Edini slovenski dnevnik v Zj edin j enih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. j) The only Slovenic daily" in the United States. Issued every* day" except Sundays and Holidays. List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September, 21, 1903, at the Poet Office at New Tork, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 164. — ŠTEV. 164. " "NEW TORK, TUESDAT, JTJLT 14, 1908. — TOREK, 14. MAL. SRPANA 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVI. Predsed. posvetovanja. Spor z Venezuelo. V SAGAMORE HILL JE PRIŠEL K PREDSEDNIKU ROOSE-VELTU DRŽAVNI TAJNIK ROOT. Vršila so se važna državna posvetovanja glede pretrgane diploma-tične zveze z Venezuelo. V OYSTER BAYU. Nesreče pri kopanju. Veliko število žrtev. Suša in vročina. Skoda na potjo. V ZAPADNIH DRŽAVAH SE JE SUŠA IN VROČINA JE NAPRA-PRI KOPANJU PRIPE- VILA VELIKO ŠKODO TELO VSE POLNO NESREČ. Žrtve so večinoma le mladi ljudje; mesto v hlad, v smrt. V RAZNIH DRŽAVAH NA POLJU NA ZAPADU. Tudi na iztoku je napravila suša v raznih državah izdatno škodo. ŠE VEDNO VROČE. St. Louis, Mo., 14. julija. Na ne-kej preplavljenej ulici med East St. Taeoma, Wash., 14. julija. Iz iz- Oyster Bay, 13. julija. K predsed . . _ ., • , - ~ - niku IWeveltu * t a prišla včeraj drž. ™ Brooklynom 111., jeuto- to^lh pokrajiu države Washington tajnik Root in njegov pomočnik, na- '211et"1 I- Heispeich iz Bndge- se poroča državnemu poljedelskemu domestni drž. tajnik Bacon; vršilo se ^ V f" Joe ^^ da VSled ™*ine> M * le" je dolgo posvetovanje, ki je trajalo!™^ f° ^J^^TlJv tos nenavadna, pšenica izredno hitro akoro štiri ure. Oba tajnika je predsednik povabil na kosilo, ker s posve tovanjem v tem ča^u še niso bili go- | tovi. Konferenca je bila končana ob Richa in llletnega Cecil Cappsa. V zori? vsled £esar se zrna hitro krčijo, petih popoldne. nakar se je Bacon poslovil. d« čim jo tajnik R«*»t <>tal Rouseveltov PudrribiNiSti tega posvetovanja Še niso znane, ker je (m svetovanje imelo skoro privaten zn,u"aj. Najbrž se je govorilo o položaju napram Venezueli, s ktero so Zjed. države preti kratkim pretrgale diplter Bavu zelo vroče; vendar R*>osevelt ni pozabil obrskati nedeljske službe božje. S svojo soprogo se je napotil v pripros-to vaško episkopalno cerkev. kj»*r je dobil mnogo znancev že od prejš ni h let. Roosevelt je častital oemokratične-mu kandidatu Rrvanu. ker j© skoro enoglasno dobil nominacijo nacijonal-noga zbora. Bryan n. < i rand Rapids; !<".-; Frank Woodyard, Holland. !>mIu-.;>. Milili-. 14. julija. V Ball Club Lake, blizo Deer Birda, sta vče-raj Utonila .lSletna Etta Kennedy in .lark Woodruff iz Deer Creeka. V St ven Mile 1-ike sta utonila dva avstrijska Slavja na imenom Ignacij Si- poSkodovaue in da je bil prom*t 15 bobe in Ivan Janaček. ur pilI^lmima ustavljen. Tisoč de- lavcev popravlja progo. Južne republike. Puerto Cortez oblegan. POLOŽAJ V SREDNJEAMERIŠKIH REPUBLIKAH POSTAJA VEDNO BOLJ NEVAREN. S položajem se je pričela sedaj baviti tudi washingtonska vlada. USTAŠI V HONDURAS. sVejra. Schenectady, N. Y., 14. julija. Po vsem count v ju Selieiiectadv vlada že dolgo časa suša in farmer ji so se pričeli pritoževati, da bode ves pridelek uničen. Zadnjič je deževalo i), junija. Vsi travniki so postali ruja-vi. krompir se je pričel sušiti in listje koruze se je pričelo zavijati. Mnogo farmer je v je prisiljenih krmiti svojo živino z lanskim senom jim primanjkuje sveže trave. Washington, 14. julija. Državni oddelek naše vlade je dobil včeraj od konzula Brickwooda v Puerto Cortez, Honduras, poročilo, iz kterega sledi, da je vsaki čas pričakovati, da ustaši napadejo imenovano mesto. Ustaška vojska, k te rej poveljuje general Lee Christmas, se je približala mestu in sedaj tabori v neposrednej bližini Puerto Corteza. Druga revolucionarna vojska se je utaborila 18 milj daleč od tamošnjega mesta. V kolikor je znano, se tukajšnja vlada iii mnogo potrudila, da obvaruje mir v Srednji Ameriki. Dosedaj je republikam le predlagala svoje prijateljsko posredovanje, vendar pa siedi zajedno /. mehikansko vlado vsem do-umlkoin v srednjeameriških republikah. Obe vladi sla zatrduo sklenili, tla ne bodeta dolgo čakali z posredovanjem. pa naj bode že kakoršnokoli. k Državni pomožni tajnik Bacon se je v tej zadevi odpeljal v Oyster Bay 300letnica Quebeca. Velike slavnosti. MESTO QUEBEC V CANADI SLAVI TE DNI TRISTOLETNICO ODKAR JE BILO USTA-NOVLJENO. Slavnosti bodo trajale več tednov; Anglijo bode zastopal prestolonaslednik. ZGODOVINSKE SVEČANOSTI. Fallieres v Rusijo. j Iz Avstro-Ogrske.. Obisk pri carju. Vseslavjanski kongres. PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE. FALLIERES OBIŠČE SEVERNO DEŽELO EVROPE. Mudil se bode na Danskem in Švedskem, nakar odpotuje v RevaL NA NORVEŠKEM. Rochester. X. V.. 14. julija. V ne- k P^sedmku Rooseveltu, da se z del jo je tukaj in v okolici tako de- »J™ P«*vetiye u> določi, kaj je treba zevalo, da je več milj Erie železnice ukremtl Protl ustaŠ€m in srednjeame- riškim republikam, kjer so revolucije na dnevnem redu. Milwaukee. Wis.. 14. julija. V reki Milwaukee, severno od tukaj, sta včeraj zvečer pri kopanju utonila 2 možka. kterih imeni še ni bilo mogoče dosedaj dognati. Peoria. H!.. 14. julija. Včeraj je PROTI LEPOTIČENJU ŽENSK. nima nobenega upanja na zmago v je- j poletni <«. Wolland padel, ko se je MORSKA KAČA' Intercsantna dogodbica parnika Louis na visokem morju. St. pretepal z drugimi dečki, iz čolna in je utonil. Waukesha, Wis.. 14. julija. Vče- fonske zveze s<> razdejaQe raj je pri kopanju utonila A Ivah Warmington iz tukajšnjega mesta. ° Fan Claire. Wis.. 14. julija. Albert llanson je včeraj pri kopanju utonil. Phoenix. Ariz.. 14. julija. V osem milj oddaljenem Tempe je včeraj divjala grozna nevihta, pri kterej je izredno deževalo in padala je tudi ° toča. Škoda na polju je zelo velika. Nova postava v Georgiji v prid ože-Vsa zemlja je bila pokrita s točo. Pri tem "je toplomer kazal 100 stopinj nad ničlo. Brzojavne in tele- NOVA OKLOPNICA. njenih mož. Atlanta. Oa.. 14. julija. Član Quebee, Canada, 13. julija. Ta teden se pričnejo v tuk. mestu velike, obsežne slavnosti, ko se bo slavila tristoletnica, odkar je bilo mesto ustanovljeno. Za vse slavnosti so se vršile skoro dva meseca obsežne predpriprave. Objednem praznuje ta dogodek vsa Canada, ker nekako pred tri-stoleti so prišli tja prvi naselniki med njimi slavni in znameniti Champlain. ki je prvi stopil na canadska tla. Vi šili se bodo zgodovinski obhodi, ki bodo kazali tedanje običaje in navade; nadalje se bodo vršile vojaške parade, pri kterih bo del vojakov oblečen po srednjeveškem kroju. Slavnosti se pričnejo 18. julija in bodo trajale do k nca teaa meseea. Predvsem je svečanost namenjena, pokazati živo vse ca;iad>ke dogo Ike do konca francoskega gospodstva v Canadi, ko so prevzeli nadvlado Angleži. Javnega obhoda se udeleži, kolikor jih je že dosedaj prijavljenih Čez 4000 ljudi. Ivo t zastopnik angleškega kralja pride v Canado prestolonaslednik; pripelje se na krovu vojne ladije •'Idomitable", ki je najnovejša, največja in najbolj oborožena križarka angleške mornarice. Princ se pripelje 22. julija in ostane v Quebecu do 29. julija. Poles 4* Idomitable*1 pride iz Anglije še več vojnih ladij in sicer | Paris, 14. julija. Vlada naznanja program političnega potovanja predsednika francoske republike, Fallie-resa, kteri v kratkem odpotuje v severne evropske dežele. Predsednik odpotuje dne 18. julija na francoskej oklopnici Verite, ktero bodo spremljale še štiri druge vojne ladije, iz luke Dunquerque, v Kodanj na Dansko, kjer ga "bodo oficijelno (sprejeli. V Amalienborškem gradu se ✓otem vrši njemu v poč-ast slavnostni banket in ples. Dne 21. julija bode predsednik obedoval zajedno z kraljem in kraljico, dočim se vrši zvecei dvorni koneert. Dne 24. julija pride Fallieres v Stockholm na Švedskem, kjer bode tudi