ni desetnik. 24 let.— o j, posrstuikova hči, Mbina Korbar, rejeir-t. 1 J .nt-' ei-v. — Ana Tri ep, delavka. 47 let. —r Marija Cernak,
0	s! na uboga, 'M let. Dezertcr. Pobegnil je neznano
<im nadomestni rezervnik 17. '•'spolka Simon Šustcrsič, klepar, orna i/. Ljubljane. Zaradi metenja vere so se mo-zagovarjati pred deželnim so-'>•"• in v L ubljani Nikolaj Spro-ar, hlapce v Suhorju, Jožef Ka--ij, posestnikov sin v Suhorju. aru-z Volk, posestnikov sin v Su-orju. i n Jakob Biačak, delavec c Huj. Vsi štirje so bili obtoženi
1	--trn-ška po § kaz. zak. Dne s. januarja t. 1. so namreč med ivzdigovanjem pri masi v cerkvi Suhorju — slasti prvi trije —
gaujali razne neumnosti, s če-mr so motili pobožuost verni-ov. Sodišče je vse štiri oprostilo i izreklo, <}a se ni moglo doka-:it:. da so imeli s smehom namen ifrt iti vernike.
Ljubezniv sin. Dne 29. marca je
i k t ■ I Fran Merii©, dninar v Zg. aiut'1 jiilii. svojega očeta Jakoba Meišeta. s polenom po glavi in ži-\ itn t»-r ya znatno poškodoval Vzr.ik j.- baje tu. da je žena Ja-koba MerSeta, Marija, brez moževe vidnosti prodala neko kravo i:i izkupilo delila s sinom in da m;i svojemu očetn na zaJitevo ta d« nar ni hotel izročiti. Ljubeznivi siu se zagovarja s tem, da inu je oče pri tem grozil z nožem iu da se j«- moral braniti.
Di-čck zažgal bratovo kočo. Fr ima malo bajto v bližini vasi Dragoinera in nekaj zemlji šča. K» r se nahaja sedaj v Aiue-ril i. »iskrbuje t«> posestvo Janež Kili,.:", posestnik v Logu. ki je ob< in- n t udi varuh 11 letnemu Filipu Sluga, katerega ima, ker so
(
M.
a j«
ta str
za ne
a. ka 1 ne! * •ra v A*. 1
hudoi
Pci
Fa
do ar.
nii:-li, v svoji oskrbi. - a j«* pa pokazal hi na samem stoječe ter jo v kratkem da znaša 1<hh) K. ki •oval n ino pokrita. O-til 11 let n i deček Fi-r sam priznava. Pra->koli 7. ure zvečer iz Log mimo bajte svo-'a zapazi na M a user-i je sto korakov od jte oddaljena, nrkaj terega je v svoji o-ušnosti vrgel košček slamnato streho bra-je bila. v hipu v pla-j«* nato mimo odko-
Di
Le
IM
p rije
1. aprila ob 7. zve-goreti v kozoleu po-»olda Hob-1 a v Lazah Ogenj se je kmalu il tudi na hišo in hlev. Ko-v katerem je bilo nmogo > rod j a en sod petroleja, ko-osem kubičnih metrov lesa. n hlev so zgoreli. Ogenj se ludi sosednjih hiš, vendar pa si» ga pravočasno m« pogasili. Škoda znaša G000 K.
Ponesrečil pri gozdnem požar-ju. Pred kratkim je Spletni kaj-yar Anton Perme iz Vinega pri Sr. Jurju s svojo ženo Heleno na v iijem v:hu e i stil gozd. Napravil j» ogenj, ki se pa j«^ po nesreči prijel tudi bližnjih grmov. Pri gasi' o ju je IV rine padel ter zgorel. Zgorel« je mm kvadratnih metrov gozda. Ogenj so pogasili prebival-
Kap na možgane je zadela pri prodaji na stojnici na Pogaearje-vem trgu v Ljubljani branjevca Frana Kodeljo, katerega so pre-peljali 7. iz v oš*"-kom na njegov dom. — Tudi izvoščka Ivana Novaka. iz Marije Terezije ceste at. 1(> je zadela kap na jezik. Tudi ta je ostal v domači oskrbi.
Nusilen berač. Martin Gorjanc, 4T»letni duiuar, je v Pre«ki od hi* »« do biše beražil. Ker je bil nekoliko pijan in nadležen, so ga iz
V
- r
dušo. Pokojnik je bil zelo priden modrosti gospodov. Ker pa vož-gospodar, užival je splošni ugled.'nja s koši na hrbtu ni zaclostova-kar priča, da je bil več desetletij la edinemu izhodu s Kranjskega staresiiui bovške občine in bil je v Baško doliuo, ljudje prisiljeni cel čas zvest naprednjak.	j v borbi za obstanek nimajo re-
Lepa podpora. Zagrebški obč. špekta pred to prepovedjo. Vozi svet je ua predlog ohi*. svetnika fo sicer po nji. toda vožnja je po-Vr^aniea.. sklenil ob dogodkih na dobna bolj vožnji aeroplanov ka-iržaški Revoltelli hrvatski mladi- kor normalni vožnji. Da se voz ni izraziti svoje simpalije in je | prekucne in je ostalo vse živo. ni dovolil hrvatski šoli v Trstu 1CK.KJ povoda jeziti se. saj to je v nava-kron podpore.	di in se lahko smatra za srečo iu
"Was ist das fur cine kinesi-lne nezgodo. Sedaj po deževju je sche Sprache?" (kakšen kitajski)pa tako razorana, da naša dobra jezik pa je to:) tako je vprašal v mati gotovo take ceste ne bode
