Uredništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Bokopisi se ne vračajo. *
* *
Uet izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-iujejo.
NARODNI
VN1K
Upravni&tvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 1250 četrtletno ... K 6'SO mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 29.
Telefonska številka 65.
Celje, v pondeljek, dne 7. februarja 1910. | c«^ račun 48.^71 Leto II.
Padec barona Raucha.
Iz Zagreba, 5. febr.
Cesar je sprejel ostavko barona Raucha in tako torej zgine s častivrednega banskega prestola jeden izmed najbolj nevrednih in od naroda najbolj zaničevanih mož, kar je kedaj sedelo na njem. Ako zapusti ob spremembi političnih razmer kak državnik svoje častno in odgovorno mesto, katero je zasedal, potem se po navadi govori o njegovem padcu. O »padcu« barona Raucha se sicer skoraj ne more govoriti. Kajti kdor hoče pasti, ta mora poprej zavzemati vzvišeno mesto,, katero ga povzdiguje nad nivo vsakdajnosti in povprečnosti. No, baron
Rauch pa nikoli ni bil na nobeni višini, nikoli ni pokazal kakih večjih duševnih zmožnosti, kakega širšega obzorja, ko ga ima navaden hlapec tujcev in poslušno orodje svojih zavetnikov. Tudi v dobi, ko je širil proti sebi, ne grozo, temveč odpor, ki je izviral iz zaničevanja in gnjusa, se ni niti v slabem povspel do kakega občudovanja vrednega čina, četudi le z negativnega stališča; ostal je, kar je bil, človek brez talenta in brez vsakega najprimitiv-nejšega pojma o dostojnosti. Baron Rauch zato ne pade — ne, njega se na prosto odstrani z mesta, za katerega ni bil sposoben in na katerega se ga ne bi smelo v interesu dostojnosti naše monarhije nikoli posaditi.
Odgovornosti, da se je tak človek kakor je baron Rauch, mogel dve leti držati na banskem prestolu in se ob zgražanju celega kulturnega sveta smejati v obraz resnici in pravici, ne nosi on sam, temveč v veliki meri Wekerlova vlada, katera je sicer v svojih časnikih proti Rauchu protestirala — ali ga je vendar na njegovem mestu držala. Glavno odgovornost za Rauchovo ero pa nosijo odlični krogi v dunajskem ministerstvu za vnanje zadeve, kateri so s svojo močno podporo krili vse banove nizkotne čine, najbrž v prepričanju, da ni mogoče slabe stvari zagovarjati in braniti s poštenimi sredstvi. .
Poglejmo si mimogrede vse dogodke na Hrvaškem od 9. jan. 1908, kar je cesar sprejel Rakod-czayevo demisijo in je baron Rauch na Dunaju položil slovesno prisego kot novi hrvatsko-slavonsko-dalmatinski ban. 15. jan. je došel kot ban prvič v Zagreb, kjer ga je bučno sprejela akademična mladina na kolodvoru. Po stranskih ulicah se je odpeljal v banski dvorec in se takoj začel pripravljati za nove volitve v sabor, kateri je bil razpuščen Se pod Rakodczayem. Volitve so se končale dne 28. februarja; od Rauchovih vladnih kandidatov ni M izvoljen niti jeden. Wekerlova koalicijska vlada, katera je Hrvatom pomoč za časa njene opozicije proti Tiszi in Fejervaru plačala z navadnim verolomstvom in dala skleniti v ogrskem državnem zboru znano železniško pragmatiko, ki določuje madžarski uradni jezik na hrvatskih železnicah, je poslala Raucha v Zagreb ravno zato, da bi zasi-gural z novimi volitvami madžarsko večino v za-boru in prisilil z »železno roko« odporne Hrvate,
da bi priznali madžarski uradni jezik na lastnem ozemlju! Toda ta Rauchova »železna roka« je posegla tako nerodno v volitve, da je svet videl prizor, kakršnega še menda ni zaznamovanega v parlamentarni zgodovini: vlada ni mogla s celim svojim mogočnim službenim aparatom dobiti niti jednega mandata za se. Vlada, ki bi doživela tako sramoten poraz, bi morala podati takoj ostavko. Ali baron Rauch ni niti trenil z očesom. Njemu sploh ni šlo za sabor in za ustavno vlado: tako visoko ni segalo njegovo častihlepje. Komaj se je sabor dne 12. marca sešel, ga je takoj s kraljevim pismom odgodil in do danes ne sklical. Na Hrvatskem je zavladal absolutizem; baron Rauch, čegar železna desnica je pri volitvah popolnoma odrekla,
je odsihdob vladal z maščevanja željno levico.