oficijelno sprejet. Dne 25. julija se vrši banket v francoskem poslaništvu, kamor prideta tudi kralj in kraljica. Drugi dan se vrši gala zaju-trek na kraljevem dvoru. Dne 27. julija pride predsednik v Reval v Rusiji, da obišče ruskega carja. Tu ^e vrši pojedina na ruskej carskej yachti Standard in dne 28. julija obišče car predsednika. Dne 31. julija pride Fallieres v Christianio na Norveškem, kjer bode ?ost norveškega kralja. Dne 2. avgusta se vrne predsednik nazaj v Francijo. Vsled teh obiskov se Nemčija že se- V PRAGI NA ČEŠKEM SE JE PRIČEL VSESLAVJANSKI KONGRES; OGROMNA. UDELEŽBA. * Odposlance h kongresu je prebivalstvo z navdušenjem pozdravilo. PROTI PRUSOM. Praga, 14. julija. Včeraj se je v tukajšnjem mestu pričel vseslavjanski dijaški kongres, kteremu prisostvujejo tudi poslanci in odposlanci vsega slavjanskega inozemstva Evrope. Vdeležba je uprav ogromna in zastopane so vse slavjanske narodnosti, vštevši tudi Poljake zajedno s Malo-rusi. Da je bilo navdušenje velikansko, je naravno samoumevno. Prebivalstvo je priredilo v porast delegatov r;?:'ne slavnosti, ktere so bile kolikortoli naperjene proti Nemcem. Kjerkoli se je kaj zabavljnlo o Nemcih, tedaj je navdušenje vedno prikipelo do vrhtmea. Sedanji vseslavjanski kongres v Pragi so sklicali oni odposlanci, kteri «o nedavno zborovali z istim namenom v Petrosradu. bode tudi francoskem " konzulu iz Montreala, Avstralija po iver dne\ imaj< "otiki pr< t mar jem v leh pasjih ■< j vroče ; udi na morju, čas, da do/i ve enake do-^a je j*>:-adka parnika St. Louis <»tl ameriške črte. Strahovita "morska kača" je parnik zadržala na morju za cel dan in preprečila poroko prvega častnika za 24 ur. Seveda kapitan zagotavlja, da je le radi megle vozil bolj počasi, da je zamudil cel dan; resnica pa je, da se je "bojeval" na odprtem morju "z velikansko "morsko kačo'*, ki je ovirala tek njegove ladije. Bilo je v bližini Banks of Newfoundland v četrtek popoludne. Kar se pridrvi poleg ladije velikanski morski som z več somiči in somici-njami. Najbrž jih je učil plavati. S svojimi velikanskimi plavutmi je planil pred sprednji krov ladije in vedno plaval pred ladijo, da je kapitanu skoro srce padlo v hlače. Toda zvita buča si jo zmisli: Ladiji podeli I itrojši tek. da dohiti starega s..ma, ki ga preseka na dva kosa. Prednji del ladije se pobarva za tre-notek s sotnovo krvjo. Njegovo truplo pa je zgrabil stroj pod ladijo in ga razsekal na kose. Morski volki v bližini so imeli torej v četrtek zvečer razsekano in razrezano meso morskega soma za večerjo. Med tem bojem se je tresla vsa ladija. Neki mornar je poznuje pripovedoval nekemu potniku ves ta dogodek. In ko ga je potnik vprašal, kako ve, da je za bil som in ne somiea, mu je mornar na za tihem zaSepetal v uho: Saj je imel rogel / Ta dogodek na visokem morju je zakasnil celo poroko prvega ladijskega častnika za en dan, ker je ladija pridla prepozno v luko. Danes je pa že srečen mož. Če ga bodo prijatelji v poznih letih vpraševali, zakaj se ni oženil na določeni dan, jim bo najbri odgovoril: Ker nas je na morja morski som z rogovi napadel. o DEZERTERJI ATLA-NSKEGA EROEOVJA. J' Ko ie brodovje odplulo iz San Fran-cisca, je manjkalo 129 mornarjev. Washington. 14. julija. Mornaričn: tajnik je dobil danes brzojavno poro-čilo od atlantskega vojnega brodovja. Poveljnik brodovja poroča, da je,, ko ;> brodovje odplulo iz San Fra ušlo 129 mornarjev. Philadelphiji so spustili v morje novo oklopnico South Carolina. ... , „ ^ .. p Hampshire: zastopaua stavoilaje za državo Georgiio, Glenn. ? , , v ' . francoska republika po ,)e predložil državni postavodaji za- , ■ ,, , , . , . . konzulu iz M kouski predlog, ki je naperjen proti Far, of Dufil prepirljivim ženskam, in ki bode povzročil velikanski preobrat skili, če bode sprejet. Jt; pa si- cer zelo mo«o'' - i i - • , daj jezi, ker je le javna tajnost, da so • > oklopnte in dve krizarki; Zjed. dr- - . . . ^ .... . ' t 4 , , - , ^ , , . vsi naperjeni proti Nemčiji m da ni zave bo zastopal admiral Cowles, ki , -1 i . , , sedaj ni jedna ' pride v Canado na novi oklopnici New 1 , . ... r £tram Nemčije. država v Evropi na Vročina v Bostonu. Deli njegovega zakonskega predlo- Boston, Mass., S. julija. V Bostonu je včeraj vladala izimši mesto Washington, največja vročina v vsej republiki, kajti vladini termometer je Vsi zakoni Philadelphia. Pa.. 13. julija. Da- neveljavnim, če se dokaže, da so de- •ic> -<« sMustili v i 'ra is: po vi ladijedel- klice ali vdove može zvabile v za-nici v morje novo ladijo zvezine voj- kon z nedovoljenimi sredstvi. Ta ■ mornarice imenovano South Caro- sredstva so: šminka, lepotični prah, lina. Ladijo je krstila Frederica razne dišave, s kterimi se mažejo, Ansel, hčerka guvernerja South Ca- kosmetična voda, umetni zobje, ne- roline: navzoči so bili tudi častniki pravi lasje, španska volua, in sicer iialijfuske vojne ladije Ettore Eie- stvari, ki jih ženske rabijo, da podele ramiii c. ki se mudi v Philadelphiji. svojemu telesu lepšo podobo in stas. ey. Sir Arthur Villiers, ki je vrhovni (sodnik v Južni Afriki in mnogo drugih proimenitnih osob. Clavna slavnost se bode vršila 24. julija, ko bodo črte slovesno blago- « so toliko kot že potrjeni. So: ^\t'- ^ ^ 94 » ^ ' ..........nadalje p oglasijo C™ ti We „r T 7 °v " I« J.1 stopinje vef. ^Javnosti bode prisostvovalo tudi Dve osobi sta v okoli 20 vojnih ladij Anglije, Zjed držav. Francije, Italije, Španije in Nemčije. Stroji delujejo za 17,000 konj- nim. če ženske nosijo pretežke kor- tukajšnjem "mestu umrli radi vročine, dočim se jih je onesvestilo 30. Na ulicah je kazal toplomer 9G stopinj nad ny*k> in sicer v senci. Ljudje, ki morajo stanovati v tenercentnih hišah so morali izredno mnogo prestati. V državah Nove Anglije, so morali v mnozih tovarnah nadalje dobi vsaki konj, ki je last l'adi vro£'ine Ponehati z delom, ker je bilo del.-------------T* " težka dela. Drzen veslač Počitnice za vladine konje. Washington, 11. julija. Od slej v South Carolina je dolga 450 čev- Zakon se lahko (proglasi neveljav- pošte v tukajšnjem mestu, vsako leto Je MI° delavcem nerco?oče opravljati AO '/nncI'A nnn^AXlrA Na ladijah je 13.000 mornarje^Bgfe Njena hitrost je 18 in pol zete, podložnike, krinoline, globoko P°"tnie- Tozadevna do" j Imenovano število dezerterjev je v vfflPR uro. Premoga naloži naen- izrezane vrhnje obleke na prsni stra- 36 Ze PodPlsana iu prvi konj, primeri z prejšnjimi dezertacijanu krat lahko 2500 ton. Na ladiji je 8 ni. prozorne čipke, mavrične noga- kl & dobii mesec dni dopusta, je ve- izredno tcajhoo. 12palčnih topov, ki morejo vsako mi- vice, in sicer umetnosti, ki so znane tonj imenom Charley. Ko- ____nuto izstreliti 16 krogelj po 350 fun- samo ženskam. nja bodo ooslali na __ Vsi stroški ladije so pro- Razstrelba plina. i tov težkih. računj^ni m $7,000,000. Ko bode _ drug« leta jeseni gotova, bo štela V nekej tenementnej hisi na Cam- , ^ mQŽ posadke. bridge St., v Bostonu, Mass., je na- , le-I -o- Glenn, ki je predložil ta zakonski načrt, je baš prišel iz nekega kopališča in izjavil, kar je tam opazil, da se mora nekaj storiti v prid moških, ki morajo gledati dan za dne-■ vom ves ta ženski nečimerni lišp, ki Razstrelba parnega kotla. možkega čestokrat zapelje v zakonski Columbus, O., 13. julija. Pri želez- istan; enkrat ukovan v zakonske ve- ~tala razstrelba plina, kterej je .lil požar. Pri tem se je neka ženska v svojem stanovanju zadušila, nek tri leta stari deček je zgorel, dve ženski ---------. _ , ri e ni več izhoda sta bili smrtno in jednajst dri^zih lju- !,-uiškej postaji Powell, 16 milj daleč j^ ° a' Pri Queen City, Ark., sta dva vlaka Texas & Pacific Eeleadea. Pri tem je bilo 18 ljudi ranjenih. Ne- vaiTOO ni nihče poškodovan. di je bilo lahko ranjenih. Denarje v staro domovino pošiljamo: za 10.36............ 6® kron 20.45............ 100 kron 40.90 ............ 