172. številka. Ljubljana, v ponedeljek 30. julija. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MOD.
I shaja vsak dan »večer, iuimai nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman aa avstro-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 glđ., sa jeden sseaec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 8 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr.
oa mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za t nje dežele toliko veC, kolikor poitnina anasa. Za oananila plaCnje se od Cetiristopne petit-vrate po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., Ca ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in apravniltvo je na Konpresnem trgn st. 12. Upravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vae administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. u. občinstvo uljudno vabimo na novo narocli«, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koneem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem easu ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja aa ljubljanske naročnike bres pošilja-
n|a na domi Vse leto • . .  gld. IS*— I Četrt letaa . . ai«i.s-ho Hol leta ...     ,,    S*5o| Jeden niesee. 1*10 Sa pošiljanje na dom se računa lO kr. na mesec, SO kr. is četrt leta. S pošiljanjem po posti veljat Vse leto  . . •   gld. 15—I Četrt leta. . . . gld.*- — Pol leta ...    ,,    9*— I Jeden inesee .    M 1*40 sjaj*- Naročaje se lahko s vsakim dnevom« a h kratu se moraa poslati tndl naročnina, drugače se ne oilramo na dotično naroČilo.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". Najnovejša pravosodna imenovanja.
Pravosodni minister ekscelenca grof Schonborn ni bil nikdar naS prijatelj. Njegovi nasprotniki so mu že marsikaj očitali, po pravici in po krivici, le naklonjenosti Slovencem ne in grnf Schonborn pazi na to, da ne zagazi v greh.
Odkar je grof Schonborn Član koalicijske vlade, ae je v toliko premenil, da razveseli slovenske koalirance od slučaja do slučaja s kako obljubo. Skoda, da ni videti nikjer, da bi bil minister svojo obljubo tudi epolnil. To ee vidi zlasti pri slovenskem uradovanju. G. minister je pač obljubil poBkrbeti, da se bodo veljavna jezikovne naredbe vestno izvrševale, ali doslej se niso razmere Se nič premenile, doslej je Se vse pri Btarem.
Danes smo se namenili govoriti o najnovejših imenovanjih pri pravosodju. Stvar je delikatna, saj je sploh o imenovanjih težko govoriti. Priznati se mora, da so se v tem oziru razmere zboljšale, odkar je stopil v zasluženi pokoj tisti vitez Waser, ki je slovenske uradnike nekako osebno sovražil in jih načeloma preganjal, v kolikor so mu to dopuščale veljavne uredbe.   Vzlic temu pa, da vitez Waser
LISTEK.
Izleti.
I- T7" ITovo mesto.
Tisti čas, ko se mora vsakdo, ki se kaj šteje, podati za par tednov na kmete ali v kopeli, je tu in le mi uboge pare, ki Se nismo v dosti nizkem dijetnem razredu ali ki fie nimamo koncipijentov-namestnikov ali poslovodij, ostali soio doma.
Toda pri naB Slovencih se že najde taka prilika in uzrok, da človek napravi kak izlet vršeč ob jednem stanovBko ali narodno dolžnost.
V takem prijetnem položaji sem bil tudi jaz že par nedelj. Pa slabo se mi je godilo. IV vo nedeljo sem dobil bud nahod, ki mi je grenil potem cel teden že samo na Bebi grenko pisarniško življenje, drugo nedeljo pa mi je žarko južno solnce zapustilo Bled na nosu, ki mi je zelo neljub, ker bi znal vzbujati sum, da prerad v čašo pogledujem.
Povedati Vam hočem, kako se mi je godilo na izletu »Pravnikovem" v Novem mestu. Lavorike, katere bo si nabirali nekaterniki pri otvoritvi dolenjske železnice b preširokimi hlačami ali s tem, da bo hoteli Kofiaku popiti ves cviček, meni niso dale spati.   Častihlepen, kakor vsakdo, Želel sem
ni teč na čeln Graškemu višjemu sodišču, zdi se nam, da fie vedno niso nastale normalne razmere, fie vedno ni prišel iz veljave princip, da ima nemfik uradnik če le mogoče prednost pred slovenskim. Potem pa se čudijo gospodje na Dunsji in v Gradci, da ni slovenskega naraščaja pri sodiščih, da pri-mankuje pravnikov tako, da si morajo pomagati z naredbo, vsled katere zamore postati avskultant tudi tisti, ki fie nima doslej predpisane zadnje skušnje!
Ta naredba je evidenten dokaz, da razmere za sodne uradnike niso nič kaj ugodne. Ko bi bile dobre, ko bi bile vsaj normalne, pravniki bi kar silili v sodno karijero, tako pa se jej ogne, kdor le more. Kdo bi ue temu čudil? Plača slaba, dela sila veliko, avancementa nič, skrbi], sitnosti j in raznovrstnih nadlog pa na izbiro. K vsemu temu pa fie zavest, da ni dobro, ako je Bodni uradnik slovenske narodnosti. Slučaji, kakor dra. Brumua, morajo oplafiiti slovenske pravnike in bo uzrok, da iščejo raje drugod kruha, kakor pri justici.
In da slovenskim pravnikom menda res ne kaže, posvetiti se justični karijeri, to vidimo iz najnovejših imenovanj.
V zmislu letos sklenjenega zakona je imel pravosodni minister imenovati skoro tristo okrajnih sodnikov deželnoBodnimi svetniki. Ta zakon ima namen, odškoditi tiste sodnike, ki že dolgo služijo in nimajo upanja, da kmalu avancirajo. V okrožji Grafikega višjega sodifiča je bilo imenovati devetin-trideset deželnosodnih svetnikov in Dunajski uradni list je ta imenovanja razglasil v petek.
Že dolgo nismo bili tako razočarani, kakor ta dan in šinila nam je v glavo misel: Še vitez Waser bi te utvari ne bil mogel drugače zasukati.
Pod Grafiko višje sodišče spadajoče kronovine so razdeljene v 118 sodnih okrajev, in sicer jih je na Kranjskem 29, na Koroškem 27, na Štajerskem pa G 2. Vsakdo je mislil, da bodo pri razdelitvi novoustanovljenih mest deželnosodnih svetnikov noerodajne te številke. Kaj Sel Ta meBta so se razdelila prav po Waserjevih nazorih. Na Kranjsko je prišlo sedem mest, na Koroško že devet in na Štajersko celih triindvajset.   Kar pa je
vzbuditi pozornost, da bi se bilo reklo : Ta je bil tudi. Toda kako? Naučiti se lep govor, to bi bilo nekaj, vender človek ne ve" ali bode dobil priložnost „spustiti ga". Zastonj učiti in truditi se, tega pa vender ne! In tako sem ostal neopazen, prostak, kakor toliko drugih.
Pa govoriti hočem prav odkritosrčno. Popolnem neopazen pa vender nisem CBtal. Sreča mi je bila mila. V soboto po noči, ko sem prespaval v Ljubljani, prišel je obilen dež, ki nam je bil zvest do poludne. Jaz sem bil prišel v lahkih, belih hrvatskih opankah in lahko si mislite, kako žalosten utis sem napravljal na rahločutna Novomeška srca. Še zdaj sem hvaležen za usmiljene poglede od desne in leve in g. vodji Dolencu, ki me ni hotel pustiti v ameriški vinograd. Hudomušen prijatelj si je sicer to tolmačil tako, da se je g. vodja bal, da mu odnesem preveč ilovice!
