ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA PREŠERNI NA VRHNIKI RAEAEL OGRIN Ko govori Fr. Kidrič v svoji razpravi »Pre- šerni od konca XV. do srede XIX. stoletja« o gospodarskih talentih med Prešerni, pravi, da sta bila najznamenitejša med njimi Jurij (1772—1847), trgovec v Trstu, in Janez (1769 do 1814), posestnik na Brezovici pri Ljub- ljani. Ohramilo' se je menda spoiročilo, na- daljuje, da sta bila brata in doma nekje okoli Brezi j na Gorenjskem, vendar se to po matič- nih knjigah menda ne da dokazati. To pa ne drži. Po rojstni knjigi radovljiške fare so se rodili v Zabreznioi št. 6 pri Spanu, sitaršem Tomažu in Neži Prešeren otroci: 20. februarja 1765 Matija (ne Matevž), 15. maja 1767 Marija Magdalena, 8. maja 1769 Janez Nepomuk, 9. aprila 1772 Jurij. Domačija je bila podložna graščini v Be- gunjah. Najstarejši siin Matija je prevzel dom in bil oče Franceta Justa Prešerna (1808—1864), pesnikovega prijatelja in po- sestnika na Bledu. Francetova mati je bila Katarina Hafner. Drugi otroci so šli po svetu. Marija se je poroičila 28. februarja 1791 na Rodinah z Janezom Kokajlem, rojenim v IjOgatcu okrog leta 1764 in posestnikom na Vrhniki št. 177 (danes Cankarjev trg št. 11). Prinesla mu je za doto 1800 gld kranjske veljave. Janez se je poročil 20. junija 1791 (ne 1790) s svojo malo sestrično' Marijo Pezdir, rojeno Legat, posestnico in gostilni- čarko pri Škandru na Brezovici pri Ljub- ljani. Jurij je odšel v Trst in začel tam trgovati. Tudi oče Tomaž je preživel zadnja leta na Brezovici in tam umrl 8. maja 1803, star 73 let. Janez Kokajl je imel na Vrhniki poldruga kmetijo in hiši št. 177 in 180. Posestvo je bilo podložno graščini na Bokalcah. Na Vrhniifci se je rodila 23. novembra 1796 hčerka Marija Ana. Oče je že naslednje leto 7. aprila 1797 umrl za jetiko, hčenka mu je sledila 25.. marca 1798. PosestvO' je podedovala Marija Magdalena. V svojem testamentu z dne 26. novembra 1805 je zapustila vrhniško pose- stvo s^vojim trem bratom Matiji, Janezu in Juriju. Marija Kokajl je umrla 1. decembra 1805 v Ijjubljaini, Gradišče št. 32. Brezovški Janez je izplačal svojemu bratu Matiji 2000 gld, brat Jurij pa je svoj delež odstopil njemu iin njegovim otrokom. Tako je postal Janez leta 1808 edini posestnik vrhni- ške kmetije. V svojem testamentu z dne 16. maja 1814 je zapustil brezovško posestvo svo- jemu sinu Francu, posestvo na Vrhniki in Logii pa sinu Janezu. Janez ml. je umrl že leta 1824. Njegovo premoženje je podedovala njegova mati, ki ga je predala svojemu sinu iz prvega zakona, Antonu Pezdirju. Tako so gospodarili Prešerni na Vrhniki od leta 1797 do 1832. Bratranca, Janezov sin Franc, ki je pode- doval brezovško posestvo, in Matijev sin Franc, posestnik na Bledu, sta imela stike z Vrhniko tudi po ženah. Brezovški Franc se je poročil z Marijo Kotnik, rojeno 23. avgusta 1809 na Verdu pri Vrhniki, blejski Franc pa z njeno nečakinjo Amalijo. Marijina sestra Ana Kotnik, rojena 14. julija 1802, se je poročila s sodnikom Mertličem v Bistri. Tu se jima je rodila 16. januarja 1823 hči Amalija. Merilič se je pozneje preselil kot graščinisiki upravnik na Bled, kjer je blejski Franc spoznal Amalijo in se z njo 1843 poročil. Njena