S to se je naprej lotil državnih uradnikov, uslužbencev, osobito pa učiteljev, od katerih se je dalo dognati, da so volili kandidate srbo-hrvatske koalicije. Bili so brez kakršnegakoli disciplinarnega preiskovanja ali odstavljeni ali prestavljeni v oddaljene, zakotne kraje kot žrtve banove maščevalnosti. Med narodom se je pojavilo ogorčenje ali ne tako naglo, da bi se dalo proti njemu nastopiti z oboroženo silo. Baron Rauch je šel torej dalje. Obdolžil je srbsko samostalno stranko veleizdaje; ko ga je ta javno pozvala, naj svoje trditve dokaže, ji ni dal odgovora. Suspendiral je samo vseučiliščne-ga protesorja Manojloviča, kateri je dotični poziv podpisal. Obenem je spravil tudi dr. Šurmina ob profesuro, samo radi tega, ker se je mudil takrat, ko je dijaštvo pripravilo Rauchu nekoliko nevljudni pozdrav, na kolodvoru in ni dijakov odvrnil od tega početja. Ta Rauchov korak je vzbudil silno senzacijo. Na zagrebškem vseučilišču je izbruhnila stavka, ki je končala z odhodom tisoč slušateljev na tuja vseučilišča, osobito v Prago, tako da so morali zagrebško vseučilišče v poletnem tečaju leta 1908 zapreti.
To je že bila za Evropo senzacija. Toda Rauch še ni bil zadovoljen s svojimi lovorikami. V Pešti je vedno obljuboval, da ustanovi na Hrvatskem novo vladno stranko in da bode s tem delom takoj gotov kakor hitro se mu posreči razbiti srbsko-hrvatsko koalicijo. Sredstvo za to je upal najti v obdolžitvi srbske samostalne stranke, da je veleiz-dajniška. To obdolžitev je v svojih vladnih listih po volitvah neprestano ponavljal in se je v ta namen posluževal tudi madžarskega in dunajskega časopisja. Še leta 1908 se je začelo na Hrvaškem zapirati in do jeseni je že sedelo v ječah 54 Srbov, na čelu jim brata Adam in Valerijan Pribičevič. Skoraj celo leto 1909 je bilo izpolnjeno s takozvano »veleizdajniško« pravdo, koncem katere je predlagal drž. pravdnik Accurti vislice za 53 srbskih državljanov (jeden obtoženec je v ječi umrl!) samo zato, ker so se imenovali Srbe in niso tajili, da so sinovi istega naroda, kateri si je ustanovil kraljevino Srbsko. Tekom tega osemmesečnega procesa se je po pravici čudil celi civilizirani svet, kako je kaj enakega v 19. stoletju sploh še mogoče. Baron Rauch je sicer osramotil pred svetom celo
LI STE K.
Vojaško leto Pavla Poljanca.
Po pripovedovanjih in pismih prostovoljca Pavla Poljanca priobčila Ljudmila Novakova.
(Dalje.)
Konec lepih sanj!