Pa dosti o samem sebi. Treba tudi kaj povedati o drugih. Bilo nas je juristov majhnih in velikih v pravem pomenu besede. Tajnik Pire in notar Hudournik sta bila menda v tem oziru ekstrema in mej njima smo se vrstili vsi drugi. Da so bili nadalje mladi in stari juristi, to je tudi samo ob sebi umevno. Omenjam stare le zato, ker bo bili posebno stari sodniki zelo nadepolnl in zato veseli, ker jih baje čaka sedmi činovni razred.   Mej mla-
posebno karakteristično za klaverne naše razmere je to, da je izmej teh triindvajset mest prišlo na Slovenski Štajer le pet mest, vseh osemnajst drugih pa na nemški Štajer.
Ko bi se bila ta mesta povsem primerno delila, bi jih bilo prišlo na Kranjsko nekaj več, na Koroško in zlasti na Štajer pa nekaj manj in bi bo bila tudi na Štajerskem nekoliko drugače delila.
Gospodje v Gradci in na Dunaji naj bo po tem novem dokazu koalicijske ljubezni in naklonje-noBti nikar ne čudijo, ako bodo fie nadalje in vedno v večji meri pogrešali slovenskega pravniškega naraščaja, prezrti slovenski okrajni sodniki pa naj nikar ne pozabijo delež svoje hvaležnosti nakloniti koalicijo vzdižujočim slovenskim poslancem. The rest is Bilence.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 30. julija. Mladočehi in Omladinci. Staročeški listi poročajo nekako čudne stvari iz mladočeškega tabora. Spor mej Mladočehi in tisto frakcijo, ki je v svoj program postavila tudi socija-lizem, je evidenten in se bo na vsak način rešil če ne zdaj, pa prihodnje leto pri deželnozborskih volitvah. Omladinci delajo sedaj na to, da bi se na Bhodu zaupnih mož mladočefike stranke premenil program, kar je na vsak način potrebno. — „llias Naroda" pravi, da se bo na shodu ali mladočefika stranka razcepila, če se namreč program ne premeni, ali pa bodo poslanci odložili mandate, če se program premeni. Rečeni list je tudi že javil, da shoda sploh ne bo, na kar pa so „Narodni Listy* izjavili, da se bo shod na vsak način vršil.
litt Mtt uski voditelji, kateri so bili pred nekaj tedni v Kolofiu obsojeni in katerih obsodbo je vifiie sodišče potrdilo, so prostovoljno nastopili odmerjene jim kazni — tako se je v soboto oficijelno poročalo. Istina pa je, da madjarska vlada obsojencem ni dala toliko časa, da bi sami mogli nastopiti kazni, ampak tisti dan, ko se je sodba potrdila, je poslala ponje orožnike, da so jih ti uklenjene gnali v zapor. Župnik dr. Lu-kaciu se je zoperstavljal, ua kar ga je orožnik takoj ustrelili
dimi juristi moram omeniti takrat, daneB že ne več, najmlajfiega odvetnika dr. Majarona. Možje bil zelo melanholičen in zamišljen. Gotovo je premišljeval, koliko tiskovin za ekspenzare naj naroči za prvo leto, da mu jih ne bode zmanjkalo! Videl sem tudi 81* vorja, ki je zares osivel, odkar sem bil zadnjič v njegovi druščini. Na misel mi je prišla pesenca, ki pravi:
Meniiec nekdaj bil jo mlad, Ki pil je rad in pel je rad, Bil vedno dobre volje. —
Ko je ostaral, osivel,
Še rajši pil in rajši pel,
Bil vedno boljše voljo .... Tako sem bil dobre volje, dokler ni Novomeški doktor prišel in s čruo barvo jel slikati našo politično bodočnost. Pa kdo bude obupal, mislil sem si, ko sem slišal, da se je dvignil Novomeški glavar k napitnici. Bližajo se boljfii časi, celo okrajni glavarji napi vajo našemu društvu. In res! Gosp. glavar je govoril v gladki — nemščini in pridejal tri slovenske besedice: Slavna gospoda — na zdar! Te tri sladke slovenske besedice bo bar omamile gospode iz odločilnih krogov in nekdo je predtagal, da bo tisti stari dovtip o treh sladkih besedicah v prihodnje ne bode več glasil: med, cuker in tržaške fige, ampak reklo se bode: Slavna gospoda — na zdar!
V u»iije države.
Bolgarska. Dunajski krogi gledajo z neko bojaznijo aa Balkan. Kar se godi v Bolgarski, jim kar sic nt ugaja. Ko je odstopil Stambulov, zanašala so je naša diplomacija na Koburžana, češ, ta bo že. skrbel, da ostanu unanja politika T sedanjem tiru. Kaže se pa, da Koburžan ni dovolj močan aH pa da nima volje avstrijskim diplomatom aa ljubav zoperstavljati se volji večine narodne in spravljati v nevarnost krono in življenje. Z elementarno silo rane in se razširja na B jlgarskem gibanje, ki meri na porazumljenje z Kutijo. Dunajska vlada se boji, da bodo o prihodnjem sobranju imeli priznani ru-sofili večino in zato je jela Bolgarom že groziti. MPester Lloyd" je priobčil veleoficijozen članek, v katerem pravi Koburžanu, če bo res misli približati Busiji, da bo v tem slučaji mej Rusijo in trozvezo na tleb obsedel.
Korupcija v Italiji.
V soboto je Rimsko sodišče izreklo sodbo glede goljufij pri Rimski banki. Oprostilo je vse zatožence, dasi je njih krivda evidentno in jasno dokazana. Tako se je škandalozna pravda škandalozno končala. Ta sodba potrjuje, kar se je raz-videlo že iz cele obravnave, da je Italija popolnoma korumpirana.
Francoska zbornica. Cassagnaca dolžitev, da so monarhist baron Mackau, katolik par excellence grof de Mun in rajni Boulanger bili sklenili, internirati predsednika Carnota in odpraviti republiko ter obnoviti monarhijo, se je izkazala kot resnična. Socijalistiški poslanec Grousset je botel o tej utvari interpelirati, kar je pa vlada preprečila s tem, da je zaključila zasedanje.
Morilec Carnota pred sodiščem.
V Lyonu se delajo obsežne varnostne priprave, da bi se sodnikom Caseria kaj ne pripetilo. Listi hudo smeli priobčiti le kratek izvod iz zatožnice in Bodbo. Obravnava bo v sredo. Ob 7. uri zjutraj prepeljal se bo Caserio v sodno palačo, okolu katere bo razpostavljen cel batalijon vojakov. Da bo obsojen na smrt, o tem ni dvoma. Nekateri listi zahtevajo, naj se kaznuje tudi župan mesta Cette. Pri hišni preiskavi, vršivši ne pred nekaj meseci v stanovanji Caseria, je policija našla mnogo spisov, iz katerih je bilo vidno, da je Cnserio fanatičen, za vsak zločin spoBoben anarhist. Župan pa ni nič etoril, da bi se Caserio vsaj nadzoroval, in tako je ta mogel zvršiti umor.