kavarni t orso v Gorici nc-ki nemški gospod svojega tovariša, ko je sJišal pri sosedni mizi slovensko govorico. Xu budalost nemškega človeka ni nihče reagiral; umevno, <Ia se more vsakdo le smejati takemu nemškemu izbruhu. Poprašalo se je potem, kdo je tisti nemški človek in odgovor je glasil: novi nemški mestni oče StrabergerJ
trpela — v Albaniji namreč. Mi lahko čakamo in davke plačujemo ter maršeins -bijemo. Se nekaj časa naj tako stoji, pa bo postala častitljiv ostanek in priča — ne srednjega veka, ampak avstrijskega birokratizma. V jeseni so sicer nekaj merili in z barvo mazali — vozi pa se radi tega nič lažje, pri tem tudi najbrž še ostane nekaj let. Ne kaže drugega, kakor naprositi kako kinemato-
i! i
tj- ■ ■ i '
•■ g'* '-.ti j* .A' v' ' '■> -
ZASTONJ MOŽEM
50,
KNJ
Popolnoma ZastoiaJ
Pcžar. Dne .'}. ajjrila zjutraj ob 5. uri so opazili v hlevu Srečkota grafično podjetje, da napravi film Pirjevea V Vrtovinu požar. Priče- ceste in vožnje ter poslati raznim lo je goreti seno nad govejim hle- i gospodom Šefom Ln ministrom na vom. Ko je pregorel pod senika, Dunaj in jih povabiti k brezplač-jame goreti stelja pri govedi, kar ni predstavi, kier naj se bodo oprostiti vohuna Jandriea. Poliei- povzroči pogin ene krave, katera "špeglali". ja je to takoj naznanila vodstvu se je zadušila. Dva vola so s teža
karlovške jetnišnice, kjer je ravno zaprt Jandrič. Odredili so obširne varnostne priprave in čakali
vo izgnali iz hleva, katera so 1110-
Drzen repar. V Cirkvtnici v hr-
rali pozneje zaklali. Pretila je ne- vaškem Primorju je neznanec na-varuost še petorici goved v sosed- padel gostilničarja Korčaka na;
stranišču, mu orojial vse iz žepov, j
par dni zaman na družbo, ki naj nem hlevu, ako ni sv. Teofil od-
reši Jundrira. Dne 5. aprila je pa poslal dobro znane vipavske burje mu vzel ključ od blagajne, potem i res privozil pred kaznilnico avto- v drugi kraj dežele. Skoda je ve- gostilničarja v stranišče zaprl in mobil, ko je pa zapazil pomnože- lika. Vzrok ognja je neznan. popolnoma oropal vso blagajno! ne slraže, se je takoj odpeljal in j Prestolonaslednik v Gorici. 7. j ter vzel tudi različne dragoceno-! izginil brez sledu, dasiravno je bi- aprila popoldne je dospel v Gori- sti seboj. Škoda znaša ;H1U K. la cela družba pod policijskim c*o nadvojvoda Fran Ferdinand.]
nadzorstvom.	Peljal se je v svojem avtomobilu!	KOKOŠKO
Rimske izkopnine v okolici Ptu- Krmina, kjer je prestopil me-1 Velik požar je bil v Milstatu;
Vsak miški ti inar:il namuXimn pisati j»o nrt'o kajiži r<. M.^ij^, ti so nameravajo /črniti — bolni mo. je- •— možje, ki so lulani [»ijati-eevflnju, pono<;ovanju in r.-w-uim s*t.i tmm nnvaflaia — mož je, ki sy otJabljeni, cervtKsri in izi'rpaai — možje, ki nino znioiui >.:> Ti^'.o in ki r-.e. morejo v poln: mori vfživati radofti iivliei'ja — ti možje bi morali pisati po nato brezplačno knjižico. Ta knjiga pove laško možj« uničujejo svoja življenja, tako se nalezejo raznih bolezni in kake si »amare.io j><.-t -ubiti popolno z«havje, m"/c in krepost \ aratkom e:l^u in po nlziiL c-eni. A:u> JioCeto Lit: možje ino-l nazmi. tu knjižica vam pove, kakv- j.rfti ti o teg;»r Pove vun kako .-e v.amorojo Lol« k;ik«»r
Želodčne Teskoše, Revmatizem, Bolezni ieiiurja in Ledvie,
zastopljeaa kri ali slKiis, trlpcr, spolna nemoč, splošni izguba moči, jjubitek mo&ke UceposU, nočni jubitek, izuublicna itao^ka ^la, atrofija, striktura. orguti-sk« bolezni, bolezni Jeter in posledice razuzdanega življenja hitro in stalno
c/Jra\1ti privatno doma v v c»šl tiiui.
Tikoče mož je žc '.adobtto p«ftktao ZORAVJE, MCt in TELESNO K REPOST potom t. brezplačne knjižico. Z&logia znsnot&l ju, ua vteluj* ravno ti»t* stvari. ki jtti man /luit v*ak mlad el) star, fccgAfe ail reven, eamilii ali ožeojen in zdrav ali bolaa mož. Ne t»p«. vljcjts denarja it> rasna rceiiovredsa zdravila, čilejte poprej io knjižico skozinakoz. Prihranila vam bo denar in va» poučila, kako ^dobiti POPOLNO ZDRAVJE iN MOČ. Izpolnite, i«*-žile in poiljite nam ee danes sledeči kupon, na kar dobite v najkrajšem času to zanimivo knjižico POPOLNOMA ZASTONJ; mi ptačamo tudi poštnino.— Mnogi inbežthi zJrevaiki ikuiaia Ijodciu •▼ojn iii»»»ili i tem, da pošiljajo ua C.O. U. aH brati povzetju brez da iih kdo naroči. Ml NIKDAR NS STO RIMO TEGA. Ako piietr po knjižico, dobila fo brez Dijcuojiib obtr^Dctti nc^ra.n nam. Polljit« nam ra if im« io a»»i»T ie dane«.