sestra Marija Gabrijela pa se je poročila s svojian bratran- cem, znanim mecenom Francem Kotnikom na Verdu pri Vrhniki. Blejskemu Francetu so rekli »bogati Pre- šeiren«. Vendar je bilo njegovo bogastvo le navidezno. Leta 1857 je kupil kopališče v Želečah št. 21 za 21.000 fl. Ob njegovi smrti 1864 je bila ta posest zadolžena preko kupne cene; štiri leta pozneje je bila na prostovoljni , 185 KRONIKA CA H O 1> IS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dražbi prodana in na osnovi odstopne in pri- sodilne listine prepisana na Jožefa Luikniana iz Ljuibljane. Zona Amalija se je, Icakor pri- poveduje Prešernova Lenka, preselila nato v Ljubljano. Kidrič je v svoji razpravi Amalijo pre- ostro obsodil. Goitovo je, da njen zakon ni bil sirečen. Ona mlada, mož pa 15 lot stairejši in jetičen. Za-to ni čudno, če se je Amalija devet mesecev po moževi smrti vnovič poročila. Ni- kakor ipani mogoče trditi, da je Amalija »iz- malknila« svojemu sinu Gabrielu 20.000 gld, ki mu jih je oče zapustil za študij. Podlaga za to trditev je Jakob Alešovec, ki pripoveduje v svojih spominih »Kako sem se jaz likal« takole: »Po koncu šolskega leta sem šel na Bled k svojemu prijatelju Gabrielu, ki je tedaj dovršil osmo šolo. Med letom mu je umrl oče, njegova mati pa se je drugič omožila. Gfflbriel se je nadejal bogate dediščine, pa ni bilo iz vsega nič, akoravno mu je oče rekel, ko je ležal na smrtni postelji, da ima zanj spravljenih 20.000 gld v obligacijah. Z Gabrielom sva iskala in premetala vse kote, da bi dobila te obligacije. Dobila sva pač v biblioteki po knjigah nekaj stotakov, obligacij pa ne, čeprav je oče povedal Gabrielu, kje so. Nato sva napravila poto- vanje po Koroški, Štajerski in Kranjski, kar je trajalo čez tri tedne. Imela sva se prav dobro, ker je imel Galbriel dosti drobiža. Ko- nec septembra se napraviva v Ljubljano. Pobrala sva vse, kar je imelo zanj kako vrednost in se peljala z dvema konjema v kočiji do »Slooia«. Tam je dal Gabriel koči- jažu petak za pot nazaj, konje in kočijo pa je priidržal kot edino dediščino in oboje pozneje prodal za par sto goldinarjev.« Dogodek jasno kaže, da je bil Gabriel zelo razvajen edinček, ki bi nikdar ne dckončal medicinskega študija, če bi dobil denar v svoje roke. Tako pa ga je mati s tem denaj- jem izšolala. Gabriel je služboval kot zdravnik na Tur- škem in si je 1872. leta, 28 let star, sam vzel življenje. To gotovo ni storil iz obupa nad materjo, ki je bila tedaj že osem let drugič poročena. Z njim je služboval na Turškem zdravnik dr. Jenko, oče zdravnice dr. Jenko-Groyer- jeve. Ta je pripovedoval, da je bil Tzrrtk samoanora neka Rusinja, iki ga je zavrnila. Morda pa je bil tudi neozdravljivo bolan kot njegov oče. OPOMBE Viri: Farni arhivi Radovljice ^v Škofijskem arhivu v Ljubljani), Breznice, Brezovice dn Vrhnike. — Zemljiške knjige graščine Bokalce in gospostva Bled ter graščinski arhiv 'Bokale i(vse v Državnem arhivu LRS v Ljubljani). Literatura: Fr. Kidrič, Prešerni od konca XV. do srede XIX. stoletja (CJKZ VI 1927). — Jakob Alešovec, Kako sem se jaz likal (Izbranih spisov III. del, 1910, str. 77 si.). — Tomo Zupan, Kako Lenka Prešernova SA^ojega brata, pesni- ka, popisuje. 186