Vojna v Aziji. Doslej še vedoo ni dognano, ali se je vojna mej Japonsko in Kineško že formelno napovedala ali še ne. Boj pa se je že začel, četudi še ne na celi progi. Tri japooHke ladje so napadle nekaj kineskih vojnih ladij, jedno so Bi osvojili, drugo pa pogreznili. Položaj je posebno kritičen, ker so Ja ponci ujeli kralja korejskega.
Dopisi.
Iz ra/iini. 27. julija. [Izv. dop J (Agitacija za prihodnje občinske volitve.
— Pretep na Go logo rici,) Okr. glavar vit. Schwarz je tukajšnjim Italijanom obljubil, da jim na vsak način pripomore do nekdanje veljave; kako
— to dela g. vitezu malo preglavice, kakor mu je malo preglavice delala Bkrb, s Čigavimi novci naj bi 8voječat<no poplačal troSke za pogoščenje angleških gostov v PoBtojini. Scbwarz je obljubo deloma že izpokil s tem, da je pripomogel Italijanom do ve-
Ko sem šel pokušat slavno zuano kapljico k „Stemburji", zapazil sem tudi, da imajo Novome-ščani — samoslovenBke napise! Gospod urednik, tu bi se Ljubljančani lahko kaj naučili. Čemu toliko pišete o teh napisih in dražite naše Nemce in „Slo-venčeve" Slovence; jaz bi svetoval: molčite in slovenske napise gori, pa je dobro!
Sedaj pa je menda že čas, da neham. Da smo bili zidane volje, videli bi Vi šele, ko bi Vam povedal naše pogovore pri vužnji proti Ljubljani: Dolenjska železna centa, dolenjska stran in naš izlet nam nam je dajal suovi zadosti za zabavo. Nekdo je hotel po vsej sili preračuniti, koliko dijet, kilometrov, čaBarine in drugih pristojbin Brno vsi zaslužili, ki smo izleteli: Pač lepa svotica bi bila!
Drugi je menil, da bi bila lepa naloga za maturo: Dolenjska železnica in značaj Slovencev (Paralela.) Tako lepo mirno, počasi in po ovinkih se plazi ta cesta, da bi nobenemu ne napravila kake Škode, da se ne bi mogel pritožiti. Nekaj mehkega, pohlevnega, neodločnega, kakor naša politika .....
Tretji pa je menil: Bog je Dolenjsko ustvaril, Sukl ;e jo je odrešil z železnico in dr. Lampe jo je naslikal!   Na svidenje!
O p a n k a r.
čina v upravnem svetu Pazinake davčne občine. No, to je Bicer nekaj; glavna naloga pa ga fie čaka. Občinska uprava meatae velike občine Pazinake, kateri pripada 19 podobein z blizu 15.000 prebivalci, nahaja ae še vedno v rokah Hrvatov, a tudi tu je potekla upravna doba in občinske volitve ae bodo skoro razpiaale. Gospod Schwarz bo gotovo vae stori), kar bode smel ia zamogel,   da ostane  .mož beseda" in Italijani tudi ne bodo držali ip že zdaj ae drža križem rok.   Sredstva, katerih se poslužujejo Italijani, da dospe do zaželjenega cilja, bo raznovrstna. Strahovanje, napadi, sladke besede in obljube, katerih ni v stanu izpolniti nikdo, to se vrsti zaporedoma vsak dan.   Leandro Camus, jeden prvih stebrov Pazinakih Italijanov, pri katerem so naši kmetje še precej zadolženi, ta „slavni" podpredsednik istrske kupčijske zbornice, izgnal je pred nekaj dnevi nekega revnega kmeta iz Berma iz hiše za to, ker je pri zadnjih volitvah za upravni svet Pazinske davčne občine oddal svoj glas za kandidata hrvatske stranke. S tem činom je hotel mož postaviti vzgled, kako misli italijanska gospoda postopati z vsemi dolžniki, ki ne bodo pri prihodnjih občinskih volitvah za italijanske kandidate glasovali. Revežu, imajočemu štiri majhne otroke, pomagali so sosedje s tem, da so mu preskrbeli hlev, katerega bodo s pomočjo milodarov, katere nabira „Naša Sloga" v Trstu,  priredili za stanovanje.   Naši rodoljubi, ki dohajajo po belem dnevu v Pazin, niso nikjer varni. Ako se jim hujšega ne zgodi, vpije najeta fakinaža za njimi ter jih obsipa z najgršimi psovkami. Posebno budo se godi naši duhovščini, ker je fakinaža preverjena, da se ne bode duhovščina ž njo prepirala na javnem trgu, dočim se kmetske trde pesti venderle boji, posebno pa takrat, ako je več kmetov skupaj. Občinsko poglavarstvo se je večkrat obrnilo do okrajnega glavarstva a prošnjo, naj bi mu to šlo na roke, da bi se taki izgredi zabranili — a zaman; pa tudi pritožbe na višje pristojno mesto niso nič hasnile, tako da je občinsko poglavarstvo se baje celo izreklo, da pri takih razmerah ne more vzdr-žavati javnega reda ter da mora vso odgovornost v tem pogledu odvračati od sebe.   Javni obhodi z godbo po mestu ob vseh urah po noči in po dnevu, kadar koli se zljubi tem ljudem, godba po gostilnah, izleti z godbo, vse to se vrši brez dovoljenja dotične oblasti, da, celo proti njeni prepovedi. Občinsko poglavarstvo  ima sicer na razpolaganje poldrugega redarja, a za božjo voljo, kaj hoče početi ž njim pri takih okolščinah?  Pomoči iskati pri okrajnem glavarstvu ?!  Temu je bilo vse to počenjanje Italijanov otročarija, nedolžne šale itd. zato pa ali ni hotelo dati svoje pomoči ali pa jo je dalo, a ni nio pomagala. Mi sicer ne trdimo, da bi bil okr. glavar Scbwarz svojim organom v tem pogledu dajal posebnih podukov, še manj pa, da bi izgrajalce v katerem koli oziru poučeval,  konstatajemo pa, da živi vitez S c h w a r z v najintimnejšem prijateljstvu s tistimi družinami v Pazinu, prikaterib so dobivali in dobivajo razgrajalci največ moralne in materijalne  podpore. —  Kaj vse pa ob-Ijubujejo Italijani našemu kmetu za  to, da bi pri volitvah zanje glasoval? Vsa italijanska perfidnoBt se zrcali v teh obljubah.  Znano je, da sta italijanska istrska poslanca glasovala za nesrečno vinsko klavzulo, znano je, da je bila zanjo iz gole ljubezni do prekmurskih bratov deželnozborska istrska večina, a istotako dobro je znano, da je vinsko klavzulo toplo priporočala trgovsko obrtnijska zbornica istrska, katere podpredsednik je Leandro Camus, a vse zastonj — vinsko klavzulo prouzročili so Hrvatje.  To ti tulijo Italijani dan in noč našemu kmetu v ušesa. Pravijo, da je to kazen, katero je naložila vlada našemu kmetu za to, ker je začel zadnja leta voliti Hrvate v občinska zastopstva, v deželni in državni zbor; vlada da pa ne mara za Hrvate, o čemur se kmetje najlaže prepričajo, ako opazujejo sedanjega c. kr. okr. glavarja Schwarza, ki b Hrvati nič ne občuje, niti z županom ne, dočim se ga lahko vedno najde mej italijansko gospodo, bodisi doma, bodisi v gostilni, bodisi tudi pri raznih veselicah, katere prirejajo Italijani. Vinske klavzule, pravijo torej Italijani našemu kmetu, ne bode tako dolgo konec, dokler „n e pridete vi kmetje k pameti, d a o d p o v e s t e p o m o 6 h r v a t s k i s t r a n k i ter se ne pobotate z naSo „istrsko" stranko". Čudil se bode marsikdo, da se pri nas v Istri še danes nahajajo ljudje, ki gredo na tako neumno nastavljene limanice; ali ne čudil bi ae, ako bi mu bilo znano, kako malo se je fie pri nas