Trda resničnost me je prebudila. Ob veliki noči so zaključili enoletniško šolo in nas razdelili med vojaštvo v stotnijah. Zapustivši Krakov smo se preselili v barake na Pradnikn, kjer sem zadel ob hude predsodke svojih častnikov v 10. stotniji o sebi. Stotnik Batinik je bil po zimi na daljšem dopustu in ni vedel o mojem in Feldmannovem slučaju ničesar drugega ko to, kar je bil čital v akazu: da sva dobila vsak po 10 dni samotnega zapora. To mu je popolnoma zadoščalo. Izmed prostovoljcev sta dobila samo dva tako veliko kazen in ravno ta dva je prisodila usoda njegovi 10. stotniji! •
Čutil sem takoj prvi dan, da bo zame in za Feldmanna pod Batinikom težko življenje.
Pri raportu se javimo trije prostovoljci, razen Feldmanna in mene še Poljak Maniecki. Stotnik nas premeri z očmi, češ, to ste torej vi junaki žalostnih postav! Maniecki, majhen fant močnih
ličnic in neinteligentnega izraza, se javi prvi. Ni se slišalo doslej nič slabega o njem, torej dobro. Feldmanna je spravil osoren stotnikov pogled iz ravnotežja in je stal že naspol sključen. S krepkim sunkom mu popravi stotnik rame in posluša raport z zaničevalnimi gubami krog ust. Stotnik je gotovo trdno sklenil, da nam pokaže, kako se ravna s takimi ljudmi v njegovi stotniji. Srce mi je močno razbijalo v prsih, ko sem salntiral in javil svoj prihod. Motril me je mirno in ostro.
„Abtreten!"
Prva vaja v stotniji. Stotnik me določi za poveljnika najprednjeera oddelka 4 mož, s katerim naj pazljivo in previdnim korakom in javim vse nazaj z znamenji, če zapazim kje sovražnika z belimi pasovi na čepicah. Stotnija je korakala kakih 200 korakov za menoj. Stotnik je odjahal, nekam naprej. Toda tudi mojo četico bi lahko kje iznenadil sovražnik in zato pošljem enega moža, da stopa 20 korakov pred nami. Tako nekako smo se bili učili teorijo v enoletniški šoli.
Kar zapazim vračajočega se stotnika, ki ustavi mojega moža in nekaj z njim govori. Mož obstoji ju se ne gane več z mesta, niti na moje znamenje, naj gre naprej. Sedaj pa prijezdi razjarjen Batinik nad mene:
* Vi bedak, čemu pošiljate tega moža naprej ? Kaj hočete s tem možem?"
državo — ali svojega cilja , razbitja srbo-hrvatske koalicije vendarle ni dosegel. Hrvatje so sprejeli to srbsko stvar za svojo in prvi hrvaški pravniki so z največjim ognjem in požrtvovalnostjo branili obtožence. Koalicija je pa bila po procesu še trdnejša •ko poprej.
Toda Rauchu in njegovim patronom še tudi s tem porazom ni bilo dovolj. Začeli so govoriti in pisati, da niso sedeli v Zagrebu na obtožni klopi pravi krivci, temveč da so to srbski poslanci, katere pa ščiti poslanska imuniteta. Rauchu je priskočil na Aehrenthalov migljaj na pomoč Friedjung z znanimi obdolžitvami srbo-hrvatske koalicije. Meseca decembra se je vršil na Dunaju novi, Friedjungov proces, ki se je končal z dokazom, da so se njegovi
giasoviti dokumenti izkazali za ponarejene in da je
Friedjung javno proglasil, da jih je dobil iz Aehren-thalove okolice. Za kolisami pa se je močno govorilo, da je te dokumente spravil na Dunaj baron Rauch.
Po Friedjungovem procesu je bila Rauchova usoda zapečatena. Čakalo se je samo še na rešitev ogrske ministrske krize. Grof Khuen Hedervary, kateremu se ne more pripisovati zbirčnost v političnih sredstvih, je moral priznati, da je Rauch pokvaril na Hrvatskem dve leti vse, kar je on v 20 letih s težavo zgradil. In še več: moral je priznati, da se hedervar- rauchovska doba ne more več na Hrvatskem ponoviti. Bedni Hrvatski iskreno želimo, da si sedaj oddahne in odpomore.