HMasnSffBSBIBaBliBSBSSeaRIBB
g Kupen za Brezplačno Knjižico |
£ Dr.lOS.LtST£R&CQ.,Aas.290, 232 H. Fifth Ave., Chicago. {)L ■ JJJ	U
KM >%OSH< )UJ K -—}:'s trpi:-.* vs!c<l Bf.let:-.!, *.-iV> ptntim. j>.>U4t« »! Si SB	-»S-i b>r7T>lučao kniitico u r.	vw.iiic [iruslo
IMt-
ULICA 'a »t« lij*.
ja. Kot jo bilo že poročano, so v jo. in nato odpeljal v Čedad. Tam ptujski okolici izkopali lansko le- si je ogledal muzej in znamenito-to več rimskili izkopin. Med temi sti.starega zgodovinskega mesta, se naliaja tudi ]\litrov tempelj z Ob S. je odšel iz Čedada in do-ohranjenimi kipi rimskega^ boga s1)t4 v Gorico ob pol 6. ter se na-Mitra iu drugih bogov. Čez ta stanil s svojim spremstvom v lio-
MESTO........................Drta«........................ ■
L«asagsBBssaiyBiBi«BSBasififfB&
zgorele so stavbe mizarja M. O-berherzoga.
Divja levca. J. Bratuš in .T. Father sta kaj rada zahajala v revir za divje koze v desenski revir. Tu jih je pred kratkim zasadil i i ?	•»	, j«. JjUtl bojt
her nevarno i
.	anjen ter je čez dva dni umrl v!
kron- .	_	baronu Locatelliju, kjer je tudi bolnišnici. Bratuša je sedaj eelo v- j
Dobitek razredne loterije 700 večerjal; navzoč je bil tudi dežel-|ško sodišče za ta zločin obsodilo' tisoč kron je dobila neka graška ni glavar dr. FaiduttL 8. aprila' na 15 mesecev ječe.	f
tempelj misli ptujsko muzejsko telu Siidbahn. Potem je šel po me- lovski paznik; vnel se [ društvo postaviti stavbo, katere stu in obiskal razne prodajalne, j v katerem je bU Paehe stroški so proračunani na 20,000 Zvečer ob pol 9. je šel v posete k ranjen ter ie čez dva d
Za vsebino oglasov ni odgovorno do uredništvo ne upravništvo. j
t
tic.J?na
Družinskih in Blaznikoviii!
PRATIKJ
za leto 1914.
BVET NE POMNI
-ŠČem svojega brata MARKA RRAJKOVEC. Doma je iz Co-renjega Šuliora pri Metliki. Za takih katastrof kot *o *e dogaj&-njegov naslov bi rada zvedela le zadnja leta posebno na morju, njegova sestra Helena Brajko- Tehnika izvanredno napretluje, veo. Prosim cenjene rojake, če
kdo vo za njega, naj mi naznani, ali naj se sam javi. — Ilele-
todz\ strokovnjakom se še ni posrečilo toliko izpopolniti promet-
na Brajkovee, 413 E. Northern sredstev, da bi bila popolno-
Ave., Pueblo, Colo.
1 iztis stane
10:.
družba setbiuh oseb. Dve osminki zjutraj se je peljal s Kumarjevim
. Gene Blaznikove rritike so »gte.
vab se nahaja že dev.'t let. Prosim cenjene rojake, ako ve kdo za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj st- mi sum javi. —
•I o lin Bančič. V.m E. 45th St.. Cleveland, U.	(25-28—4)
dobi neki graški nadporočnik, po	avtomobilom na Lokve, kjer si je Rad bi zvedel, kje se nahaja moj
eno osminko dobe: neki graški	ogledal erarske gozdove. Vrnil se'
polkovnik, oče več otrok, neki	jc kmalu v Gorico in ob II. odpo-
starejsi mali/trgovec, ki živi od	toval v Miramar.
podpor svojega sina, dve ubogi	Bolgarska vladarska cbitelj v
šivilji, neki zavarovalni tajnik in	Lcvranu. V Lovranu se nahajata
aeki mali železniški uradnik, ki	hčerki bolgarskega krnlja Evdo-
mora dobitek deliti s sedmimi ko	ksija in Xadejula; v kratkem."pri-
deta v Lovran bolgarski kralj in Ptujski Nemci med seboj. Po kraljica.
Ptuju s»e slišijo zatinji čas razne Samomor. V Trstu so našli mr-govoriee, ki ptujskim nemškutar- tvega 381etnega Antona. Lutma-jem menda ne delajo veliko časti, na, bivšega laškega trgovca v Ila-Govori se namreč, tla bode moral štelu v Gorici. Pognal si je iz re-oditi i/, svoje službe "Amtsvor- vo Iverja tri kroglje v srce. stand" ptujskega magistrata za-1 Kraške jame. Kraških jam je, radi nekega dogodka, ki se je ne- p0 d^d«n:em raziskovanju, 412: davuo zvršil v javni hiši v Ptuju. na Tržaškem teritoriju 110, Stvar je bila sledeča: Nekega dne t.oribkeui i<2, v Istri 114, na sta se "v rožcah" podala v dotič- Kranjskem 16. no hišo "AmLsvorstand" in neki j Zdravnica iz Italije. 43letna A-gimnazi j ski profesor. Tam jo za- lojzija Pelerini, iz kraja Castions •<1 razsajati iu razbijati, da s> Strada onstran meje, uživa pri morali poslati po policijo. lies je Fnrlanili okoli Medeje veliko prišel stražnik Zentrieb, katerega upanje, da zna zdra\-iti ljudi. O-pa je Amtsvorstand'' odslovil /. rožniki so bili sicer pozorni na-' besedami: "Ich bin hi. r allein njo, vendar jim je doslej vselej 'Mer PolizcichefT" und werde	Seuaj, ko je bila zopet pn-
sehon Ruhe stiften. Idi brauche zdravit ljudi v Medejo, so jo >ie uielit! * Tukaj sem jaz poli- pa zasledovali kar je bilo mogoi-e cijski komisar in bom že naredil natančno, in zasledili so jo v ne-uir. Jaz vas ne potrebujem!) Na- kem gozdiču pri Smartnem v Br-to je stražnik odšel. Nekaj veče- dih. Italijanska "zdravnica" se
V zaio^ii
MESAR,
prav dobro veš'* svojega posla in govori 7 jezikov, želi dobiti dobro službo. Tudi je voljan pričeti to obrt, kjer je več rojakov in bi mu
brat ANTON BANClC. Donu'II(lft .IIM,»Wfl	„ ,	j šli na roko. V Združenih državah
je iz Dolenje vasi pri Ribnici na, uPRAVNIh FVA	NARODA", i je že t> let. Pisma pošljite na na-
Kranjskem. V Ztlružtnili drža- 82 Corllasdt St., Nt?? Yor^^ |sloV:
^	' [ Mesar, % ' Glas-Naroda",
" ^r« . '82 Cortland t »Si.. New York fit v. 6t?)4 St. CUir N. E. Clerelaaa,	(24-27—11
ma varua. Kdor hoče vedeti, kak-rie	se dogajajo pri kata-
strofah na morju, naj čita knjiži-•o: Katastrofa "Titanica" in i 'Voiturca", ki jh opremljena z i veliko dubriaii slikami. Rojaki, ' -laročajte jo, ker jo je t z.alogi ■iamo nekaj sto. C«na tarno 25 'cii*. »v. Pišite na:
Otto Pezdlr,

7H. St., New York, N. Y.