■torilo za pouk in izobraabo nalega kmeta. Imamo s cer mnogo zavednih kmetov, ki takim besedam ničesar ne verjameje, ker jih je izkušnja izučila, koliko smejo zaupati italijanskim akmffen, imamo tudi takih, ki saajo čitati ter bo aarocaai se „Nafio Slogo" in jim je torej resnica s«asa, * 9 takih, pravijo italijanski agitatorji našemu neukaajra kmetu, da so se dali od Hrvatov podkupiti, bi Pri3,a Istra pod Hrvatsko, kjer bi morali kmetje plačevati še jedenkrat toliko davka, nego ga plaču j« jo sedaj. Da bi pa italijanska agitacija za prihodnja občinske volitve čim bolj uspešna bila, namenili aa Italijani napravljati ob nedeljah in praznikih izlete na deželo, posebno pa v take vasi, kjer imajo kaj zanesljivih privržencev. Kot tak kraj zdela se jim je jako pripravna vas Gologorica, kamor so izleteli v nedeljo dne 22. t. m., da bi pripravljali tla za prihodnje občinske volitve. Prišlo j h je poleg godbe, kateri na čelu je neki Pazinski ljudski učitelj, še kakih 50 druzih, mej njimi mnogo znanih razgrajalcev, ki bo bili zaradi izgredov že večkrat obsojeni v ječo. Prišedši pred vas, razvrstili so se ter stopali skupno v vas, dočim je godba igrala znano slovanski živelj skrajno žalečo in izzivajočo: „Nella patria del Rosetti non si parla che italian". Pičlo število Gologoriške „gospode" in nekaj propalic, katerim se je obljubilo, da se bodo do sita najedli in napili, pozdravilo je došlece. To bi ne bilo nič slabega. A ko so se došleci in domači somišljeniki napili in so začeli prepevati žaljive pesmi, naperjene proti Hrvatom, začelo je domačim kmetom, ki bo od daleč opazovali to komedijo, venderle presedati in aačuli so se semtertje tudi živio'klici. To pa je razgreto italijansko gospodo tako razjarilo, da je začela še bolj razsajati in rujoveti, ter groziti domačinom b pretepom. Ker ni hotelo to divjanje prenehati, ker se je domačinom za malo zdelo, da bi jih kdo v lastni hiši strahovat, ker bb je vsled velikega vrišča in krika zbralo več kmetov tudi iz bližnjih sel, ki niso zamogli prikrivati svoje nevolje nad skrajno nesramnostjo in predrznostjo Pazinske „inteligencije", prišlo je pri odhodu Pazincev mej kmetskim prebivalstvom in njimi do krvavega pretepa, pri katerem je biio na obeh straneh 12 do 15 deloma lahko, deloma težko ranjenih. Značilno je, da se nahajajo mej Pazinskimi ranjenci baje tudi dva pisarja c. kr. okr. sodišča. Značilno je to zaradi tega, ker ni skoro izgredev, naperjenih proti Hrvatom, da bi pri njih ne igrali glavne uloge bodi uradniki, bodisi pisarji c. kr. uradov. Ko sklepamo ta dopis, dovoljujemo si vprašanje, bode li teh žalostnih razmer kmalu konec ter pristavljamo, da je obč. Pazinsko poglavarstvo opozorilo pravočasno c. kr. okrajno oblast na nerede, ki bi utegnili nastati pri tem izletu. Ob jednem pa pripomnimo, da je vladal še pred dvemi leti pri nas najlepši red, a takrat ni bil še g. vit. Schvrarz naš okrajni glavar. Da li so ti žalostni dogodki le slučajna ali posredna posledica sistema, to naj presodijo pristojne višje politiške oblasti. Tako pa dalje nikakor ne sme ostati.
Občni zbor „Radogoja"
dne 28. julija 1894. 1. v Ljubljani Da je bila res srečna misel, ustanoviti dijaško podporno društvo „Radogoj", pokazal je redni letni občni zbor minulo soboto. Ako je društvo že takoj prvo leto svojega obstanka, hvala veliki požrtvovalnosti slovenskih rodoljubov, moglo delovati tako uspešno, nas navdaja to z najlepšimi nadami za bodočuost tega mladega, za našo mladino toli koristnega društva.
Redni letni občni zbor je bil glede na število dosedanjih članov prav dobro obiskan, bilo je zastopanih 35 članov osobno, ali po pooblastilih. Predsednik g. Ivan Hribar je pozdravil navzoče in jih zahvalil, da se zavzemajo za važno in silno koristno društvo, o katerega delovanju bodo čuli obširno in res temeljito poročilo društvenega tajnika. Društvo „Radogoj" je našlo živo zanimanje in veliko podporo v narodnih krogih. Nobeno slovensko društvo ni v tako kratkem času nabralo toliko kapitala. To je dokaz, da je slovenske mladine usoda prirasla narodu na srce. Društvo je storilo že dozdaj veliko, a storilo bode kmalu še več. Veliko zanimanje za društvene namene bode pokazalo blagajnikovo poročilo. Društveni dobrotnik g. F. Kal iste r je znova poklonil izdaten dar 25 delnic „Narodne Tiskarne" v vrednosti 3000 kron, g. Ivan Stanič, odvetnik v Tolminu, je poslal 2500 kron (2000 k. od neke kazni, ostalo je pridejal on), mesto Ljubljana je po-
klonilo 1000 kron, dežela kranjska 400 kron. Vsem tem dobrotnikom izreče občni zbor priznanje in zahvalo, iatotako tudi drufitvenima poverjenikoma na Danaji in v Gradcu za njiju trudoljubivo delovanje. Dalje omenja izgube izredno delavne, društvu naklonjene gospe Murnikove, soproge društvenega podpredsednika ces. svetnika Murnika in ustanovnega Člana g. Ivana Fajdige. V znak sožalovanja ■e vzdignejo vsi navzoči. Overovateljima zapisnika občnega zbora ae volita gg. dr. V. Krisper in Vatr. Holc.