Politična hroniha.
Obstrukcija v štaj. dež. zboru.
Kakor smo že minulo soboto poročali med brzojavkami, je bila sobotna kratka seja dež. zbora sila burna. Po čitanju dopisov se je oglasil k besedi dež. odbornik Robič in je protestiral proti temu, da so nemški nacijonalci naenkrat predložili naučnemu odseku popolnoma nov zakonski načrt, po katerim bi se naj preuredilo vse šolske oblasti v deželi, od krajnega pa do dež. šolskega sveta. Ta zakonski načrt ni bil zbornici niti predložen, niti so vedeli zanj poprej Slovenci, socijalisti in nemški klerikalci, da, celo lastni nemškonacijo-nalni somišljeniki ne. To ni bil le napad na Slovence, katere bi radi nemški nacijonalci na vsak način pripravili še ob trohico vpliva na šolstvo, kar ga še imajo, temveč je bilo tudi nasilstvo proti odseku samemu. Kršil se je na prav grob način poslovnik. Vsled Robičeve izjave je nastalo nepopisno razburjenje v zbornici. Wastian je začel psovati Korošca in druge slov. poslance; Nemec Franz je imenoval slov. poslance „grde kreature"; posl. Vrečko je kričal Negrijn, da je mestni po-
„Gospod stotnik, javljam po . . . (hotel sem javiti, da smo se tako učili).
„Halten Sie das Mani, inače ne bom več z vami ravnal kakor s prostovoljcem, temveč kakor s svinjo!" . . .
Ves rdeč se je zaletel še bliže in kazal voljo, kakor če bi najrajši švignil s konjsko pal-čico po meni. Mene pa sta spreletela mraz in vročina, kri mi je sunila v lice. Bil je vroč tre-notek, toda treba je bilo molčati.
„Kaj stojite? Pošljite vendar še enega moža naprej!"
Zdaj še le sem zvedel, česa hoče stotnik. Seveda, sovražnik lahko onega moža iz zasede ustreli, potem pa nimam tam nikogar. Vsikdar je treba, da sta vsaj dva moža naprej.
Pošljem še enega moža ter korakam dalje. Za menoj je zabrusil stotnil^ rezno opazko:
„To je prostovoljec, takozvani omikanec, korporal, ki ne zna niti četice treh mož voditi".
Vrelo je pomeni: „Bedak!" „Svinja!" „Maul halten!" . . .
Vojak za menoj me je hotel dobrodušno potolažiti:
„Naj se gospod prostovoljec ne žalosti. Naš ,.pan kapetan" (stotnik) je često takšen."---
Še tisti dan je opazil stotnik šiv na moji bluzi pod pazduho, ki bi ga po predpisu glede
balin, od katerega se on kot pošten človek ne da žaliti. Ker je Negri Vrečku zadnjič zaklical, naj si spravi nosni obroč, mu je Vrečko svetoval, naj si pa za se oskrbi obroč, kakor jih imajo kmetje za bike. Ker je Vrečko začel s pestjo toči po pultu, so se nemški nacijonalci kar vsipali na njega, — grozeč mu s pestmi; klerikalcem in socijalistom se je komaj posrečilo napraviti nekoliko miru. Na to je izrekel dež. glavar svoje obžalovanje nad temi prizori, ki so se vprvič dogodili v štaj. dež. zboru. Ko se je hrup nekoliko polegel sta se Wa-stian in Robič skregala; ta je Wastianu znova dokazal, kako nepostavno so postopali nemški nacijonalci. Kasneje je govoril posl. Novak. Po dobri uri se je seja zaključila.	«
Drobne politične novice.