OGLAS.
V najem se odda 93 akrov farma v okraju Butler, tri milje od premogovih jam, kjer se staluo dela po zimi in po leti. Farma se nahaja v vasi Parsouville, Pa., in na je prav prijetno bivanje na njej. Izvrstna voda. Sosed Slovenec. Najemnina je majhna. Več pove lastnik:
Frank Reeelj. P. O. T5ox 73. Houston, Pa. (25-27—4)	Washington Co.
rov nato pa j«" šel po ulici iz kavarne proti domu tukajšnji trgovec z žganjem Ilutter. Ta je po
nahaja sedaj v zaporu.
Velika tatvina je bila izvršena v Opatiji. Neznani tatovi so o-
ulici nalašč prepeval. Takoj ga kradli dva gospoda, gosta; po-
je omenjeni stražnik zabeležil in drugi dan je bil vsled tega obsojen od " Amtsvorstanda " ua 20 K globe zaradi motenja nočnega miru. Torej ta je bil. ker si je malo zapel po ulici, obsojen na 20 K, "Amtsvorstand" pa je nekaznovan razbijal in kalil nočni mir v okolici omenjene hiše. Ilutter je nato vložil tožbo in 4'Am*tsvor-stand" ter policaj Ze nt rich sta obsojena plačati soduijske stroške, ki so narasli vsled raznih re-kuriranj iu pritožb na par tisoč krftn. Vsled tega dogodka bo moral "Amtsvorstand" iz službe, da ne bo Ornigovi kliki delal prevelike sramote.
Žganjepitje je* po Ptuju in ptujski okolici močno razširjeno. Skoro vedno se čujejo po žganje-točih iu raznih drugih beznicah pretepi in prepiri. Želeti bi bilo. <la bi se ljudstvo začelo izobraževati iu vnemati za boj prrfti temu največjemu škodljivcu človeštva.
PRIMORSKO.
Smrtna kosa. Due 7. aprila v noei je nenadoma umrl v Bovcu v 72. letu svoje starosti Mihael
brali so jima dragocenosti za 26 tisoč kron.
Aretirali so v Trstu Ivana Ro-visa iz Žininja. pismonošo iz Pu-lja, ki ima na vesti defravdacije nad 2000 K.
V Opatijo je došlo od 1. jan. do 1. aprila 14,000 oseb; sedaj je v Opatiji gostov 4000.
Kruh podražen. Peki v Gorici so podražili kruh, in sicer kar za 4 v pri kilogramu! Žemljice in kometi so pa nekoliko manjši. V Gorici se tako podraženje močno občuti, ker je draginja tako velika. — V Trstu pa so sklenili peki. da ne bodo več prodajali kruha na tehtnico, ampak samo hlebčke, žemljice, komete itd. Pravijo, da je to v korist občinstvu, ali v celem Trstu tega nihče ne verjame.
Iz Podbrda pišejo: Cesta na Petrovo Brdo je pravi škandal za vse oblasti v Avstriji od prve <to zadnje. Že delana je bila tako, da bi graditelji in njih nadzorniki (ako jih že ni vrag vzel) zaslužili vsak 99 palic na častitljiv del telesa. Kar je železnica stekla, je ni izjemši voznikov aamjb nihče popravljal. Zastonj so bile vse in-Ailekuž, posestnik, nam. drž.,terpelacijo bivšega-drž. poslanca pravdništva itd. Dan poprej je billOsk. Gabrščeka, O pač! Xekaj so
^Efij
za dan
ZEMLJA ZA POLJEDELSTVO
Mi lastujemo 10,000 akrov v Micbiganu, jako dober svet. in 10,000 akrov dobre zemlje v Wis-cousiuu, blizu mesta. Potrebujemo agente, da prodajajo zemljo proti proviziji. Dobri pogoji za prave podjetnike.
Grimmer Land Company, ^ 133 W. Washington Street, Chicago, 111. (4x 15,18,22,25—4)
Rada bi zvedela za svojega bratranca JAKOBA LAPAJNE. Pred dvema mesecema je bil tukaj v Springfieldu, 111., in nama je naročil, če pride kaj iz stare domovine, naj mu naznaniva. Ker ne veva za njega, zato prosiva, ee kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, da ga nama blagovoli naznaniti, ali pa če sam čita ta oglas, naj nama piše, da mu važnost poročava. — Marija in Luka Makuc, 1920 S. 14. St., Springfield, HI.
(23-25—4)
I il
1 I
Dr V. GONDOS, inžener za patente. 74 Cortlandt St., New York City. -- Oglasite :-: :-: se ali pišite. :-: :
imamo ▼ zalogi 1« i« nekaj sto 1» kdor rojakov t* nima, naj s« podviza sanj. Letoipji Koledarji zanimiv in bolj obsešen kot drug1 letniki. Cana mi je ■ pottninr vred 2d eentoT. f Sloveaia Hfeliafcing Co, 82 Cortlandt St., Nsw York Citj
Dostikrat slišimo, kako so živeli naši predniki in kako zdravi so bili. Živeli so v vednem stiku z naravo, brez vsakih posebnosti. To je skoro nemogoče za ljudi, ki žive v mestih ter uživajo življenje. To nepravilno življenje, kakor tudi pomanjkanje svežega zraka in solnčne luči, u-einkuje slabo na nas ter nas sili, da si poiščemo zdravila, ki bodo držala naš prebavni sistem v redu. Tako sredstvo je dobro znano
TH1NER-JEV
ameriški Elixir grenko vino.