200 kron za 102.25 ............ 500 kron za 204.00 ............ 1000 kron za 1018.00............ WOO Hm Poetarisa j« P** teh notak. Doma A nakazane vsote popolnoma i plačajo bres vinarja odbitka. Naee denarne poefljatve izplačuj® c. kr. hranilni vad ▼ 1L «o 12. inoK Denarje nam poda«! jo naJpzfU-neje do f25.M ▼ gotovini ▼ priporočenem ali registriranem planin, večje Order aH pa TTeir York Bank Draft nunc lAim oo., 10» Oie—wick Ft, Wow Tort, Clair Ava, If. K. OUa , . . . , . - _- - Kakor se možki vesele nove posta- od tukaj, razletela se je včeraj zju- . „ j ve, tako jo ženske s strahom pricaku- traj tovorna lokomotiva Hoekmg Val- , jejo Po novem zakonu bo(Je vsak ley železnice. Strojevodja in kurilec ; možki lahko zahteval, da se preišče, sta bila pri tem ubita. Oba sta bila j če ima njegova nevesta prave ali negro zno razmesarjena. I Prave lase> če si dela silo, da podeli truplu lepši stas itd. More-^ • i biti pa tudi Glenna kje peče, in ker V/OUSt VOZI1J21« j se ne more sicer znebiti boljše polovice, je pa pronajdel imenovani zakonski predlog. Dne 18. JULIJA odpluje parnik ALICE od Anfctro-Americana proge in 22. JULIJA odpluje parnik EUGENIA ravno iste proge is New Torka v Trat; vožnja stane do Trata ali Reke $28.00 do Ljnbljane $28.60 Vožnji UstU so dobiti pri: FRANK BATEIHra 00. 109 Greenwich St., Vtvr Totie U 6104 St. Clair Ave., Olerelaai, O. Policistom pod nos. Policijski sodnik Wahle v New Torku je včeraj dobro oštel policiste, ki stikajo po zasebnih hišah za ."zločinci". Sodnik je izjavil, da policisti proti državljanom nimajo nobene pravice nasilno nastopati; vsak državljan ee lahko brani proti njim in ni dolžan ngoditi njih željam. Le tedaj so upravičeni nastopiti, kadar imajo v rokah zaporno povelje. PoH-eisti so odifi z dolgim nosom iz sod-nje dvorane.- nja bodo poslali na počitnice na pašnike v Montgomery County, Md. Glavni klerk je utemeljil svoj pametni odlok s tem, da dobi tudi vsak vladin vslužbenec vsako leto po 30 dni dopusta in radi tega so glasom zakona tudi konji, ki so vladini vslu-žbenei, opravičeni do dopusta. Na počitnice bodo Šli vsi konji jeden za drugim. Po vladi bi se morali ravnati tudi vsi podjetniki, saj toliko, da dajo svojim vslužbencem meseč dni dopusta in da jim plačajo za dobo dopusta potrebno pašo. Preprečena cerkvena tatvina, Chicago, 111., 13. julija. Neko italijansko društvo, je včeraj zapretilo, da si bode prilastilo $800, ktero svo-to so katoliški verniki darovali V malih zneskih nekej cerkvi, posvečeni Mariji, ki stoji v Melrose Parku. Cerkev je italijanska in verniki so nabrani denar jednostavno prišili na obleko Marije. Včeraj so priredili Italijani po ulicah procesijo in so nosili imenovani kip seboj. Oib tej priliki jo nek mlad Italijan na sumljiv način hodil okrog kipa in vsled tega fee je duhoven prestrašil in pohval policijo v »vrbo varstva. Dvanajst policajev je potem čuvalo kip, dokler ga niso zopet odnesli v eerkvenc poslopje. Sumljivi Italijani so takoj, ko jo prišla policija neznano kam agiaoli. George W. Johnson, ki je dne 28. maja odplul iz Jacksonville, Fla., v 12 čevljev dolgem, iz papirja izdelanem Čolnu proti severu, je včeraj popoludne pri veslal srečno do newyors-ke zunanje luke, kjer so ga sprejeli člani Waverly Boat Cluba in ga odvedli seboj v prostore klqba na zap. 167. ulici. Tu so mu priredili lep sprejem, kteremu so prisostvovale tudi delegacije raznih druzih veslaških klubov. Johnson pripoveduje, da je imel ves čas na svojem potovanju lepo in ugodno vreme. Štirikrat so ga razne ladije, ki so ga dohitele nekaj časa vlekle za seboj, toda inače je vso pot od Floride do New Torka veslal. Hitra vožnja. Dne 21. julija odpluje ekapresnl parnik Kaiser Wilhelm n. is Now Torka v Bremen, vožnja stane do Bremena $37.00 do Ljnbljane $45.45 do Zagreb« $45.30 55 ^T Vožnji listki so dobiti pri: FRANK 8AK8ER CO., 109 Groenwich Street, JTew York. Rodbinska žaloigra. Cleveland. O., 13. julija. Včeraj zvečer se je tukaj pripetila grozna rodbinska žaloigra. Mehanik Haissler, ki stanuje v hiši 1595 istočna ulica> se je vrnil nepričakovano domov m , tu je našel svojo ženo in njeno sestro Mrs. Rose Hermanovo v naročju dveh nepoznanih mu mož. Hassler ni dolgo pomišljal in je takoj vzel iz že-svoj revolver in je pričel streljati nai i nepoznana možka, ktera sta bežala, ne da bi ju zadel. Na to je streljal na svojo ženo in svakinjo in končno tudi sebi pognal svinčenko v glavo. On in njegova svakinja sta smrtno ranjena, njegova žena bode pa po zatrdilu zdravnikov najbrže okrevala. Naše brodovje na visokem morju. Xa krovu oklopnice Conncticut, 10. julija, potom brezžičnega brzojava. Atlansko brodovje je bilo danes ob osmih zjutraj 408 milj od San Fra-cisco. Vreme je krasno, in brodovje plove po deset vozljev na uro. Za' oklopnim brodovjem je danes iz San Franeisca odplula še oklopnica Nebraska, ki se pridruži brodovju pri Honolulu. Vjeti Grki. Washington. 14. julija. Konzul K L. Harris, poroča iz Smirne, Anadoli, da so Turki vjeli sto Grkov, ki so ameriški naturalizovani državljanu Grke je vjela neka turška vojna ladija in jih je odvedla na otok Nicarajo. Ameriški podkonzul na imenovanem otoku je dobil nalog, naj zadevo strogo preišče in nemudoma poroča ameriškemu poslaniku v Carigradu. Slavna Rafaelova podoba najdena. Boston, Mass., 13. julija. V mestu Voltrera na Italijanskem so najdli po naključju eno najimenitnejših slik slavnega slikarja Rafaela. Slika predstavlja meniha Inghirami. Dosedaj je # visela ena slika v florentinskem muzeju, ki so jo smatrali za pravo,kar je sedaj naravno ovrženo. Sliko je kupila Mrs. Jack Gardner za svojo zbirko v Bostonu. Hitra vožnja. Dne 23. JULIJA odpluje francosEi ekspresni parnik La PROVENCE Now Torka v Havre. Vožnja stane do LJUBLJANE $38.00 _ do REKE »P* $38.15 do ZAGREBA 7 v Vošnji listki so dobiti/ J r FRANK SAKSErt CO., 109 Greenwich Street, Hew Torfc, in «104 St. Clair Ave,, IT. E„ Cleveland, O. • - V -t -^P^PIS^F^^ "6LAS NARODA" B°satini in "s,abi žasi'" (Slovenk: Daily.) Owned and publinhed by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSEK, President. VICTOR V A L.I A VEC, Se« retary. LOUIS BfcJSEDlk, Insurer. Place of BtuinesH of the corporation ami addraueee of above officers: 109Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York outJ, Ti- Y.__ Sa leto velja List za Ameriko in Gfcnado.........»3.00 „ poi let*.........1.50 I „ teto ia mesto New York . . . 4 00 i n pol leta sa meeto New York . 2.00 : „ Evropo sa vee ieto ..... 4.50 H tl ,, pol leta ..... 2.50 j „ „ „ oetrt leta .... 1.76 v Uvropo pošiljamo akupno tri številke. ' GLAtt NARODA" izhaja vsak dan is-vsemai nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") 1st aed e^tjrjr day, except Sundays and Holidays. Subscription yliticm vplivi krivi, da je v minolej jeseni tako nepričakovano priAlu do splošne denarne in gospodarske panike, kterej se je morala tako izredno hitro umakniti preje toli slavljena prosperiteta. na kiero se je vsak politik s pon<»<>m sklice-val, kadar je hotel pridobiti volilce za svojo stranko. Ak»> s<< imeli s paniki) politični vplivi kaj opraviti, potem -;voj cilj brezdvomno dosegli. J Vi }H»luiki so oni ljudje merodajni, ki se skrivajo za onimi, ki so v o-sp red .j ii in slednji morajo ravnati vedno le po željah prvih, nikdar pa ne po svojih. V slučaju, da ne poslujejo tako. potem se jim pri nas vedno dokaže, da tudi stranka brez prave gonilne moči ni dovolj močna, da hi zamogla upati na zopetno zmago, ako ne ostane onim, ki se za njo skrivajo, zvesta. Kriza, ktera je bila, kakor smo že neštetokrat po vda rj ali, [ umetna, je bila naperjena proti pred-j sedniku Rooseveltu in deloma tudi proti republikanskej stranki, kterej je kolikortoli škodovala, dočim je storila, da je postal predsednik Roosevelt med širšimi sloji našega ljudstva še bolj popularen, nego je bil preje. Sedaj, ko je pa Roosevelt