Pogajanja na Dunaju. Včeraj in pred-včeraj se je mudil predsednik poljskega kluba v drž. zboru posl. Glombinjski na Dunaju, da se je posvetoval s češkimi in nemškimi vodji glede delovnega programa v drž. zboru in rekonstrukcije* vlade.
Krečansko vprašanje. Francija namerava predlagati, kakor pravijo nekatera poročila, naj bi Kreto zopet zasedli vojaki 4 obrambnih velesil, da bo na otoka vendar enkrat nastal mir. V splošnem se je pa napetost med Turčijo in Grško dokaj ublažila.
Fallieres ne odstopi. Nekateri belarijski
in francoski listi so poročali, da misli francoski
ministerski predsednik odstopi. To se pa iz Pariza nradno zanika.
Nadškof Stadler o trijalizmu. Sarajevski nadškof dr. Stadler se je na povratku iz Dunaja mudil v Pešti in se je izrazil o bosenskem vpraSanju v tem smislu, da se mora Herceg-Bosna priklopiti Hrvatski in da se mora ob tej priliki temeljito revidirati razmerje med Ogrsko in Hrvatsko.
Dnevna kronika.
a Španske svobodne šole so se na podlagi ministerske odredbe zopet otvorile.
a Petindvajsetletnico neumornega in uspešnega dela slavi letos »Narodni jednota severo-češka", obrambno društvo za severne dele češke dežele. Osrednji odbor se obrača na češko javnost, naj z znatnim jubilejnim darom posveti to leto temu društvu.
a Zakon o trgovskih sotrudnikih je razglašen in stopi 1. julija v veljavo.
a Bolgarsko sobranje je sklenilo podariti 30.000 frankov za žrtve povodnji na Francoskem.
a Zveza avstrijskih zdravilišč se je 3. t. m. ob priliki zborovanja zastopnikov. zdravilišč na Dunaju ustanovila.
a Proces Borowska. Z vso gotovostjo se trdi, da ničnostna pritožba proti razsodbi v procesu Borowske ne bo vložena in da bo Borowska v kratkem izpuščena.
a Frano Supilo je poslal predsedniku hrvatsko-srbske koalicije dr. Grgi Tuškanu pismo, v katerem izjavlja, da vsled tega, ker je koalicija zapustila dozdanji način boja za pravice naroda, ne more več vztrajati v njenih vrstah, ker je njen poslednji korak v zadevi pogajanj s Khue-nom v popolnem nasprotju z njegovim prepričanjem.	>1
a Preobrat v Hofrichterjevi aferi? Zopet se poroča iz Dunaja, da je v aferi Hofrichter nastal preokret. Odvetnik rodbine Hafrichterjeve žene dr.
uniforme ne smelo biti. Za ta šiv še niti vedel nisem, ne pa, da bi si bil dal bluzo sam prena-rediti, kakor je menil st.otnik;
,,Enoletnik Poljanec deset dni kasarnika! Nosi predelano blazo."
Če kaj odgovorim in če bi se hotel opravičiti, da sem bluzo še le pred nekoliko urami dobil, potem mi zopet pove „Halten Sie das Maul" in mi primaže še drngih deset dni . . .
Odslužil sem torej novo kazen — saj je bil samo kasarnik. — V me«to nisem smel hoditi k Tadku, to je bilo najhujše, pa v kantini me ni smel nihče zalotiti . . .
Stotnik je imel torej že svoje trdno mnenje o meni in isto mnenje jo moral imeti za njim poročnik Lustig, ki ga je potrdil v predsodkih še — moj tovariš Maniecki.
Začetkom malega travna smo hodili na dvodnevno vajo v Liške £Liszki) nad Krakovom, kjer je poveljeval naš poročnik Lustig ponočni straži v taboru. Poročniku se je zahotelo zabave in je povabil k sebi mojega tovariša Manieckega in nekega novega prostovoljca, »plemenitega" Tu-rana. Pogostil ju je in se z njima razgovarjal. Mene in Feldmanna si seveda ni upal povabiti, ker sva bila »malovredna človeka".