Prvi namen tega zdravila je, da očisti drobovje vsega, .kar ne spada tjakaj, posebno delov hrane, ki so ostali , tamkaj ter se tam razkrajajo. Ta gnila tvarina zastruplja celo telo. Drugi namen pa je, da se okrepi drobovje, zna-[menom, da se prepreči zopeten pojav bolezni. Priporočamo trajno uporabo tega sredstva.
Pri želodčnih boleznih, i	pri boleznih na jetrih,
J	pri boleznih v črevesu,
učinkuje navadno popolnoma, ker prinaša olajšave, fsto velja pri različnih simptomih, naprimer zaprtju, razdraže-|nosti živcev, kolcanju, bolestih in krčih, bledi ali rmen-kasti barvi obraza, slabosti, pomanjkanju teka in spanja.
V vseh lekarnah.
JOSEPH TRINER,
M ari ufacturer,
1333-1339 SO. ASH1AND AVE, CHIGAGO, ILL.
Triner-jevo mazilo je zelo uspešno sredstvo, katero se lahko razredči z oljem iz oliv. Bolečine v členih, sklepih in mišicah izginejo cesto po enkratni u-porabi. Imejte ga doma, da ga imate pri rokah, kadar ga rabite.
f
i
-I.aii^fertlri-fr I . I ,
mmtšmm ■

_
■.....1..............................-.................-
_4_
Jo. AiJKiL-\, li>l-J
4
g
I
Skrivnosti Pariza, J
i
i
Slika iz nižin življenja.


- Z« MG1« laroda" priredil Z N
(Nadaljevanje.)
— "lo u^to polna /Inhtri^a purana! Natanko vem, kako bi )uIo .M«*d mojim pripovedovanjem sv bi Vi prav pridno maatili, 11* pr*sj. n bi jaz akonral »vojo zgodbo, bi bilo tudi if po puranu. Po-trpite! I^rihranim jo rajxi za posladek."
N- v-mo si«-, r. kaj jt* bolj jnialo mlade ljudi, ali lačni želodci, ali radovednoHt. Ali d« jatvo j«*, da so s - vrgli z vso vnemo na jm-rana, in trenof«-k pripoveati je j rišel prav kmalu.
I>a jih n«- i>r»*s«firti morda Ferrand, so postavili lila peka v so-aedno sobo uu stražo, pnznavši mu puranove noge in okostje.
In nadpisur j»t*iem* pri|>ovalovati svojim tovarišem:
"Najprej Vam moram povedati, da jt* bil vratar že nekaj d.tii v strahu /a IVrramJovo zdrav ji-. Ker bdi dobri mož pozno v mm\ je videl /• večkrat Kerranda ponoči hoditi po vrtu, pa naj je nlo mrzlo, ali d>/rvoo vreme. Nekoč si je tvegal stopiti iz sobe in vprašali svojega gospodu. potn huje li česa? Ferrand ga je zapodil •» takim glasom v post»djo, da ga nič več ne vznemirjajo ti ponovni notarjevi ixprvhodi vrtu."
"Morila je [ta Ferrand rueaečeu.'" To najbrž- ni, ali taki jtoliodi izdajajo vendarle veliko irj« uosT. — Tako. s. daj prehajam k jedru svoje po-ravno \ Ferraudov kabinet po nekaj njegovih pod-i*-Ui polo/d roko na kljuko, pa se mi je zdelo, da ču-Zat«. postojim pr«-d vrati, in razločno mi prileti za-ua uho liki pridušei^p ječanje. Nekaj hijvov se obo-•iu vendar vrata, ker sem v resnici zaslutil ne-
notranjo razr vrnti. S»1 arte pikuv. Kavno jem govorjen, molki 1 vzdih tavljdje ctipi
podptmJ
>aj Je p bo/noHt
No, K«. Ku
Na I)a,
čelo — "
'Ali ni^au m ■■» mu i! Tt-mu v vendar nam ni treba čuditi. a\i k) iVplazee in t»v» tohliiiee. Upravljal je kleče svojo po-
m l
za if b-da m
Jati?" tleh '
klečati na
Fermnda klo'ati na tJeh —'
ti -h, komolce je opiral na stol m z rokami
Ali j ra\ bbi/.na noli'- v j. morala i>iti to. Culo s. je napol pridtLke-tio jemanje, tuintam pa le zamolklo mrmranje: "Moj Bog! .. moj lioj;',.. moj lio«! kakor najskrajnejše obupno. V tem položaju zares uisein vedel, ali naj ostanem, ali odkleni —
—	4 To bi bili tudi moji nazori.'"
-- "in »".tal sem v veliki zadregi, dokler so ni Ferrand vzravnal ter v obrni!. Inu-1 je star. rižast robic med zobmi, in nje-(cova očala so ležala na stolu. -Ne. gospoda moja, takega obraza ae nisem videl v svojem življenju. — Odakočil sem nazaj in —"
—	"In notar Va- je zabubil za vrat?"
-	"Zapik. slabo ste jo pogodili! Izpočetka zre vame izbulje-lj< uo iu preplašeno obenem, nato izpusti na tla robec, katerega je razgloalal in ra/jzrizel docela, t otem pa se vrže v moje naročje z vzdihom: "Oh. kako sem nesrečen!"
—	* * -Vli nas vleče!"
—	"Kaj, vlečem? Kljub njegovemu mrtvaškemu obrazu je bil njegov gla,s tako presunljiv, da, skoraj mil —"
—	"Mil? Pojdite se malice! .llresč po noč neg a čuvaja iu glas prav liripave sove ji- š« jako prijetna godba v primeri z uotarje-vimm jfb-uioui —'
—	"Mogoče, ali v tistem tivnnfku je bil tako milo tožeč, da me j»* skoraj ganil. To pa tembolj, ker je Ferrand navadno napram vaakemu prikrit in nezaupljiv, "<»ospini Ferrand". sem rekel, "menite, da...'"