sklenil, da ne bode več kandidiral, temveč da bode svoje mesto izročil Taftu, jelo se je že govoriti, da se bode stranka ravnala tako, kakor liodo zahtevali ljudje za stranko, se je pričelo že delovati na to. da se republikanskej stranki za*rotovi zmaga in to je tudi vzrok, da se je že v neštetih tovarnah pričelo z delom iu da je na desettisoče delavcev, ki so bili brez dela, zopet dobilo zaslužek. Kolikor bolj se dokazuje, da bode republikanska stranka zmagala. tem boljši postajajo zopet časi. Časopisje, ki je dosedaj pisalo skoraj le o slabih časih, pričelo je končno tudi povdarjati. da se boljši časi zopet vračajo, in časopisje sedaj ne laže, kajti tudi mi dobivamo iz vseh krajev poročila, iz kterih je razvidno, da se bode brezposelnost kmalo končala in da se dobri časi zopet bližajo. Medtem, ko se na vseh straneh sedaj trdi, da I »od o časi v kratkem poslali boljši in da bode kriza in brez-l*>seluost končana, so naši bogatini, slasti pa večji milijonarji, še vedno mnenja, da se dobri časi, oziroma taki, kakoršnje smo imeli zadnja leta, še dolgo ne vrnejo. Med vsemi milijonarji je pa najbolj pesimističen zuani Stuyvesant Fish, bivši predsednik Illinois Central železnice, kteri se je minolo soboto s parnikom New York odpeljal na počitnice v Evropo. Pred svojim • >dpot ivanjem je govoril s časniSkimi |K>ročevalci o sedanjem gospodarskem položaju in tem je naznanil, da ni sedaj niti najmanjšega znaka, da bi se Časi kmalo poboljšali in da bo tudi prihodnje mesece ostalo vse tako, kakor je sedaj. Med drugim je tudi dejal, da pozna bogate ljudi, ki nimajo potrebne gotovine, da bi pokrili svoje redne vsakdanje stroške. Posledica temu je, da trgovci ne dobe toliko denarja, kakor preje, in da vsled tega ne morejo kupiti novo blago. Na ta način pričenja trgovina sama počivati. Za milijonarja, ki je navajen vsako leto i/.dati najmanj po dvestotisoč dolarjev. je sedaj izdatno težje izhajati z letnimi petdeset tisoč dolarji, kakor za navadnega delavca, ki je preje zaslužil na teden po $15, ki se pa mora sedaj zadovoljiti s tedenskimi $10. Stuyvesant Fish je nadalje prepričan. da se bode v avgustu zopet mnogo sfišalo in pisalo o slabih časih. To se dogaja skoraj vedno pred predsedniškimi volitvami. Kolektorji, ki nabirajo denar za volitve, bodo letos še posebej povdarjali o slabih ('asih, da bodo na ta način od bogatih ljudi dobili mnogo denarja za iz-volitev gotovega kandidata. Pri tem ■ joiio povdarjali. da je treba tega ali i Mi"_ra izvoliti. da postanejo zopet ■ iobri časi in da bodo delavci zopet delali. Pn volitvah bode položaj postal ne-koliko boljši. Letina obeta izborno in železnice bodo imele obilo dela. da bodo za moglo razvoziti vse žito in druge pridelke. Dohodki bodo iz-dat no večji, nego so bili v prejšnjih letih, toda čisti dobiček bode radi velikih delavskih pla<" izdatno manjši. Največje koristi bodo imeli farmerji. OOPlSi. Dvajsetletnica vladanja cesarja Viljema. Meseca junija je minulo 20 let. odkar je stopil na prestolje nemški cesar in pruski kralj Viljem. Čudno. | da ni cesar povabil za to priliko nemške kneze v Berolin, da mu čestitajo! SMEŠNICE. To je res škoda. Pijanec (idoč iz krčme domov): '' Kos, škoda, da ima človek samo dv«' notri: če bi imel štiri noge, bi fel še enkrat toliko piti!*' Tajnost. Mož: "Povedal sem ti to le s tem | pogojem, da nikomur ne praviš da- Žena: "Se lahko zaneseš name. Samo svojim d vem sosedoma bodem povedala, te bodo pa gotovo molele." I Gospod: "Preden vas vzamem v lazbo, opozorim vas, da sem jaz sem-nekoliko grob." "No, kako sem pa ie le Brooklyn, N. Y. Cenj. g. urednik:— Društvo sv. Petra št. 50 J. S. K. Jednote je priredilo due 4. julija v proslavo desetletnice Jednote posebno slavnost za svoje člane, kakor za ! vse povabljene. Zjutraj se je dru- j štvo korporativno udeležilo sv. maše, ; ki jo je daroval Rev. Blaznik v cer- i kvi sv. Trojice na Montrose Avenue. Društvo je k maši korakalo iz svoje zborovalne dvorane, v cerkev. Zvečer so se pa' zbrali društveniki in povabljeni k banketu. Sicer je solnce pripekalo z 'vso »svojo silo, vendar se je oglasilo lepo število osob. Vršili so se razni slovenski govori, v kterih se je poveličevala J. S. K. Jednota, in navduševalo navzoče goste, da se ji pridružijo in ostanejo zvesti. Zabava, ki se je vnela na banketu, je bila kaj živahna; celo plesa kljub afriški vročini nismo pogrešali. Pozno v jutro so se gostje šele razšli. Tem potom se zahvaljujem v imenu društva vsem gostom in društveni kom drugih društev, ki so nas ta dan posetili. Vsem udeležencem kličem trikrat slava in živijo! F. G. Tassotti, tajnik. Sonth Omaha, Neb. On j. g. urednik:— Društvo sv. Petra in Pavla odsek 2!»4 N. H. Z. v tukajšnjem mestu je dne 4. julija slovesno blagoslovilo svojo novo društveno zastavo. K nam je prihitel, dasi se ga nismo nadjali, slovenski svečenik Rev. Zaplutnik, ki I je bil šele posvečen v mašnika in še j nima svoje župnije. Njegov prihod ' v South Omalio nas je zelo razvese- j lil. ker je lahko domači nam župnik opravil slovesno blagoslovi jen je društvenega prapora. Blagoslovljenje se je vršilo v češki cerkvi, kamor je tudi dospelo društvo odsek 33 N. H. Z. v North Omaha, Neb., in vsa Češka 'društva. Lep sprevod se je vršil po mestu. Sprevoda so se udeležila vsa društva do cerkve, kjer je bil prapor blagoslovljen. Pri našem društvu je že bolehal 6 mesecev sobrat Tomo O al o vi č; ko smo prišli iz cerkve, smo ga pa našli mrtvega. Pokopali smo ga dne 5. julija na katoliškem pokopališču. Pogrebnega sprevoda so se udeležila vsa tukajšnja hrvatska, slovenska in nekaj čeških društev. Lahka tuja žemljica pokojnemu bratu! Pozdravljam vse društvene brate, brate Slovence in Hrvate po celi Ameriki. Josip Pezdirtz. Winter Quarters, Utah. Dragi mi "Glas Naroda":— Že nesmrtni naš Prešern — ki pa je kljub nesmrtnosti žalibog že davno umrl — je pel: "Kdor govoriti kaj ne ve, al' vreme hval' al' toži." I"a v takem položaju se nahajam tudi jaz. Ker ne vem drugače začeti, začnem pri vremenu. No, pa saj je tudi vredno, kajti vreme imamo naravnost krasno! Saj smo morali pa tudi dosti dolgo čakati nanj, kajti ves "cveteči" maj in še precejšen košček junija je snežilo dan za dnevom, kakor o Božiču. Bali smo se že, da zime kar ne bode konec. Ne-venljivili zaslug za celo našo naselbino pa si je nabral neki kriv pro-rok (ki je pa, mimogrede omenjeno, kriv le takrat, kadar se ga malo naleze), kteri nas je vedno tolažil: "Le potrpljenje, ljudje božji, kmalu bo boljše, saj smreke so že zelene!'' Navsezadnje se je prorokovanje pa le spolnilo in on triumfira. Seveda izgleda cela stvar približno tako, kakor znana zgodbica o Ribničanih, ki so pri zadnji hiši ogenj "panali", toda recite kar hočete, slava je le slava! Torej, kakor že rečeno, vreme imamo krasno, vendar pa, če bi se primerilo, da bi kteri zmrznil, nismo še v zadregi za sneg, kajti na gorskih vrhovih ga je še za par box-kar. Seveda ta sneg bi mogel pomagati le, če bi kdo zmrznil v prvotnem pomenu besede, ne pa tako, kakor zmrzne na primer kak italijanski ban kar, ki si gre potem svoje otrple inle gret v vročo deželo makaronov in polente. Ker nam vsled krize prostega časa ne primanjkuje, hodijo nekteri rojaki pridno na lov. Zverine seveda ne ustrelijo mnogo, iz jednostavnega vzroka, ker je ni, zato pa postreljajo toliko več praznih steklenic, ki jih obešajo po drevju in grmovju. Kaj li-fčet«. zabava je pa tudi to. pa še poceni, in kri tudi ne teče, razen če >e kleri slučajno na nos udari. Veselica, ki jo je priredilo tukajšnje podporno društvo sv. Barbare postaja Št. 42, spadajoče v Forest City. Pa., dne julija, obnesla se je nad vsa pričakovanja izvrstno, kljub temu, da so nas prvotno naprošeni godci v zadnjem trenotku pustili na cedilu. No. ko so se poten, par ur (tozneje prišli ponujat, smo jim pa vrnili milo za drago in jih poslali z dolgimi nosovi domov. Da je