Poročilu tajnika g. prof K. Pire a povzamemo: Ustanovni občni zbor se je vršil lani dne 31. julija ter se je volil odbor. V njem so bili gg.: Predsednik ravnatelj Iv. Hribar, podpredsednik ces. svetnik Iv. Mu mi k,   prof. K. Pire,  tajnik, notar Ivan Plantan, blagajnik, odborniki: odvetnik dr. Ivan Tavčar, kurat Aut. Kobi ar, prof. 25   Rut ar, ravnatelj   And. Sen e kovic,  odvetnik  dr. Karol Triller, vsi v Ljubljani. Vimniimi odborniki so bili voljeni gg.: Veletržec Iv. Sabec v Trstu, odvetnik dr. Jos. Srnec v Celji, dež. posl. Slavoj Jenko v Podgradu, Vek. Le ga t, upravitelj tiskarne v Celovcu, dež. posl. dr. Al. Rojic v Gorici in odvetnik dr. K. Slane v Novem mestu   Gg. Šabec in dr. Rojic nista mogla prevzeti odborniStva. Odbor je imel 7 sej, nekatere nujne slučaje pa je pred-sedništvo reševalo po okrožnicah. Društvo je skrbelo posebno, da si je pridobilo poverjenikov, pisalo se je mnogim rodoljubom, dozdaj se jih je odzvalo le nekoliko.   Ti so gg. dr. Jak, Šegula, odvetnik v Novem mestu, Vek. Legat v Celovcu, dr. Jos. Srnec v Celji, dr. R Bežek, notar v Žužemberku, Fr. Peče trgovec v Starem trgu, Fr. Papler, nadučitelj v Borovnici po g. tovarnarju Jos. Verbiču, in Vek. Kranjec v Ormožu po g. M RobiČu v Središču. Znupoa moža društva na Dunaji in v Gradcu, kjer študirajo vi-aokoSolci, katere podpira društvo, sta bila gg. dr. Fran S i m o o č i č, c. kr. skriptor ua vseufiiliški bi-blijoteki na Dunaji in dr. Krek, vseučiliški profesor v Gradcu, ki sta v neprecenljivo korist društvu prevzela ta važen posel. Prošnji odbora do slovenskih hranilnic in posojilnic za podporo se je odzvalo G narodnih denarnih zavodov,  posojilnice v Celji, Poštenim, Ribnici in na Vrhniki so postale ustanov-niče z doneski 100 kron, obrtno pomožno društvo v Ljubljani in posojilnica v Črni pa sta darovali po 20 kron. Istotako je postala čitalnica  v Vipavi ustanovnica z doneskom 10 kron. Slov. akadem ki v Novem meBtu so priredili veselico v korist „R&do-goju", ki je nesla 200 kron, vrhu tega pa dala povod, da je pristopilo mnogo članov, kakor malo poprej pri 30 letnici Kranjske čitalnice. SI. deželni zbor kranjski je dovolil za I. 1894   podporo 400 kron,   mebtni  zbor L ubljauski 1000 kron v dveh letnih obrokih,  občina Podgrad v  Istri je poBtala ustanovnica z doneskom 100 kron in banka „Slavija" v Pragi povišala je ustanovnino 400 kron za novih 100 kron. Častni član veletržec g. Fran Kalister v Trstu je podaril v novic 3000 kron (25 delnic „Narodne Tiskarne") rodoliub g. dr. Stanič pa je daroval 2500 kron z željo, da društvo sprejme njega in obć.ue Tolmin, Libušnje, sv. Lucijo in Volče z doneski po 500 kron mej ustanovnike. Tudi slovenske rodoljubkinje so spoznale veliko važnost „Radogoja" in so doslej postale ustanovn'ce č. gos| e: Antonija Erhov nic v Ribnici, grofioja Viljelmina Licb ten-berg-IIallerstein v Ložu, Pavla Malovrh v Rakeku, Pavlina R e s m a n v Velenji, Jerica Rozina v Pudobu, Matilda Sebe nikar v Rakeku in Krista Volčič v L ubijani. Nepozabna rodoljubkinja gospa Murnikova zapustila je  društvu 100 kron.  111-dogoj žaluje na grobu uzorne slovenske žene, ob jednem pa je izgubil ustanovnega člana, rodoljuba Ivana Fajdigo. Bodi jima blag spomin!
Koncem svojega prvega leta šteje „Radogoj" 138 ustanovnikov, mej njimi 3 častne člane, in 4G rednih člauov. Ustanovnina presega že 34 000 krou. Največji del društvenikov in tako gmotna sredstva „Radogoju" je pridobil njegov prvi predsednik ravnatelj g. Iv. Hribar, ki je od prvega početka do današnjega dne neumorno deloval za razvitek društva. Prošenj za podpore je došlo 37. Odbor je dovolil 4 redue podpore po 40O kron, in sicer 1 kon-aervatoristu za I. 1893/94, 1 juristu, 1 tehniku, 1 klasičnemu filologu; poslednji je študiral v Gradcu, prvi 3 na Dunaji. V 4 slučajih je dovolil 360 kron izrednih podpor, in s cer 2 tehnikoma na Dunaji, 1 filozofu v Gradcu in slovenskemu medicincu v Padovi kot posojilo. Trem medicincem je dovolil odbor aa rigorozne takse 330 kron in jednemu za vpisnino
42 kron. Vsega skup 2332 kron. Pri oddaji je bil odbor skrajno previden, gg. poverjenika sta vzpre-jemala denar in ga izplačevala, redne podpore izplačevale ao se mesečno, takse za rigoroze so se pošiljale neposredno kvesturi. Gg poverjenika sta garancija, da se podpirajo le vredni dijaki. Podpirani se zavežejo v smislu društvenih pravil vzpre-jefo vsoto po zmožnosti povrniti. Novih prošenj za podpore je došlo 15, zatorej končuje tajnikovo poročilo b toplo prošnjo, naj bi se še mnogo rodoljubov oglasilo kot podporni člani „Radogoju", da bode novi odbor mogel še bolj vspešno delovati.
Poročilo tajnikovo se je vzelo odobiuje na znanje in je občni zbor izrekel g. prof. K. P»rcu na predlog predsednika hvalo za njegov izredni trud.
B'agajnik g. notar Plantan je potem poročal o denarnem stanju. Dohodkov je bilo: Nedotakljive ustanovnine in vpisnine 34 132 kron, letmh doneskov, darov in podpor ter obresti pa 2521 kron 34 v. Izdatkov: upravni stroški 280 k 70 v., redne in izredne podpore 2332 k., skupaj 2612 k. 70 v., primankljaj pri rednih dohodkih z 91 k. 36 v. se je pokril iz glavnice proti vračilu. Nedotakljiva glavnica je naložena v vrednostnih papirjih ter v hranilnicah in posojilnicah. Glede podpiramh dijakov je bi že govor v tajnikovem poročilu in podaje blagajnik le podrobnosti o teh podporah. Gosp. blagajnik povdarja, da je rednih Članov premalo, vender je velika sreča, da more društvo že zdaj podpirati toliko mladih nezavisnih nadarjenih močij.
Tudi blagajniku izreče občni zbor na predlog predsednika zahvalo za njegovo rodoljubno deljvauje.
Računski pregledniki gg. K. P le i we i s, A Dimnik in dr. Ž i te k so pregledali ručune in jih našli v najlepšem redu. Na predlog prvoimenovanega Be da blagajniku absolutorij, ker si društvo le sme čestitati na tako vzglednem blagajniku. Zbor izreče potem hvalo preglednikom računov.