—	"Pusti m*, pusti!" m« prekine notar. "Oh, tako dobro de človeku, če kontu jHjtoži svoje boli." Na vsak način me je imel za kako drugo osebo."
-— "Tikal Vas j«-n Potemtakem imamo pri Vas dve steklenici bordonea na dobrem:
4Ak tika Vas gospod, pokličite na mizo vina/ Tako pravi pretrovor. iu to j.- sveto. Kajti izreki so modrost naroda T'
—	"Nehajte s svojimi salami, f*halamel! — Sedaj uvidite, goapodje, čemu sem bil u ver jen, da me je imel notar za nekoga drugega, ali ga je pa tn sla mrzlica. — Izvil sem se mu iz rok ter rekel: "Gospod Ferrand, pomirite m/, pomirite — jaz sem." — Tedaj me pogleda zabodeno. "II>". krikue. "Kaj je? Kaj hočete?" in potegne rok<» po svojem naguba učenem čelu, kakor bi hotel pre-jKxiiti oblak, ki je zatemnjeval njegove misli."
—	"Kaj neki je z notarjem?"
"Zares ne vem, kaj bi bito. Ali toliko j« gotovo, da se je vedel čisto drugače, ko je spet zavedel. Skremžil je svoj obraz, attsuil trepalnice ter za grmel nad menoj: "Kaj iščete tod? Ali ste je dlje tukaj? Ali z an-s n«- moreni biti varen pred vohuni niti v svoji sobi?! - "Kaj sem rekel? Kaj ste.slišali? Odgovorite, odgovorite;' Ta hip je bil tako strašen, da seiu odgovoril: "Niče-J s ar uifceiu videl iu ravnokar sem vstopil." — '' Še mi ne laže.te?"'
Ne, gvtKped Ferrand — "Kaj hočete torej?" ProsimVašega podpisa." - "Dajte sem!" In podpisal je in podpisoval, ne da bi j rečital li*tiu. Opazil m, da se mu je zdajpazdaj vstavila roka sre di pisanja, ali nato je pisal spet / mrzlično uaglico dalje. Ko je •.ilo vse [»odpisano, mi j<* velel oditi, in slišal sem ga iii po malih stopnicah, ki Irž-- i/ njegovega kabineta u.i dvorišče."
"Mist i, kaj ut^-giie neki !»iti z njim, mi kar ne »V i/, glave*"'
"Morebiti g.j tolik«* tar» smrt madame S.'ratiiie."
Kaj r..»! <in da bi žaloval za kom!"
.....-"Vratar mi je rekel, da zdaj vsakokrat «~lfcimu obisk na-
isej^a župnika iu kaplana, ki sta bila prej tolikrat pri njem. — Tu di to je jako čudno."
—	"Jaz bi pa rad vedel, kaj sta iskala mizar in ključavničar v hiši tam /.adaj.
-	"Da, <'i*b tri dni >ta se mudila tamkaj."
" Iu potem so pripeljali zvečer »"isto novo pohištvo
"Mogoče se ko*a, da j«- dal (Jermaiua v luknjo."
'On pa kesanjejf Za take re«"i je skuhal; pretrdo."
" l bogi tierniaiu dobi nanovo krasno družbo."
* Kako to?"
"V 'Gazette ib-.s Tribunaux s«m »'-ital, da ^o na clizejskem l»olju v eni tistih [Kvizemskih beznie zatidi kar eelo /,ab eo razbojnikov iu mdrileev ter jo odpeljali v ječe La Force."
-	"Čedna driuha za ubogega Germaiua!"
—	"Lojzika Morel dobi tudi svoj delež. Kajti baje .so ined to tatinsko dmhaljo kar cele družine tatov in morilcev. Oče in sin, hči in mati."
—	"Potemtakem pošljejo ženske v zapore sv. Lazarja, kjer je zaprta Lojzika."
—	"Morila je kdo izmed te druhali umoril tudi grofico, ki ima svojo palaeo |»ok-g observatorija in je tudi Ferrandova stranka O, kolikokrat me je notar že poslal k nji povprašat po njenem zdravju. Zdi se mi. da se jako zanima zanjo, fte včeraj mi je naročil, naj grem do nje."
— <4No?"
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Frank Safcser, 82 Cortland St, New Tor*. N T.
Podpredsednik: 1'a.ul Sohnellor, Calumet, ilicil.	\
Tajnik: Frank Kerže 2T11 S. Millard Ave., Cblcaaa, 10.
BlA«ajEilk: Qeo. L. Brozi.-a. EUy, Mi on.
DIRCKTORIJ:
nirektorl] obstoji Jodne^a rastopnlka od »seh Slovenskih podporam orcanlxaclj, od v."»eh Slovenskin listov io «jd vneli aamoetojnia družtev.
Za znamke, knjižtce In vse drugo s<? obrnite na tajnika: Frank Kerle, 2711 a. Millard Ave., Chicago, lil. Tudi v«e denarne pofiiljatve poSiijuJie u ta
Narod ki ne skrbi 2a »voje reve, nima postora' med civllizovantml narodi. Človek ki ne podpira narodnih zavodov, ni vredon sin svojega naroda.
Spominjajte fee ob vseh prilikah Slovenskega Zavet
441 paniko?	. 1,417.710 km. —^ _	^
K U U ^ l A IX Lj I N Li
bi -.J-X-l. ft A__llrn_ll. - -	*
1,417.710 km.
—	"Vedno enako. Danes upajo, da okreva, jutri dvomijo, ži-vi-li še do večera. Predvčerajšnim so že popolnoma obupali, včeraj so rekli, da je še nekaj upanja. Slabo je seveda, ker jo napada tudi vročica povrhi."
—	"Ali si si. ogleiial tudi mesto, kjer je bil izvršen zločin?"
—	"Kaj še! Samo do velikih vrat sem smel in nič dalje, in vratar tudi ne sodi med one. ki govore več. kolikor jim je dovoljeno."
—	"Gospod prihaja po stopnicah gori", zakliče hlapček v pisarniško sobo, v kat-ro se prikaže sam s puranovim okostjem v roki.