Lepa noč je bila in ščip je sejal srebro po Liškah. V senu počivajočemu so mi rojile raznovrstne misli po glavi in čul sem še, ko sta se
Pressburger je podal stotniku-avditorju Kunzu po neki ženski priči dokaz, da Hofrichter na noben način ni mogel dne 14. nov. dati pisem v nabiralnik v poštnem rayonu v Mittelgasse.
a Tožba proti škofu Jegliču. Bivši oskrbnik škofovske grajščine v Gornjemgradu Dicenta toži Jegliča za 132.000 K odškodnine. Ustna razprava se je vršila že zadnje tri dni minolega tedna ter se je preložila, da se zaslišijo nove priče. Dicenta je v obtožbi in pri razpravi razkril senzacijonelne stvari, kako se je Jeglič zadolževal. Svoječasuo bomo o stvari obširneje govorili.
Cegav je zrak? Tega leta se bode na poziv Francije sestala v Parizu posebna mednarodna komisija, katera bode imela nalogo, da uravna vprašanje odnošajev zrakoplovstva. Neobično nagli razvoj zrakoplovstva, posebno na Francoskem in Nemškem zahteva, da se že vendar enkrat sprede-lijo meje zraka, kakor so tudi meje med državami na zemeljski površini natanko označene. »Komu pripada zrak?« je vprašanje, in sicer eno prvih, ki se bodo obravnavala. Zrak, ki je nad oceanom, ni nedvomljivo last nobene države, ker je tudi ocean za vse narode pristopen. Ali povsem drugače je z zrakom, ki je nad posameznimi državami. Pri tem le se samo po sebi ume, da so meje v zraku iste kakor na zemlji in da zrakoplov ne sme pluti preko granice kake dežele. Vsaka država se lahko brani zrakoplovov s topovim strelom, zlasti zato, ker je Krup-pova tvornica nedavno izumila kanone, ki nosijo 11.500 rn v višino, dočim more zrakoplov uspešno delovati samo v višini do 5000 metrov. Naloga tega mednarodnega poverjenstva bode, ustanoviti, od katere strani zrakoplovstva preti državam nevarnost in do kake višine si sme država prilaščati zrak in odkod počenši je svobodno »zračišče«. Ta komisija se botlc morala na vse možnosti ozirati, na one namreč, ki bi lahko bile v zvezi z zrakoplovstvom, kakor je vohunstvo, tihotapstvo itd. Istotako kakor pri pomorskem pravu mora biti tudi v zračnem pravu posebno urejen odnošaj med zrakoplovi. Jedni se morajo razlikovati od drugih in vsi morajo biti o-značeni kakor morske ladje.. Končno se pa še more pomisliti na možnost zračne vojske. Za mirovne konference v Haagu leta 1899 je bilo zabranjeno za dobo 5 let streljanje iz zrakoplova. Pri sledeči konferenci so pa zaključili, da se to prepove, dokler se ne sestane tretja konferenca. Nemčija je na to pristala samo pogojno, to je, ako privolijo v to vse druge velevlasti, a ko one niso zato, tudi ona ne more biti, ker so se pa one v tem zedinile, se je tudi ona upognila. Ker se torej letos snide komisija v Gradcu, upamo, da bode zračno vprašanje skoraj rešeno.
Društvene vesti.
»Kras«, društvo slov. agr. na Dunaju nažnanja, da priredi svoj IV. redni občni zbor dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer v XVIII. okraju, Landenburggasse 27 (restavr. »Goldener Stern«) z sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika; 2. poročilo odbora; 3. razdelitev trakov; 4. slučajnosti. Slovanski gostje dobro došli!
Ptujsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 10 februarja v ptujski okoliški šoli po sledečem vsporedu: 1 dopisi; 2. letno poročilo; a) tajnika, b) blagajnika, c) volitev pregledovalcev društ. računov. 3. izročitev častne diplome tovarišu gosp. Fr. Ziherju; 4. volitev odbora; 5. določitev časopisov in knjig za tekoče leto; 6. slučajnosti. Tovariši in tovarišice, udeležite se polnoštevilno zborovanja! Saj vendar ne želite, da društvo razpade.
Štajerske novice.
o Glasovi k obstrukciji slov. deželnozbor. poslancev. »Slovenec" se na enem mestu razburja zaradi tega, da je imenoval Nemec Franz v dež. zboru slov. poslance »grde kreature", na drugem
vrnila Turan in Maniecki ob enajsti uri. Turan je bil sila dobre volje, kadar je čutil količkaj vodke v glavi, in je glasno ponavljal razgovor z Lustigom o meni in o Feldmannu. Nič prida se ni govorilo o naju. toliko sem jasno posnel iz Turanovih besed. Radoveden sem bil, ali bo kateri »tovariš" kaj omenil jutri o tem.
Prihodnji dan sem korakal pri prehodu čez Vislo pri Tincu (Tyniec) vso dobo ob strani Manieckega. Ničesar ni zinil. Zdelo se mi je, da bi bil ta človek zmožen očrniti tovariša pri predstojnikih, da bi se povzpel sam nekoliko više na njegov račun. S Turanom še si takrat nisva bila toliko znana, da bi mi bil mogel kaj intimnega povedati. V ostalem je bil dobra duša. Škodovala mu je samo vodka, ki jo je ljubil nad vse, zato pa ni bilo v njem popolnoma nič vojaške krep-kosti. Občevala nisva dolgo prav nič. Po-dnevu si je prišel včasih po cigareto, ki sem mu jih dajal molče, zvečer pa me tako ni bilo skoro nikdar doma, ker sem zahajal k Tadku v Krakov.
Neko nedeljo sem došel Turana na poti v Krakov. Ustavila sva se mimogrede v gostilnici in tu me vpraša, zakaj se ga ogibljem in zakaj tako malo občujem s tovariši. Pojasnil sem mu, kolikor se je na kratko dalo; povedal sem mu tudi, zakaj hodim v Krakov. Turan je menil doslej, da imam stariše ali sorodnike v mestu, ali pa da sem veseljak, ki hodi po kakih tajnih poteh
pa obklada z ravno istim priimkom slov. napred-njake. Mi prav radi verjamemo, da našim klerikalcem ni bilo ljubo, da'smo v pravi luči osvetlili darila nemške večine klerik. zadružni zvezi kakor jim ni ljubo, da so morali vsled pritiska javnega mnenja začeti obstruirati. Da bi bili mi proti obstrukciji, kakor piše »Slovenec", je pač tako prostaška laž, da je ne verjame niti sam Terglav, če je čital rezolucijo glavnega odbora naše stranke in pa naša poročila. Ako smo pa tuintam izrekli svoje dvome nad resnostjo klerikalne obstrukcije in od klerikalcev začetega boja v deželni zbornici, smo bili po dosedanjih klerikalnih političnih činih na Dunaju, v Gradcu in v Ljubljani pač zelo v to upravičeni. Klerikalci so si popolnoma sami krivi, ako ima slov. javnost tako malo zaupanja do njih. — Graški »Volks-blatt" piše, da so sobotno rabnko povzročili nemški nacijonalci sami, ker si žele odgodenje dež. zbora, da bi jim ne trebalo glasovati o zvišanja dež. doklade na pivo. Obenem pa vehementno napada nemškonacijonalno večino, ki je spravila deželo na rob gospodarskega pogina. Videti je torej, 'da sodijo tudi Nemci o nacij. kliki v deželaem zboru istotako kakor