Z vzklikom sta se potem zopet volila muogozaslužni predsednik ravnatelj Ivan Hribar in podpredsednik ces. svetnik Murnik. Nekateri odborniki bo izrekli, da nikakor ne morejo prevzeti nove volitve (mej njimi zaslužni tajnik g. prof K. Pire, kar zbor z obžalovanjem vzame na znanje ) Volil Be je torej z vzklikom dosedanji odbor z nekaterimi potrebnimi spremembami. Novi so v odboru g. dr. Danilo Maja ron (mestu g. prof. K. Pire a) g. dr. Gre gor in v Trstu (mesto g. Šabeca), gosp. dr. Kos v Gorici (mestu g. dr. Rojca), gosp. dr. Šegula v Novem mestu (mesto g. dr. Slanca.)
Računskimi pregledniki so bili voljeni zopet gg. A. Dimnik, K. Pleiweis in dr. Žitek.
Predsednik g. Hribar je potem, ko se pri slučajnostih ni nikdo oglasil, zahvalivši še jedenkrat vse navzoče, zaključil zbor 8 prisrčno željo „ Vi vat, lloreat, crescat „Radogoj"!"
Domače stvari,
— (Nenavadna hitrost.) Minuli ponedeljek, dne 23. julija, je prijatelj našega lista v Podrovljah na Koroškem oddal to • le brzojavko: „Slovenski Narod" — Ljubljana. — Zbor podružnice Rižuk iu okolico v Zopračah sijajen. Udeležniki, nad 300, navdušeno pritrjevali izbornim govorom gg. Rozmana, Rthrmana, Kanduta in petju vrlega nGorotanaa. SlovenBka Koroška še ni propala! Ta brzojavka je dospela v Ljubljano včeraj, v nedeljo, dne 29. julija, bila je torej šest dni na potu. Is tega slučaja ne da pač posneti, da morajo pri brzojavnih uradih na Koroškem biti lepe razmere, če dotični uradniki ne vedo ali morda nečejo vedeti, kje je — Ljubljana!
— (Promociji.) Na Graškem vseučilišči Bta bila danes promoviraua doktorjema medene se-kundarij Ljubljanske bolnice g. Anton Schvrab iz Št. Pavla v Savinjski dolini in pomožni zdravnik v Ljubljanski bolnici g. Evgen Lažanski iz Siska. Čestitamo!
— (Jour-fixe .Sokola" Ljubljanskega) v soboto zvečer na g. Ferlinčevem vrtu je bil dobro obiskan. Društveni tamburaši so izvajali 10 točk obsezajoč vzpored prav povoljno in želi mnogo priznanja za marljivost, s katero se je v kratkem izvežbal 14 članov broječi zbor po odhodu nekaterih starejih moči, katere je bilo treba nadomestiti z novinci. Starosta Iv. Hribar je pozdravil navzoče brate Sokole in poudarjal važnost Postojnskega izleta, katerega naj bi ae udeležilo prav mnogo ftasaov „Sokola" in drugih rodoljubov. PodBtarosta dr. KuŠar je naznanil, da pride večja
deputacija čeških Sokolov, da je torej Častna naloga slovenskih Sokolov, da se skažejo pri prostih vajah. Starosta je potem nazdravil vernemu Članu novemu odvetniku dr Triller ju, ki je navdušeno odzdravil, g. Job. Nolli pa je napil navzočima vnanjima članoma gg. Antonu Gregoriču iz Ptuja in Jakobu Hočevarju iz Cerkelj. Vse zdravice so bile vzprejete s krepkimi nazdar klici. — Pri občnem zboru družbe sv. Cirila in Metoda, ki bode v Novem mestu, bode Sokola zastopal njegov blagajnik g Pavel Skale*.
— (G dr. Karol Triller) je odprl svojo odvetniško pisarno v Ljubljani v Gospodskih ulicah št. 4 v I. nadstropji.
— (Vojaške vesti.) V Ljubljani garnizu-joči 2 batalijon 17. pešpolka zapustil je danes naše meato ter odšel v Celovec, da se skupno z ostalimi tremi batalijoni udeleži vojaških vaj ; meseca septembra pa se vrne zopet v Ljubljano. V isto svrhu pripelje se danes zvečer v Ljubljano 1. batalijon Belgijcev ter ostane tukaj do konca vojaških manevrov.
— (Gradnja nove domobranske vojašnice v Ljubljani.) Predvčerajšnjim sešla se je posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov vojaštva, c. kr. deželne vlade, deželnega odbora in mestnega magistrata, da obravnava o projektovani gradnji nove domobranske vojašnice v Ljubljani. Kakor čujemo, neglašalo se je od vojaških zastopnikov, da sedanje glavno poBlopje domobranske vojašnice zadostuje le za jeden batalijon; ker se pa nahajata v Ljubljani že več let dva domobranska batalijona, treba bode zgraditi še jedno poslopje za moštvo iu sicer v velikosti že obstoječega glavnega poslopja ter jedno stransko poslopje. Nova poslopja imaio se ograditi kolikor mogoče v M žiru Bedanje vojašnice in sicer ob Gruberjevi cesti ali pa ob Gruberjevem kanalu. Novo vojašnico gradila bode dežela pod istimi uveti kakor že obstoječo vojašnico.
— (Glas iz občinstva.) Piše se nam: Kakor drugod, pečajo Be zadnji čas tudi pri nas nekateri prodajalci, osobito mlekarice in sadni kupci, s kviu ,1'iijc m teh živil. Vodeno mleko in nezrelo s^dje naj se koafi skuje, kri vi i pa občutno kaznujejo.
— (V Ljubljanico pala) je v Boboto zvečer pri Frančiškanskem mostu v Ljubljani 60 let stara zidarjeva udova Marija B r e z a r. Nek po-strešček potegnil jo je še živo iz vode ter jo odvel v njeno stanovanje v Vegovih ulicah. Na mostu zbrala se je bila velika množina radovednega občinstva.
— (Sovražnik divjemu kostanju) Poroča se num : Pretekle dni jirifrazal se je na listji divjega kostanja nov mal hrošč razjedalec, po katerem ae listje, kakor hitro je ta požeruh načne, kar zdrobi, če je primes, ne da bi barvo kaj izpremenilo. V mestu je že mnogo tega drevja prišlo ob listje.
— (Iz Spodnje Šiške) Be nam poroča, da seje predvčerajšnjim vršila tam volitev novega župana ter je bil zopet izvoljen gospod Fran Kauschegg. — Istega dne imelo je tudi ŠišenBko gasilno društvo izreden občni zbor, da bi izvoli novega načelnika, ker je povodom poslednje društvene sla vnosti bila v društvu nastala kriza. N ačeluikom gasilnega društva bil je izvoljen gospod J. J u v a nč i č, vinski trgovec v Spodnji Š<Ški.
— (Z naših planin.) Vročina zadnjih d m j privabila je mnogo tujcev na divno našo Gorenjsko, posebno pa na B'ed, kjer je sezona sedaj jako živahna. Tudi v planinsko vas Mojatraoa prišlo je že lepo število turistov, ki so do sedaj v desetih oddelkih šli od tod na Triglav.
— („Pivska podružnica sv. Cirila in Metoda") bode imela svoj občni zbor v četrtek dne 2. avgusta ob 5. uri popoludne šoli v Št. Petru z navadnim vsporedom.