Mladci urno posedejo vsak na svoj prostor ter jainejo pisati pridno, a hlapček potisne ]>uranovo okostje v veliko omaro
Jakob Ferrand pride v resnici.
Njegovi rdeči tuintam s sivino pomešani lasje, kateri so silili izpod črnosvileue Čepice, ->o se mu zmršeni vsipali po sencih. Nekaj žil po čelu je bilo zabreklih, a uveli obraz mu je bil bled kakor zid. Oči se ni moglo videti, ker so jih zakrivala zelena očala, ali po silni izpremembi v potezah te.ifu moža so se izdajale posledice glodajoče strasti.
''Dalje prihodnjič.)
Domača naravna ohijska vina
kakor:
DELAWARE, CATAWBA, IWES, IN C0NK0RD
prodaja
JOSIP SVETE,
1780-82 E 28tR St.,	Lorain. Ohio)
Conkord, rudeče vino po....60c. galoua, Catawba, rumeno vino po... .80c. galona, Delaware, belo vino po.....$1.00 galona.
Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-jati denar ali Money Order.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.

POZOR, SLOVENSKI FARMERJI!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
PRAVIH DOMAČIH

m%

S KRANJSKIH KOSE
V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kdsc so izdelano iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-
:-: skem. l«te se pritrdijo na ko.«i?če z rinkcami. :-:
sš^a Cena 1 kose je 1.10.
Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00.
V zalnp-i imamo tudi □ 0 klepalno orodje iz finega jekla; a □
cena garnituri je $1.00.
Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos.
Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilu je priložiti denar ali Pcstal Money Order.
Frank Sakser,
82 Cortlandt St^ : - : New York, N. Y.
NAftl ZASTOPNIKI.
■<tt»n ma pooDlai£cnl pobirati naročnine ta "Glas Naroda" In knjiga, kakor t ud' ta vaa drugo v naio at roko apadaJoC« Doala.
Jenny L!nd, Ark. in okolica: Michael
Ban Francisco, Cal.: Jakob LovSln. Danvar, Colo.: John Debar« la A. JI.
ferbovc.
Leadvtlia. Colo.: Jerry Jamnlk
Pueblo. Colo.: P«ter Culi« In J. H. Holts.
Salida, Colo, in okolica: Louia Coatelle
<T'oe Bank Saloon). Walaanburs, Colo.: Aatoa Baftlafe Indlanopolla, Ind.; Frank Ur&Jner. Depua, III.: Dan. Bad o vina«, etilcaoo. III.: Prank JutJotm. La Salle, II!.: Mut. Komp. Joliet, 111.. In okolico: Frank L&urlC Matija Liberiar In John Zaletel Mineral, Kana.: John Stale. Waukegan, liu. Fiank PetkovSak la Math. Oarln.
So. Chleage. ■»•: Frank Can*. Springfield, ll|.: Matija Bar bori« Frontenac. Kana. In okolico: Frank Karnc.
Mulbery, Kjni. in okolico: Martin Koa. Calumet, Mich In okolico: Pavel Bbalta In M. F. Kobu.
Maniatiqua, Mich, in akeHoo: ». mo-tr*mm-
south Rana«, Mich, in okolico: M. D. UkovlC.
Chlaholm, Minn.: K. Zsonc, Frank Medved in Frank Zasar
Ouluth, Minn.: Joaepb Fharabon. Sly, Minn. In okolico: Ivan Goufa. Jakob Skerjanc in U L. Kapach.
Cveieth, Minn.: Jurlj Kotaa ta Aloja

Gilbert, Minn. --In okolica: Loan V« Htbblng, Minn.: Ivan Poule. Naahwauk. Minn.: Omo Maortm. Virginia, Minn.: Anton W. Foa. St. Uouta. Mo.: Mike Grabiiaa. AtdrMga. Mont.: Or«cor Zoba« Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn. N. V.: AlolHJ
Ulttie Falia, N. v.: Frank Ore«orka. Cleveland, Ohio: Frank Sakaar. J. Ma.
rinčič, Chas. KurUneer in Frank Ko-va«&
Bridge pert, Ohio in okolleo: Frank Hočevar.
•arbaton, O. in okolico: Akrfa Balast. Colllnwood, Ohio. Math. Rlapnlk. Lorain, O. in okolico: John Kumfa. 1»S6. K. 29 th St.
Voungatown, O.: Anton Klketf. Oregon City, Oreg.: M. Justin
Allegheny, p,. ,n okolico: M- vmn
Braddock, Pa.: Ivan Germ. Brtdgevllle Pa.: Rudolf Pleteriok. Burdlna Pa. in okolleo: John KartU* nlk
Conamaugh, Pa.: Ivan Pajk. Clarldge, Pa.: Aoiton Jerlna. Canonaburg, Pa.: John KokUck. Brougthon, Pa. in okolico: Anton Dana-■sr.
Bsport, Pa. in okolica: John Prostor.
Foreat City, Pa.: Karl Zalar in Frank Deben.
Farreii, Pa.s Anton ValentlnCU. . Irwin, Pa. In okolico: Frank jje Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Meadow Landa, Pa.: Gea Schults. Moon Run, Pa. .n okolico: Fr. MaCek. Pittsburgh, • Pa.: Ifn&cij Podvasnlk, Isnax Maclaler in Frank n^mlrlft Unity Sts.. Ps.: Joseph Skerl) Steelton, Pa.: Anton M. PapUL Willock, Pa.: Frank Seme lii Joseph Peterael.	s
WInterquarters, Utah: Louis Blaslek. Black Diamond, Wash.: Or. Poranta Ravsnsdals, Wash.: Jakob RotaSak Thomas, W. va. m okolleo: Frank Koolan In Frank Bartol. Grafton, Wis.: John StampfeL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la John Vodovnlk In Jos. Zupana«.
Scheboygan; Nick Badovinac in Frank Novak.
kt vidfisjs 74 raslifislh Ctt.