veselica kljub mnogim zaprekam tako dobro izpadla tudi v gmotnem oziru, zahvaliti se je zlasti nekterim sobra-toin imenovanega društva, ki so se z veliko požrtvovalnostjo trudili, da bi prireditev kar najboljše uspela. V drugi vrsti pa nam je pohvalno omeniti naše pevce in pevke,-ki so nas razveseljevali z izbornim petjem. — Vrli pevci in pevke! Plačilo vam bodi zavest, da so vaši ubrani glasovi bili prvič podpora dobri in plemeniti stvari, drugič pa, da ste bili vi med prvimi, ki ste zanesli lepoto naše slovenske pesmi v naš gorski kotiček, da se je med sinjimi gorskimi vrhovi glasila slava naše majhne, toda krasne slovenske domovine. Domačini in drugorodei divili so se lepoti naše pesmi in ploskanje kar ponehati ni hotelo. Saj je pa tudi lepa naša pesem, kakor je lepa zemlja slovenska, ali kakor je lepa slovenska devojka, ki jo prepeva ob žetvi na polju. Hotel sem omeniti še nektere znane paragrafe, ki so tukaj splošno znani, orisati neke punce, ki so .krasne kot pasje vijolice, toda pamet moja se je začela nekako kujati. Pa saj ni čuda! Vse svoje življenje ravnal sem se po nauku mojega očeta, ki me je učil: "Fant, pamet "nu-caj **, pa hlače '1 šparaj "l" Vedno sem torej po pameti hodil in na zadnje sem pa vso pohodil! Anton Terbovc. Black Diamond, Wash. Cenj. g. urednik:— Delavske razmere so pri nas še precej ugodne, v kolikor pač morejo j biti v teh časih krize. Nekteri poročevalci iz našega kraja seveda vidijo ; vse v bolj ugodni ali sla be ji luči, kar gotovo ne priča, da so o položaju do- i bro poučeni. Dne 9. aprila se je od nas podal j rojak Fran Rihter v staro domovino; 19. aprila je prišel v Ljubljano, kjer se je pustil operirati, a že 26. aprila je izdihnil svojo dušo, ne da bi videl svoj rojstni kraj, kamor si je tako želel priti. Pokojni je bil splošno znan v tukajšnjej naselbini. Bil je tudi član tukajšnjega podpornega društva Marija Danica št. 32 J. S. K. Jednote, a je 9. aprila odstopil. Ko bi pokojni pričakoval tako nagle smrti, bi se gotovo premislil. Doma je iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu na Spod. Štajerskem. Tukaj zapušča enega brata in več sorodnikov. Zopet en vzgled, da so društva pre-koristna, pa naj si rojak dela, ali pa se poda na pot, ker resničen je znani pregovor, da človek ne ve ne ure ne dneva. Delo je še za silo, vendar ne svetujem rojakom sem hodit, ker je srečen tisti, ki delo dobi. Ob sklepu mojega dopisa pozdravljam vse Slovenke in Slovence po Zjed. državah, tebi edini nam dnevnik "Glas Naroda" pa želim še večjega uspeha, da bi kmalu pričel izhajati na osmih straneh. Gregor Porenta. Graz-Triest. Ogrskem. , Narodi potrebujejo vse kaj druzega za svoj razvoj, za — za-dovoljnost. Te dni smo sicer čuli raznih enuncijacij od madjarske strani, češ, da Madjari ne zahtevajo druzega, nego da se narodnosti izrečejo za ogrsko državno idejo. Tako je tudi znani madjarski politik in državni!^ ter bivši ministerski predsednik Koloman Szell zatrjal te dni v nekem govoru, da je madjarski kulturni ( !!) družbi naloga, da narodnosti na Ogrskem pomiri z državno idejo. Menite pa, da je potem prišel do naravnega in logičnega zaključka: da jim hoče država dati pogoje za njihov nacijonalni obstanek v okvirju državne ideje!! Kako daleč so Madjari od takega zaključka, o tem nam pričajo nameni ravno tistega kulturnega društva, ki mu Szell pripisuje nalogo — pomirjenja narodnosti !! Namen tega društva je, da snuje madjarske šole po nemadjar-skih krajih in da s koruptivnimi sredstvi, denarjem in nasiljem polni z nemadjarskimi otroci!! In potem se je Szell povspel do neverjetnega cinizma s trditvijo, da si tudi ne-madjarski narodi morajo želeti madjarske supremacije! Pustite, da vas narodno udušimo, da vam zategnemo vrv okolo vratu, potem bode vse do- Pod tem naslovom prinašajo "Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Kiistenland" članek iz peresa znanega tržaškega dopisnika o prvi po-skušnji vožnji novega Lloydovega parnika "Graz" do Pule in nazaj. Članek je pravi slavospev na Lloyda in izvestne osobe, ki so se udeležile rečene vožnje. Dopisnik piše: " "Najbolj nemško mesto Avstrije", kakor hočemo imenovati ljubi penzijonopolis ob Muri vzlic vsem narodnim grehom, ki jih ima na vesti, in pa Trst, to staro trgovsko mesto ob južnonemškem morju, za ktero se borita Italijanstvo in Slovanstvo, sta slavili na valovih Adrije slavje pobrat imstva." Po tem besedilu bi morali logično sklepati, da se je prav za pray sla- j bro in imeli vas bomo radi: to je re-vilo pobratimstvo med Italijani in j eept, po kterem hoče Szell zdraviti Nemci na eni strani, na drugi pa, razmerje med Madjari in narodnostmi ! Dokler bodo prvi madjarski možje propagirali take ideje, dotlej naj ne govore, da nezahtevajo od narodnosti nič druzega, nego da so zve-to malenkost že z ozirom na dejstvo, j 5te ogrski državni ideji! Država naj da se je vožnje udeležil tudi namest- j zagotovi narodnostim narodno svobo-nik. Že iz lojalnosti do njega ne bi j naj jim odvzame bojazen pred se preziralo kaj tacega. Pa tudi za- J nevarnostjo narodne smrti in potem radi namišljenega dogodka samega, j §eie sme zahtevati od njih zvestobe ki bi bil za nas velikega pomena. ! tiG državne ideje. Dokler ne spreme-Saj bi morali z največjo radostjo po- ni država svoje narodnostne politike zdraviti tisti epolialni trenotek, ko v teiu smislu, bodo narodnosti vidile nam naši sovražniki ponudijo — po- j v Madjarih svoje — sovražnike, bratimstvo!! Ali sploh pride kedaj ; ta trenotek in — kedaj?! Na pobratimstvo z Nemci naj mislimo mi Slovani in Italijani, ako oni označajo to morje kakor južno-nemško morje?!!! Ali mislijo nemška gos]»oda. da mi ne umejemo. zakaj reklamirajo to morje za-se. zakaj je označajo kakor svojo posest?! Iz valov Adrije naj bi se dvigal steber za oni veliki nemški most. ki naj bi spajal Belt in Adrijo! Ce s« Slovensko katoliško podp. društvo C? JD "O za ZJedlnjone države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Psu Omkorporlrarto dne 31. JanuaHa I90J v državi Pennsylvania med Nemci in Slovani. V resnici pa ni vedel ne noben italijanski, ne noben slovenski list kaj povedati o tem pobratimstvu. In vendar ne bi bilo ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, p. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, K&u L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, ft KAROL Z ALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddoek Avenue, dock, Pa. FRAN Sunk, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREOAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. TV AN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se požiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box MV Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Čarovnica. Črtica iz življenja sibirskega kozaka. Solnce se je nagibalo k zatonu. (Iladka ko zrealo je bila široka vodna ; planjava Amurja; na bregu je ležal ! plav in nedaleč od nje*ra je pod ko-je na rečeni vožnji res sla- . . v- , ' , . , J J sat nn cvetocim drevesom plapolal vilo Ob Šumečem šampanjcu pobra-1 ^^ ^. Dva mlada, krepka ko_ timstvo med "najbolj nemškim me-, ^ po ^ zunan;josti drvarjfU sta stom * in našim Trstom, potem mo-. , « . _ . ^ . . » . . . . ' . . . ležala pri ognju, čakala na večerjo, ramo svečano izjaviti, da ni imel ni-'.. . . . . . . . . j ki se je kuhala v loncu, in si krajšala kdo pravice, da bi govoril, ne v ime-: . T . , . 1 i•. 1 <,;ls s pogovori. Ivan je pripovedoval nu Slovanov, ne v imenu Italijanov, j „ w ...... svojemu tovarišu Petrovanu strasno I)a bi si bil namestnik prisvajal to; v .. . . . . . i j , zgodbo o earobijah neke čarovnice, ki pravico, ne verujemo in smatramo izključenim. Prerazsoden in prepre- viden je. Slavile so se torej le kake posamične osobe med seboj in brez mandata. Da Llovd pouspešuie nemštvo f Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo. Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, NEW YORKJ CITY- 6104 St Clair Ave., N. E., CLEVELAND, O. pouspesuje vseli koncih in krajih, to vemo. mo tudi, da se na Ve- j je bila v očitni zvezi s peklenščkom | in ki je znala "narediti*' ljudem vsakovrstne nadloge. Petrovan ga je napeto poslušal in čuvstvo zlob-liosti spojeno s strahom je vstajalo v njem. Večerja je bila gotova Občinski zbor je bil že v polnem tiru, vendar obravnava proti čarovnici se še ni bila pričela. Slednjič so privedli v sodno sobo deklico 15 do 16 let staro; prestrašena je stala tu s povešenimi očmi, kakor da bode takoj udarila v jok. "No, deklina", je pričel kozaški glavar, "priznaj, kaj si storila!" "Nisem čarovnica", je bil odgovor fanta sta male. Tedaj tudi. da se je nemški element^ pov£ila in se zleknila kraj ognja, zadnja leta jako ojačil ob Adriji. da bi zaspaia. Tu se je njima na-Kako tudi ne!! Sam je agresiven j enkrat zazdelo. kakor bi cvilila v Pe-do skrajnosti, ekspanziven brez me- trovanovem želodcu cela čreda puj-re, gospodstvaželjen do cinične bru- j skov g spanjem je bilo pri kraju talnosti in vrhu tega plačuje država j in pod vtiskom prejšnjega pogovora stroške širjenja nemške ideje potom j gta prijla koZaka do prepričanja, da šole! To je tista država, ki nima t. i.----- ----- nikoli denarja za šolske potrebe tržaških Slovanov, dočim Italijanom le slepi oei. da ne vidijo, kaj se pripravlja tudi njim na škodo! Lahko je umeti torej vsebino in reaila." vrednost tistega "pobratimstva", ki, Na vežflr nasiednjega večera so je slavili gospodje na poskušnji j dospela fanta s svojim plav* vožnji parnika "Graz". Italijani in ; „ov-je|£ensk in se podala k staremu Slovani pa naj se zavedo, da tam, ■ vedežlIf brž ko sta bila oddala kjer se dva prepirata, ima vsikdar dobiček — tretji. Le tako je moglo je Petrovan začaran. "Kakor hitro prideva v mesto", je dejal Ivan, "pojdeva k staremu Ani-simiču; ta ti odvzame bolezen in ti pove tudi čarovnieo, ki ti je to na- sta priti, da ta "tretji" to nase morje označa kakor -— nemško morje! "Edinost". staremu lala njen Ogrska vlada in politika narodnosti. Službeno glasilo Slovakov "Slo-vensky Tyzdennik" je priobčil uvodni članek, v kterem govori o spremembi narodnostne politike ogrske vlade. Ta sprememba se da izvajati iz odredbe ministra za notranje stvari grofa Andrassyja, po kteri so o-krajni glavarji dolžni, da se nauče jezik one narodnosti, v kterem kraju službujejo, kakor tudi odredba nauč-nega ministra grofa Apponyija, s katero nalaga, da se v učiteljskih šolah uvede kakor obligaten predmet jezik narodnosti onega kraja. V istem članku se omenja, da v kratkem izide odredba ministra za notranje stvari, s ktero bode naloženo, da se zapisniki na občinskih uradih vodijo v jeziku tamošnje občine v smislu zahteve narodnosti. Objednem bode v ne-kterih gimnazijah na gornjem Ogrskem uveden slovaški jezik kakor obligates Istotako bode na budimpe-štanskem vseučilišču urejena stolica za slovaški jezik. Vae prav. AH to so in ostajajo le kapljice zdravila v morje krivice, ki jo trpe nemadjarske narodnosti na se je vzdignilo up it je in vriše, iz kterega je bilo mogoče slišati samo besede: "Čarovnica! Priznaj! Ubijte jo!" Dekletce je jokalo, se križalo in rotilo pri vseh svetnikih, da je nedolžno; a zbor je bil neizprosen in je zahteval, da se prizna, sicer se ji bo huda godila. Tedaj ni preostajalo siroti druzega, nego da je priznala. Na vprašanje, kdo jo je naučil čarati, je odgovorila: "Ranjka žena Ivana Seerkova.'' Zbor je vriščal še nekoliko in potem je sklenil, da izkusi čarovniško dekletovo, eden kozakov je imel starega, rjavega psa, ki mu je bila namenjena smrt. Na tem psu je imela pokazati čarovnica svojo črno umetnost. Privlekli so psa in veleli čarovnici, naj "zagovori" kos kruha, tako da mora vsak, ki je ta kruh, umreti. Ubogi otrok je močil kruh s svojimi solzami. "Če požre pes ta kruh, ali bo po-Iginil?" "Da", je bil komaj slišni odgovor. "Vrzi mu ga!" Zgodilo se je. Staro šeene, ki naj-brže davno ni videlo take slaščice, je hlastno požrlo kruh. "Peljite dekle v zapor in psa v svojim sovascanom. Stari Anisimič je dal P najprvo nekaj piti, mrmral nek zagovor in nato je izjavil, da je bil Petrovan začaran, in sicer od neke ženske svoje rodne vasi Anosovo. "Kadar prideta domov in kadar bosta sedla za mizo, pa bode stopila noter ženska in poprosila soli. Tista je carovnica." Kakih deset dni potem sta Ivan in ozdravljeni Petrovan prišla zopet domov v svojo vas. Ko sta se bila u-mila in preoblekla, sta sedla k mizi, pila čaj in pripovedovala svojcem o ■ svojih doživljajih. Tu je stopila v hišo tudi sosedinja, i žena Ivana Ščerkova. V roki je dr- j drugega!" je odredil kozaški glavar, žala kozarček.in poprosila malo soli i Zgodilo se je. Naslednjega, kakor na posodo. j tudi tretjega dne sta bila živa i pes Čim je Petrovan to slišal, je skočil i i "čarovnica", ki je tudi morala po-izza mize in s klicom " Čarovnica!" j jesti kos tistega " zagovorjenega" planil vk ženski in jo pričel prete- j kruha. Kljub teipu pa je občina skle pati. Konečno so zaprli siroto v va NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J. v Conemaugh, Pa., se naznanja, da bode dne 19. julija glavno zborovanje in volitev odbora. Vsi člani ste naprošeni, da se polnoštevilno udeležiti blagovolite, da se zamore izvoliti novi odbor. Brez dobrega odbora je napredek društva nemogoč. Za odbor: Ignacij Travnik, Box 227, Conemaugh, Pa. (11-14—7) JOHN KRAKER EUCLID, O. ški zapor. Druzega dne je bilo veliko zborovanje vseh vaščanov; prepirali so se in upili in slednjič je sklenil zbor soglasno, da je žena Ivana Ščerkova čarovnica, dasi ji niso mogli dokazati niti najmanjše stvarice. Uboga žena je zbežala in v obnpn skočila v vodo. Od tega je preteki«* Že leto did. Tu se je letošnje pomladi raznesla na naši postaji govorica, da so v A-nosovem zasačili novo čarovnieo; jutri da ima biti sojena. Naslednjega dne sem osedlal konja in pojezdil tja. nila pahniti deklico čarovnico iz svoje srede s strogim ukazom, naj se nikdar več ne prikaže v vas, ako ji je življenje ljubo. Tako se je zgodilo dne 16«marca L 1907. Kod neki se potika zdaj nbogi otrok brez doma in brez svojcev t — Zaradi raašaljenja grškega kralja je bil v Berolinu obsojen inženir Bruenner na meeec zapora, ker je rekel, da si za 1000 mark lahko kupi naslov grškega dvornega založnika, ker kralj potrebuje denar. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajani po 50 centov galonp; belo vine (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON. BRINJEVEO, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 11 steklenic sedaj $13.00. TROPI3TO-VEO $2.50 galona. DROŽNIK $2.71 galona. — Najmanje posode za žganje so 4galone. naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN lntftKKR, Euclid, Okle. ki so namenjeni po» tovati v staro do» * movino, dajemo ' R natančna pojasnila glede cene vožn jih listkov, nadalje kako se imajo ravnati na potovanja, da ne bodejo prestreženi v New Yolje. Nedavno je pa nana-gloma zbolela, hudo jo je vilo, imela je divji pogled, srce jo zelo močno utripalo in bele pene je tiščala iz ust. Bila je drugi dan previdena. Poklicani dr. Kogoj iz Jesenic je konštatiral steklino. V groznih mukah je v petek dne 26. junija zjutraj umrla. Bila je sodnijsko raztelešena. Smrtna nesreča. Ivo se je .'