— (C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) javlja, da se bode dne 1. avgusta 1894. predala javnemu prometu blizu postaje Line proge Dunaj Sulnograd piekladal-nica Linc-Umscblagplatz v a vrbo prekladanja pre-baJBJočega voznega blaga.
— (Starčevičev dom v Zagrebu.) Priprave za zgradbo hrvatskega narodnega doma so v toliko dogotovljene, da seje pričela danes gradba. Delalo Be bode tako, da bo zgradba še to jesen pod streho. Doneski dohajajo v prav obilnem številu vsak dan, znamenje kako živo se zanimajo vsi hrvatski rodoljubi za to, da se dostojno z vrši pričeto delo. Želeti bi bilo, da bi jednako bilo pri našem .Narodnem domu"!
Brzoj a/\r te©-
Baden pri Dunaji 30. julija. Nadvojvoda Viljem je včeraj dopoludne jahal mimo "VVeikersdorfa. Ko je konj zagledal vlak električne železnice, se je splašil in vrgel jezdeca raz sebe. Nadvojvoda je z glavo zadel ob kamen in se močno ranil. Prenesli so ga najprej v bližnjo restavracijo, potem pa v njegovo vilo. Tu se je nekoliko zavedel, a komaj so ga bili prevideli s svetotajstvi, izgubil je zopet zavest, ob 0. uri zvečer pa je umrl.
Dunaj 30. julija. Glede pogreba nadvojvode Viljema še ni nič določeno. Cesar, ki je zaukazal, da se truplo balzamuje, pride v sredo sem. Jutri ponoči se prepelje truplo na Dunaj in se položi v dvorni kapeli na mrtvaški oder. Splošno se sodi, da bo pogreb v sredo. Ves dvor se ga udeleži. S cesarsko rodovino žaluje vse prebivalstvo. Z mnogih hiš vihrajo črne zastave.
Dunaj 30. julija. Cesar je ustanovitev Kranjske gimnazije odobril. Dotični akt je že pri naučnem ministerstvu.
Dunaj 30. julija. Poštno poslopje v Ljubljani se najbrž ne bo zidalo na kupljenem prostoru, ker se je po mestnega stavbinskega urada načrtih za regulacijo ulic pokazalo, da bi bilo poslopje, ce ne sedaj pa vender v najbližji bodočnost! premajhno.
Brno 30. julija. Župan Brnski, dr. Winterholler, pred nekaterimi dnevi od kapi zadet, je včeraj umrl.
Listnica uredništva.
Gosp. Opankar: Za Hobotno Številko dobili smo listek prepozno in smo ga iz tehničnih ozirov morttli odložiti (lo (liir.es. Oprostite!
Umrli so v Ijjultljatil:
27. julija: Bruno KUhler, jurmenarjev sin, *j mescev, DunnJBka cesta št. —. — Joitf Perko, kurjačev sin, 5 mescev. Einonskn cesta 8t. 5.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	1 Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
28. julija	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	73titi s*. 737 9 m.	17 4» C 24 8" C 18 3" C	si. sev. si. svz. si. vzh.	obl. d. jas. d. jas.	0-00 mm.
ae jj5i	7. zjutraj 2. popul. 9. zvečer	788*6 nm. 737-4 mm. 73o"8 mm.	18-8'C   si. vzh. 85'6"C   si. vzh. 18 6° C   al. szb.		jasno jasno jasno	0 00 .m.
Srednja temperatura 20-2° in 20 1°, za 06° in 0-5° nad normalou).
X3ia.3a.a.jslESi borza
dne 30 julija t. 1.
Sknpni državni dolg v notah..... 98 gld.
Skupni državni dolg v srebrn    .... 98 ,
Avstrijska zlata renta....... 122 ,
Avstrijska kronska renta 4°/...... 97 „
Ogerska zlata renta 4°/0    ...... 121 ,
Ogerska kronska renta 4°/„..... 9f> „
Avstro-ogerske bančne delnice   .... 1006 „
Kreditne delnice......... 864 „
London vista........... 124 ,
Nemški drž. bankovci aa 100 mark   .   . 61 ,
20 mark............ 12 ,
20 frankov........... 9 B
Italijanski bankovci........ 44 ,
C. kr. cekini .   ......... & ' a
Dne 28. julija t. 1.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 149 gld.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 197 »
Dunava reg. srečke 54/0 po 100 gld.   .   . 127 „
Zemlj. obč. avstr. 4«/,% »lati zast listi   . 122 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 197 ,
Ljubljanske srečke........ 24 ,
Rndoltbve srečke po 10 gld...... 23 B
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld..   . 163 ,
Tramway drnSt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 310 „
Papirnati m bel j......... 1 „
50 40 15 40 55 95
40
60 10 22 92 30 89
— kr.
25 .
60 ,
50 „
n
50 , 60 „ 25 „
83'/, l
Potrtega srca javljamo, da je nnS iskreno ljubljeni, angeljsko dobri, nepozabni soprog, odnosno oče, svak, tast, ded in zet, gospod
dr. Pavel Preinitsch
hišni zdravnik kranjske dež. blaznice na Studencu, tvorniski zdravnik c kr. priv. tvornlc papirja v Vevčah,
danes dne 29. julija ob '/»'* uri popoludne, v 48. letu svoje dobe, nagloma umrl vsled srčne kapi.
Trnplo pokojnikovo se bode v torek dne 31. jnlija 1894 oh 6. uri popoludne v hiii žalosti na Studencu svečano blagoslovilo in na pokopališču pri Devici Mariji v Polji pokopalo v lastni rakvi.
Svete zaduiue male brale se bodo v sredo dne 1. avgusta ob 8. uri zjutraj v lupni cerkvi pri D. M. v Polji.
Studenec, dne 29. julija 1894.
Jo sipina Prelnltsoh roj. Bohalk, soproga. — Lsvra UlUfi, Pavla Prelnltsoh, Her-bert Prelnltsoh, otroci.—Bogomir Pietska,
ravnatelj Rohtschildovih železnih rudnikov v Wit-kowitzu, svak. — Frieda Pletzka, nečakinja. — Vekoslav Llllefcg, oficijal Int. železnice, zet. — Rodbina Bohalk. — Rodbina Medltz. — Rodbina Sohlndler. — Rodbina Mater. (822)
Dva gospoda
se v/.projmeta v jedno sobo v popolno oskrbovanje pri J. Urili i v Kendovl h I hI v   I. undstr. (780—3)
C. lr glavne ravnateljstva avstr. đrž. želeiBia.
= »
Izvod iz voznega reda
t7-clia.-vri.eera  odL 2.. j-u-ra-ilat 1894.
Nastopno omenjeni prihajal il In odhajalnl časi osnadenl ao * Br*<inJ++~r>rop*k*m čast*. Sređnjeerropakl ću j« krajnama ča»u t Iijab-Ijsnl aa S minuti naprej.
Odhod ls LJubljano (juž. kol.).
Ob 1». uri 3 min, po nori oaebni vlak t Trbii, Pontabel, Baljak, Oe-lovoc, Vransenafeate, Ljubno, 6*s Bolathal r Auaaee, Iaohl, (Imun-dan, Solnograd, I.oml-OaBtuin, Zali na jezeru, Inomoat, Bregena, Curili, Gonova, Pari*, 8teyr, Lino, Hudojovtce, Plmenj, Marijina Tara, Kgar, Karlovo var«,  Franoov«   Tara,  IVaRO,  Iiipatjo,   Dunaj vi a Amatetten.