"VA reRLAND",
960 Crevljsv doljr, 68,000 ton,
"IMPERATOR". >19 čevljev dol«, 62,000 ton. Dlrsktna sveas mcd ——
NEW TORKOM m HAMBURGOM, PH1LADELPH10 » HAMBURGOM, BOSTONOM b HAMBURGOM. BALTIMOREM ia HAMBURGOM, HALIFAX in HAMBURGOM.
Najsiqe cene zs v stari kraj in nazaj. Peiekaa poioiMil ptaftm iloTMikt larodaotti
Največje udobnosti v MEDKROVJU in TkETJKM RAZREDU ki veebaje ka bine po 4 in 6 postelj, obeduice, ko
palnice, pralnica itd Zs nadaljne podrobno«ti obrnite ss ns:
Hamburg-American Lioc,
45 Broadway, New York
aH krajem« agenta.
HARMONIKE
bsdist kskorlnskoll traU Isdsiajsni li popisvljsm po nsjniijlh csitsh, s delo trpelno ln ssnssljivo. T popravo sane ■ljivo vsakdo polije, ker *em te nad U let tukaj t tem pecln ln sedsj v ivojea. lsstnem doma. V popravek viamcu kranjske kakor vse droge harmonike tat raCnnam po dela kakorino kdo takt«v* f»re« nadsijnlh vpraianj.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd St., Cleveland, O.
_PlOTltb« med New Torkcm fn Antwerpom.
Redna tedenska zye/a potom poštnih parniko? i brzoparniln na dya vijaka.
IUUX1 Um
In
»•eiTLAjm am iss
▼Asnuurv
lin« ts>
LAPLAND 18,694 ton.
Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko,^Slovensko Hrvat •ko in Gslicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deielami je dvoina di rektna ielezniSks zveza.
Posebno ae Se akrbi sa udobnost potnikov medkrovja. Tretji razr. d oba tot od m slih kabin es 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Z s nsdsljne informacije, cene in voine listke obrniti se je net?
RED ST AR UNB
Se.tlcMrf.Ml
BV fMI. M State Str.«, «01 TO*. BASal ms v. a« St».«t
fSIUDELfHlA. S19 hcai Ana 1IATTJLI. WASH.
iii
r. •« (ill S _ _ CHICAGO. ILL.
M.
VA1HUKT0WS
m Al. CW.a StraaL M« OSLIAKS. U II S Učni Sto* IT.!0UIL BCC
nvmnrtc. n
lUGanSkai.
iaa raANasco cai. ssmufuusjmh. •OST«! AlTc!SlS)A
"GLAS NARODA" JE EDINI 8LOVENSK1 DNEVNIK 1
zde. drž .naroČite se nanj i
j i
1
Josip Scbarabo« t
Dlisn Union poiUjs * 415 West Michigan St., ^
Duluth, Minn.
Pošiljam deaar v staro do- " Bofino in prodajam paro- 9 brodu ia železniške listke. »
m—w
—a ■ m
Pozor, rojaki t
oeu mm Ia WaahlncCaaa •s rivals adrs-
•lie Mrititn
navllke. kto ta immCL dU
w isrseHs
mu ta ks-
ftstna.
Pe liitN, •ara ra eni t*
sem#Ue
aaiti *ht< Aidso tlak te
n lo Piiaila ikS tacada-
„ . .__.	aJu I« aa ml
•«. faMUrtO« i« i> M«, . . .v i« „| ML» w< t.t.
t.	x . - , .-rti ^
JlUjoilnai«! wru In va beda vat lani T^l t«f CM	t« t:,k(' asefkla v t. taShB
Staral Nkl oootip: Krantaj . ~
Aak nočeh ic -'tir . ¥ ]ai)i J«vUa.karla rfr*.	aota«
n mucmm	u* (a teas!
'««81« 1 WOO. uiu »t aKi't " ••atefa
JAKOt VANfll
ftOJAK\ NA*OCAJT» ■■ *A J A9 KAIODI", N.4J?*CJI <OTEN8K1 DNEVNI! ? IDI
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna Črta
do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in UUBLJANB.
Postni parniki so: MLA PROVENCE"	"LA SAVOIE"	"LA LORRAINE"	-LA FRANCE"
aa dva vijaka
na dva vijaka
aa dva vijaka
aattiri vijake
Expresni parniki so: "Chicago", "La Tooraine", "Rochambeau" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Chesebrougb Building,
Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka
57 N. B.
•LA PROVENCE 29. aprila 1914 *LA PROVENCE 20. maja 1914. •LA SAVOIE 22 aprila 1914 t FRANCE	27. maja 1914.
t FRANCE	6 maja 1914 fLA LORRAINE 3. junija 1914.
•LA LORRAINE 13. maja 1914
Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
•NTAOARA 18. aprila 1914 #rflirAOO	9. ^j,,
tROCHAMBEAU 25. aprila 1914 tROCHAMBEAU 23. maja 1914. Parniki t zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po itiri vijaka.
tvstro-Amerikaiiska crla
(preje bratje CosuHch)
NalpripravnsiSi io najemiši parslridm trti za Slovioca j« Hrvati.
Mtvf panlk m Iva vijaka "Kaivma WAiEorovoH"!
med New »V orkom.1 fratomgin Reko. tet vntii tiitkavl« S*w farka aa UL nun J ao im
Waaft Allia, Wla.: Frank Rsck a«nnaa. Wyo.: A. Jasli« ta TsL
Wyo.; Josip Moto*.
Vsi spodaj navedeni nori pin-brodi ns dva vijaka imajo
brezžični brzojav ALICE,	LAUBA,
MARTA WASHINGTON, . ARGENTINA, OCEANIA, KAISER FRANZ JOSEPH I.

! 1
TRSTA ,
LJUBLJANE
REKE .... wMwa
ZAGREBA
KARLOVCA .. ^______________ #;
OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiaer Fraia In Martha Washington znala $4.00 več.
IL razred od Marthe Washington in Kalsar Frana Joaesh t od $65.00 do $70.00
Yd dragi parniki od 150.00 do $60.00
$25.09 $26.18 $25.00 $26.08 $26.25 Joseph L
Phelpa Bras St Ca* Gen« Agents, t w.^oa Sirset-; new york