{0. junija ponoči peljalo 800 vojakov 27 peš-polka v asistenco na Bled, je dal poročnik M. če t o vodji Hydlerju službeni samokres v obrambo. Ta se je v menju, da je samokres prazen, igral ž njim in dvakrat sprožil proti četo-vodji Krischu 1 stotnije. Na to mu Krisch vzame samokres in mu v šali zagrozi, da ga ustreli. Ko je sprožil tretjič, se je čul pok in četovodja Hay d le r se je zgrudil smrtnonevarno zadet v trebuh. V Medvodah so ranjenca preložili na vlak, ki je peljal v Ljubljano. Oddali so ga v garnizij-sko bolnico, kjer je dne 1. julij«, dopoldne izdihnil. Haydler in Krisch sta bila jako marljiva vojaka in bi imela iti v dveh mesecih na dopust. Tatvina. Deželnemu sodišču v Ljubljani so izročili 211etmega potepuha Franca Kccmurja, ki je na Studencu vlomil v stanovanje Uršule Oven in ukradel desetak. — V glavno tobačno trafiko gospe Ide Ouzelj v Novem mestu , j« vlomil neznan tat in odneeel zu 45 K vrednosti. PRIMORSKE NOVICE. Dva brata ranjena. Na postaji v Divari >ta delala delavca Josip in Knivf Stok; kar sta prišla pod vozovi'. Li sii Karla tak«i poiuečkali. da najbrž :ie l>o okreval. Josip ima strto nogo in vse telo polno bunk. Ustrelil se je v Trstu z lovsko puško v >ree 331etni delavec Fortunat , Baccheiti in bil na mestu mrtev. ' Vzrok bolezen. Smrtna nesreča. V Trstu je s parnika ''Semiramis" padel Peter Kosič | iz Dalmacije tako nesrečno, da je utonil. Z vilicami se je zabodel v vrat v Trstu 401etni oženjeni zidar A. Černi-jroj. Ko so ga našli, stal je se pokonci z vilicami v vratu. Umrl je kmalu nato. Z zida je padel v Trstu neki 391etni delavec in si ubil črepinjo. Piše se baje Svetina. Ropa in tatvine. Pred porotniki v Trstu je stal 26. junija lOIetni težak Juraj Vogič, rojen v Kninu v Dalma-i-iji. ra
  • /i'.-idom .!»■ imel -voje presodke. Raditega mu je bilo ljubo, ker me je smel spremi ju ti. \ krasen! naše n u!e obložene in podamo na pot. Zavijemo jo na i>oi pmti Kaloni. Moje slutnje so bile upravičene. Že na prvi višini /a Sefh. Ad.iem !«d>im večje števiilo badinanskih Kurdov, ki me takoj pe-l.jr.jo k mu glavarju, ki me sprejme veliko bolj spoštljivo kot zadnjič. Ostat i -.-ii, .noral pri ti leni. da z njim večerjam. Pušk je bil zelo vesel; naj-1* - i* ■ p.' i v. ■ . k:> jmak;i:a»va sablja, ktero je priložil Ali Bej še kot ]misi-1»!io daril-« zaij. Mtdiamed Kmin ^e ,je takoj sprijaznil z glavarjem, da j*1 .-.kleni! osinti pri njem in rakati mojega povratka. Vrnem se torej brez njega v Šejk Adi. Rila je precejšnja tema. ko se vrnem k Ali Beju in mu sporočim, da -t ml vse ugodno zvršil. Opazil sem tudi, da se Turki pomaknili bolj proti sredini doline, kjer so bili ujeti, da je bilo svetišče prosto. "Kdaj se prične slavnost?" vprašam beja. "Takoj, ko se stemni. Vzemi s seboj svoje puške, ker bomo zelo streljali." "Daj mi ra eno tvojih pušk, ker moram patrone za mojo puško hraniti. ker jih ne morem dobiti povsod." R*'s, radoveden sem bil. kako se bo vršila slavnost pogreba džesidskega svetnika. Pred menoj gotovo še ni noben Evropejec videl enake slavnosti. Sedel sem na neki skiali in gledal v dolino, dokler se ni popolnoma stemnilo. Tu zaplapolajo po vsem velikanskem prostoru stražni ognji, in zajedno krasno razsvetle svetišče kot prvi dan praznika. "Pojdi za menoj I" reče Ali Bej, ki zajaha z nekoliko spremljevalci svojega konja. Buluk emini ostane na svojem mestu, Halef pa se [napoti z menoj. Jahamo navzdol v dolino in obstanemo pred krasno razsvetljenim svetiščem. Pred svetiščem je stala dvojna vrsta oboroženih Džesidov, ki so imeli povelje vsakega Turka ustaviti, da se ne približa svetišču. Notri je bil sam mir šejk kan s svojimi duhovni; drugim, razven meni in Ali Beju niso dovolili nstopa. V notranjosti svetišča zapazim dve muli, ki sta nosile posodo s isvetnikovimi ostanki. Ko mi vstopimo, prično duhovni peti žalostne melodije, ki so se vselej končale z besedami: dšam dedim — oddal sem svojo dušo. Po petju napojijo duhovni mule pri svetem studencu, zajedno jim ponudijo obilo krme, v znamenje, da ima. svetnik dolgo pot v ■večnost. Mir šejk kan da znamenje z roko, kterega nisem razumel, in duhovni v zboru zapojejo pesem. #Škoda, da nisem razumel kurdsko, da bi razumel, kar so prepevali. Ko je petje končano, da kan zopet znamenje z roko in odide na čelo sprevoda; dva šejka primeta za uzde obeh mul; njim slede dragi šejki in kavali, kterim se pridruživa tudi midva z Ali Bejem. Ko stopimo iz svetišča, zagrmi stotine strelov v pozdrav. Takoj za streli v dolini, se oglasijo drugi po hribih in gorah, kjer so bili skriti Džesidi. Sprevod se počasi pomika po višini. Na celi poti so Džesidi tvorili dvojno vrsto. Vsak mož je držal v roki bakljo in puško, in ko odkorakamo mimo, izstreli vsak svoje orožje in se pridruži k sprevodu, ki je vedno bolj naraščal. Svetloba bakelj je razsvetljevala gozd, in vsepovsod so odmevali mogočni streli. Nepopisen pa je bil prizor, ko smo dospeli v dolino Idic. Zdelo se mi je, da se je spremenila v mogočno žrelo vulkana, na kterega dnu žare velikanski plameni, med kterimi se mešajo tisoči duhov z lučmi in svetilkami. Tisočeri krik nam zadoni nasproti in v nekoliko sekundah se uvrste vsi Džesidi v lepo vrsto. Takoj ko dospejo mule pred nadgrobni spomenik iz kamenja in skal, potihnejo streli; skrivnostna tišina zavlada po celi dolini. Posodo dvignejo in privežejo z vrvmi. Mir šejk kan pomigne in vrvi se napno. Posoda se dviga višje in višje in kmalu doseže duplino v nadgrobnem spomeniku. Duhovni potegnejo posodo v notranjost. Kan da znamenje, da hoče govoritit. Njegove počasne, slovesne besede so odmevale po dolini kakor skrivnostno šumenje valov. Dasi nisem razumel, vendar me je globoka ganil ta svečani nastop. Ko skonča svoj govor, zapojo duhovni in končajo z besedami: ro dehele — solnce vzhaja Vsi navzoči v dolini vzdignejo roke in sprožijo zajedno svoje puške, da tisočero odmeva po bljižnih gorah. S tem je bila prava slavnost končana. Toda šele sedaj se razvije pravo življenje. Ki je stvari, ki hi jo n ogel primerjati s to nočjo v dolini Idie, nočjo plamenov in bakelj med sivini skalami, nočjo vprašanj in tožb med zaničevanimi in preganjanimi, nočjo med oboževalci religije, ktere glavna poteza je nezadovoljno poželjenie po luči, ki je svetila menda onim trem šejkom, ki so potovali iz te dežele, kjer se sedaj nahajam, v Betlehem. in pričali pred jaslicami v hlevu: "Videli smo v Jutrovi deželi njegovo zvezdo in smo prišli, da ga molimo." Sedel sem pri duhovnih pozno čez polnoč: nato so pa ugasnile baklje in ognji zginili. Le oba stolpa džesidskega spomenika sta še svetila daleč {x> dolini, ko sem se zavil v moje ogrinjalo in vlegel pod drevo, da zaspim. Tam zgoraj stoji posoda z ostanki "svetnika". Ta taerd-es-šejtan je bil najbolj moder med svojimi, vendar ni našel pravega pota do resnice. Kako srečni so oni. kterim se že ob zibeli oznanuje prava resnica, in vendar kako težko spoznajo pravo srečo in resnico! Zaprem oči in po daljšem času se mi posreči zaspati: sanjal sem o sprevodih z bakljami in streljanjem, o nadgrobnih spomenikih, grmadah in posodah, iz kterih so skakale kosti, ki so mene. kristijana zvezdavo pogledovale in plesale ooli mene * tu pa se prikaže Pir Kamek, jih odžene in reče: "On ima sveto pismo, kjer je zapisano: Oguldšikler sizi oranidze sevinie — otroci, ljubite se med seboj!"--- DRUGO POGLAVJE. Dojan. "Prester Joanes po božji in našega gospoda Jezusa Kristusa milosti kralj kraljev' Aleksiju Komenos, namestniku v Carigradu. Zdravje in srečen konec! Naše veličanstvo je zvedelo, da si ti slišal o našem bogatstvu, in da si vse natanko poizvedel o naši veličini. Mi hočemo poizvedeti, da če si z nami enake vere, če veruješ na Jezusa Kristusa? Če hočeš vedeti o naši moči in bogatstvu in obsegu naših dežel, torej znaj in veruj, ne da bi dvojil, da smo mi Prester Joanes, služabnik božji: da mi glede bogatstm presegamo vse dežele na svetu in glede Čednosti vse kralje na zemlji. Sedemdeset kraljev nam mora plačevati davek. Mi smo pobožen kristijan, ki podpira siromake in jim daje miloščino. 