Ob 6. uri 7 mili. zjutraf maiani Tlak t Noto meato, Kočevjo.
Ob 7. uri tO min. zjutraj oaebnl rlak t Trhla, Pontabel, ltoljak, Delovne, Fransenafaeto, Ljubno, Dunaj, čaa Salathal t Auiaoe, Iaohl, Gmundon, Holnograd, Iiond Oaatein, Dunaj ria Amatetten.
Ob 11. uri 41 min. dopoludn« metani Tlak t Noto meato, Kočevje,
Ob lt. uri BO min. tlotiuluitn« oaebni Tlak t Trbli, Pontabel, Beljak, Oetovao, Fransenafaata, lijul.no, Belsthal, Dunaj.
Ob 4. uri 14 min. pojtoludn* oaebnl Tlak t Trbii, Beljak, CeloTeo, Fransensfoate, Ljubno, če* Selatbal t 8olnograd, I,on<t-Ga»toin, Zeli na jeaeru, Inoraoat, Bregnlo, Ourlh, Geneto, Paril, Steyr, Lino, Gmun-den, laobl, Rudejevtoe, PlaenJ, Marijine vare, Kgar, Kranoove Tara, Karlovo Tare, Prago, Lipako, Dunaj ria Amatetten.
Ob 0. uri 30 min. mvecrr metani rlak t Noto maato, Kočarje.
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob B. uri 33 »nin. zjutra) oaabni Tlak a Dunaja vi a Amatetten, Idp-aije, Prage, Frsnoovih varov, Karlorlh varov, Kgra, Marijinih Taror, 1'liuja, BudejeTlo, Solno^milu, Llnoa, Btejrr*, Omundena, Itohla, Aua-aeea, Parisa, Oenere, Ouriha, Bregenaa, Inomoata, Zella na Jetera, Lend-Oaateina, LjubneRa, Ooloroa, Beljaka, Franaanafeata, Trbila.
Ob S. uri H >nln. ufiitrn) metani rlak ta Norega meata, Koćovja.
Ob 11. uri ~1 min. dojtotutlne oaebni Tlak a Dunaja ria Amatetten, Lipaijo, Prase, FranooTih raror, Karlorlh raror, Bby», Marijinih raroT, Planja, liininjovic, Soluograda, lalnoa, Htoyr», Pariaa, Genere, Ouriha, Bragniae, Inomoata, Zella na jeaeru, Lend-Oaateina, Ljubnega, Ooloroa, Llenaa, Poiitahla, Trbita.
Ob i V. uri 4i> min. ppjHtluttn* metani rlak ta Norega meata, Kočevja.
Ob 4. uri 4H min. j»or>olurfn« oaebni rlak a Dunaja, Ljubnega, Selathale, Beljaka, OelOToa, Franienefeate, Pontabla, Trblaa.
Ob S. uri 34 min. zvvrt-r metani vlak ia No roga Meata, KočeTJa.
Ob V. uri HI min. «iwrr oaebnl rlak a Dunaja preko Amatetten« ia Ljubnega, Beljaka, Celoroa, Pontabla, Trblaa.
s. a. tO.
Ob «
Odhod ls LJubljane (drl. koO.
ob   7. uri >S3 min. zjutraj       t Kamnik. „   Oti     n     fio/>«fi«ine „ a ,   KO    n    »errer n n
,,   lO zvrrrr ,,       „     (alednji vlak le ob nedeljah
In prasnlklh.)
Prihod v LJublJ&no (drž. kol.).
Mri 30 min. zjutraj       la Kamnika. _ n   13    9    dopoluHne  „       „ (*—1'0>
,,   HO     ,,     zvfčvr „
a   BS    n    zvečer ,       n     (eloilnji rlak le ob nedeljah
In prasnlklh.)
Gostilna
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 5 se odda z dnem 1. novembrom 1894.
Več se izve ravno tam v pekariji. (784—2)
Slavnemu obfrnutvu naznanjam, da imam nav pro«l»| (817—1)
prostorno zemljišče
kakih 8 oral, najboljša zemlja, na kateri bi se lahko tovarna napravila, po prim^oma nizki ceni. Kdor In hotel to »em j kupiti, izvoli naj se oglasiti pri matiji Ribari«' ti, posestniku in gostilničarju v Trnovem (pri Ilirski Bistrici) ni. 107.
Otvoritev kopališča.
Podpisanec si
odprl poleg svojega
točna izdelano
usojain slavnemu p. n. občinstvu naznanjati, ua sem mlina v l)ol«'il.jrill l>oual<li iz izsekanega ka-
kopali^če
Odprto je vsak dan in sicer za gospode od 7.—11. ure dopoludne in od 5. ure popoludne dalje; za dame od 11. ure dopoludne do 5. ure popoludne. — Vstopnina brez perila 10 kr., s perilom 15 in 20 kr. — Vstopnice dobivajo se v moji prodajalnici. — Za mnogobrojni obisk se priporoča
Tomo Tollaxxi,
Dolenji Logatec, dne 26. julija 1894. (8-0—1)
Grof Geza EsterMzy'jeva
Cognac tvorniško delniška družba v Budimpešti, Aeussere VVaitznerstrasse 23.
i-
-t1
l?<>lla4> ^'|>lll«'>llllll < t«-1 n iŠU li grltlV-ni«*! «10.000 Ict-oh.
se proizvaja lz čistega naravnega vina po francoski metotll. (439—14)
NaSi uparati za flcetilovKiijo  lahko »oddajo na leto
f milijon 7S»9 tlsoc litrov vin«.
Esterhazy-Cognac
se priporoča od zdravttiAkib avtoritet ne samo kot ugodna pijača, uego tudi kot ohranjujoče Rredbtvo proti ninlo-krvuoNti. kalaru »-rev in selo«loa, za okrevaleet
/.liiHti pa ho priporoča najbolje proti
influenci.
Dobiva »e V LJubljani pri M. Knstuerju, V. SchifTerju, Iv. Perdanu, J. Klauerju, Alojziju Lenčeku, J. Volttnanmi,  ilerm. Osvvaldu, J. Kavbetu, llenr. lloaelmayru.
m niAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, ae hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostLJ in jednostavnoga rabljenja so posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe hu v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje a. samo svit). — TJzorol lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah. 1 Dobiva se v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH,
m Ivana Luokmann-a nasledniku : iviuniitolj in jodini izdolovatelj pristnega §      Antonu Ntaieul-n. IVOtlega laka za tla, PRAUA ft BBIIOLIN.
IN. g
40! lo
se nalagajo glavnice
če se kupujejo
založnice gališkega zemljiško-kreditnega društva.
Idte dona Saj o
dobička več ko 4 odstotke
ter uživajo pravo
pupilarne varnosti,
se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene,
se lahko vlože kot kavcija
in kot vojaika ienltna kavolja; razou toga jo vBakih 1UO gld. založnic zavarovanih po hipotekami vrednoati '258 gld. 33 kr.
Založnice se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri
banka in menjalnica v Ljubljani. (sas-is)
Iadajatelj U odgovorai urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tiak .Narodno Tiskarne".