'Sklenili smo, da obiščemo Gospodov grob, ki se nahaja v sovražnikovih rokah neverni-kov; tja se napotimo z veliko vojsko, da ga iztrgamo iz rok nevemikov, in da jih spreobrnemo k pravi veri. Naša visokost vlada trem Indijam, in naša posestva, se razprostirajo do skrajnih mej Indije, kjer počiva truplo svetega apostola Tomaža; od tam .naprej pa do puščave, ki se razprostira do solnčnega vzhoda, do Babilona, zapuščenega, da, celo do babilonskega stolpa. Dvainsedemdeset provincij je nam pokornih, od kterih so nektere katoliške, in vsaka ima svojega lastnega kralja. In vsi ti kralji morajo nam plačevati davek. V naših deželah dobiš slone, dromedarje in kamele in skoro vse vrstij živali, ki bivajo pod nebom. V naših deželah se pretaka mleko in med. Po vseh delih naše države ne more strup škodovati; v neki drugi deželi raste vse vrste poper; zopet drugje je vsepolno kač. Tam je tudi peščeno jezero brez vode. Tri dneve pota od tukaj se začnejo visoke gore, od koder prihajajo mogočne reke iz skalovja v dolino. V bližini teh gor se razprostira puščava med peščenimi griči. Pod temi se pretaka podzemeljski potok, do kterega ni uhoda, in ta poto k se steka v večjo reko, kamor hodijo ljudje naših porajin ter iščejo drage kamene, kterih je tam v izobilici. Ob tej reki prebiva deset rodov Judov, ki, dasi trdijo, da imajo svoje kralje, nam morajo vendar plačevati davke. V eni drugi provinciji, v bližini ravnika, se nahajajo črvi, ktere imenujemo v našem jeziku salamandre. Ti črvi živijo samo v ognju. Črvi imajo neko hišo s seboj, ktere naše gospe v palačah pridno nabirajo, da jih rabijo za svoja lepotičja. Pred našo vojsko se nosi trinajst velikanskih, zlatih križev; kadar se pa sami podamo na sprehod, tedaj nosijo pred nami samo en križ, ki ni okrašen z dragimi kamni, zlatom in srebrom, da se lahko spominjamo našega Jezusa Kristusa, in srebrno posodo s zlatom napolnjeno, da vsi ljudje vedo, da smo mi kralj kraljev. Vsako leto obiščemo truplo svetega Danijela, ki leži v Babilonu, v pu-Ti-vi. N ji Š palača je iz toenoviue. ktere ogenj ne more poškodovati. Na vsakem koncu strehe sta dve zlati jabolki, in v v.-akem jabolku dva dija-manta, da se zlato po dnevu blišči in dijamanti po noči svetijo. Večja vrata .-«. delana i/, sardoniksa, da ne more nihče s strupom vstopiti; manjša so pa iz ebenovine. V^a okna so pa iz Kristalov. Mize so iz zlata in ametistov, in stebri, ki {»odpirajo strop, iz slonove kosti. Soba, v kteri mi spimo, je krasno delo iz zlata, srebra in vsakovrstnih dragih kamenov. V sobi neprestano gori kadilo. Naša postelja je iz satira. Mi imamo najljepše žene. Vsak dan pogostimo tridesettisoč gostov, razven onih, ki pridejo k nam iz daljnih dežel. In vsi ti dobivajo vsak dan denar iz naše blagajne, da redijo svoje konje in plačujejo svoje izdatke. Vsak mesec nam streže sedem kraljev, petinšestdeset vojvodov in tristopetii "estdeset knezov. V naši jedilnici >ed: vsak dan ob naši desni dvanajst nadškofov in ob naši levici dvajset škofov, poleg teh pa še patrijarh, protopapež iz Salme in arhiprotopapež iz Suze, kjer se nahaja naš prestol in naša cesarska palača. Tristopetinšest-d-eset opatov opravlja službo božjo v naši kapeli. Naš točaj je primas in kralj; naš hišnik je nadškof in kralj: naš komornik je škof in kralj; nai maršal je arliimandrit in kralj, naš kuhar opat in kralj; mi pa se poslužujemo manj-e slave, da laglje kažemo našo ponižnost." — —--- Dalje prihodnjič. Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrv^ tom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom , "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., ede» največjih hotelov v mestu. I __ Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma : napravljenega vina in dobre smodke. | Na razpolago imam čez 25 urejenih sob. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na Btanovanje. — Evrepejska kuhinja! Za obilen poeet se priporočam udani Božo Gojsovič, Johnstero, Pa. Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne npravništvo ne uredništvo. IVA PRODAJ NARAVNA CALIFCRNIJSKAt VINA Dobro črno in belo vino od 35 d« 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Beesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galos vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JAKŠE. Crockett. Contra Costa Co.. Cal. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Indianapolisu, Ind.. naznanjamo. da je za tamošnji okrij nas zastopnik Mr. ALOJZIJ RUDMAN, 2703 W. Walnut St., Indianapolis, On pobira naročnino za "Glas Naroda" m posreduje vse druge posle ter ga rojakom toplo priporočamo. Frank Sakser Co. -- NAZNANILO Rojakom v Calumetu, Mini., im okolici naznanjamo, da je g. PAUL SHALTZ, 11 7tb Street, Cainmet, MicW., pooblaščen pobirati naročnino ta "Glas Naroda" in (a toplo prlporo-aujo Važno. Važno. Važno, • 0 C a > o C >N S3 > Važno. Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom x (field) z zlatom prevlečena * ~> z 15 kameni.................... z 17 kameni...... ...............$15.00 Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni « kolesov jem Elgin ali Waltham ... 1 Za blago jamčim. PrSpo) Afam za tajtl zgornje cene so samo za neknj časa. M. Pogorele, 1114j Hey worth Building, Chicago, 111. Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važn o. Velik:« zaloga vina in žganja. Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon „ črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galoue za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........812.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za oblino naročilo se priporoča Marija Grill, £>308 St. Clair Are., N. EL, Cleveland, Ohio Važno. Važno. Važno, (Sonpgoie generale Tiaosaiiantipe (Francoska parobrodna družba.) 0J7 FRANK SAKSER CO., PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E., CLEVELAND, O. cANTON BOBEK, vodja. ROJAKI, NAB.OČ/ BE NA "GLAS NARODA," NAJVEČJI IN 1 VJGENSJfil DNEVNIKI Telefon 246.; Frank Petkovšek 120 Market Street, Waokegan, 111. priporoča rojakom svojj ^ SALOON, v ktere m vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro1 domovino zelo hitro in ceno; ▼ zvezi je z Mr. Frank Sakser jem v New Yorkn. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SYIGE, INOMOSTA IN LJUBUAl Poštni pamifci to: 'La Pro.ence" na dva vijaka...... 'La Savoie" „ „ ,, ...... "La Lorraine" „ „ ........ «La Touraine" , „ .. ...... 'La Bretagne1 ............14,800 ton, 90,000 konjskih moč ............12,000 „ 25,000 „ „ ............12,000 „ 25,000 „ K ............10,000 „ 12,000 „ ......... 8,000 „ * 9,000 MARKO KOFALT, 249|So. Front St., 8TEELTON, PA. Priporoča sc Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici ra izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polno moči (VolL macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodae listke za v stan kraj za vse b< ljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Marko Kofalt )e naš zastopnik za vse posle in ga *o- pri poročamo PRANK SAICSBR Ca 'La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 Slavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. iParaiki •dpinjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ur iopolndne iz priftani&a fit. 42 North Bi Ter, ob Morton St., N. I La Bretagne •UT PROVENCE •LA TOUKAINE •LA SAVOIE La Bretagne 16. juL 1908. »LA LORRAINE 20. avg. 1908 23. julija 1908.*LA TOURAINE 27. avg. U0S. 30. julija 19Gd.*LA SAVOIE 3. sept. 1908. 6. avg. 1908.*LA PROVENCE 10. sept. 1908. 13. avg. 1908. *LA LORRAINE 17. sept. 1908. POSEBHA PLOTIXBA. Parnik "Floridf" odpluje dne 18. julija 1908 t Havre. BAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA BAZEEDA i Cena drugega razreda do Havre: ffift.M in vUUs. ToŠilja v zvezi z glavno pisarno DENARJE V STARO DOMOVINO najhitreje in najceneje. Denarne poŠiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Edini zaupnik v Zjed, državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila. PRODAJA PAROBRODNE LISTKE za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti. hrnlbi ■ zvezdo sasnamoTanl Imajo p* Iva vfjaka. M. W« Kozminski, gfnoralni agent ea zarukl 71 Deaoorn St.. Chicago, Dob| se v podružnici "Olaa Naroda" po 1 cent številka.