Slovenci. Dobro bode, ako si različni uredniki zakotnih nemških listov na Sp. Štajerju prečitajo »Volksblattova" izvajanja! Saj bratje se bodo vendar dobro poznali med seboj! — Klub klerik«. slov. poslancev je sklenil ostro rezolncijo, v kateri obžaluje postopanje nemških nacijonalcev v naučnem odseku in izjavlja, da se ne more več pogajati glede delazmožnosti dež. zbora, ako Nemci na tak način postopajo proti Slovencem. Ker je nemškonacijonalni klub izjavil, da ne bode popustil in da je pri volji ostati nadalje krivičen proti nam, bode štaj. dež. zbor jutri skoro gotovo odgoden. — Graški »Tag-blatt" poživlja večino, naj nikar ne popusti, ker bi bil težek udarec za spodnještaj. nemštvo, ako bi obstrukcijonisti zmagali. — Česar so se Nemci silno bali, to se je zgodilo: avstr. politična javnost se je silno zainteresirala za skoro obupni boj Slovencev v štaj. dež. zboru. Začenja se povsod primerjati, kaj dobimo mi Slovenci na Štajerskem in kaj dobe Nemci na Češkem. Primerjati se je začelo vzroke obeh obstrukcij — in glej, našlo se je, da je češka večina v češkem dež. zboru imela vedno srce in razum za nemške potrebe, dočim poznajo Nemci, koder so v večini, le krivico in nasilstvo. Frivolna je zatorej obstrukcija Nemcev v dež. zboru češkem — za štajerske Slovence je pa to orožje zadnje obupno sredstvo v boju za svoje pravice. V tem smislu pišejo »Narodni Listy" v Pragi in »Nowa Reforma" v Krakovu. Iz tega sledi, da moramo boj v nemškem Gradcu bojevati stalno naprej.
z Včerajšnja sokolska maškarada dela celjskim Slovencem, pravzaprav vsem štajerskim Slovencem, veliko čast, saj je bil zastopan ves slovenski Štajer in še iz Kranjske smo videli precej gostov. Vstopnic se je razprodalo nad 400, česar za take prireditve v Celju že dolgo ne pomnimo. Prisostvoval je tudi slavni častniški zbor. Maske so tokrat močno prevladovale in je bilo videti več prav čednih skupin. Največ trušča in smeha je vzbujala skupina Nizozemcev, tri dame in pet gospodov v pristnih nizozemskih kmečkih nošah s cokljami. Prvo četvorko je plesalo 60 parov, češko
vsak dan do polnoči. (To mnenje je imel tudi stotnik.)
»Vidiš, Poljanče, jaz sem te imel že od začetka rad, dasiravno so pravili o tebi, da si lump."
»Kdo pa te je poučil tako lepo o meni?"
»Veš, bilo je takrat v Liškah . . . jaz in Maniecki ..."
»Pri poiočniku Lustigu?"
»Tako je, pri Lustigu. Odkod ti je znano ?"
»Domislil sem se."
»Tebe in Feldmanna Lustig ni takrat pova-bii. Lustig je izpraševal Manieckega, kako je pravzaprav s Poljancem, ki je drugače strumen vojak . . . ? Maniecki je povedal samo to, da si bil večkrat ostro kaznovan, da si presedel celo že 10 dni na samoti, o čemer tako vedo vsi, dalje pa da te ne pozna . . ."
In vendar, kako dobro je vedel Maniecki, kaj sva biia s Feldmannom pravzaprav zakrivila.
Turan je kmalu nato šel k poročniku La-stigu — ni mu dalo miru. Vedel je, da mu ponudi Lustig vodke, obenem pa je hotel govoriti z njim zastran mene. Mene navsezadnje ni bilo veliko skrb, kaj si misli poročnik o nas, toda čutil sem vendar takoj, da se je izpremenil precej.
1	Dalje sledi.
besedo pa 5 karejev. Četvorka se je plesala tri-in beseda dvakrat. Celjskemu Sokolu čestitamo na prireditvi!
z Poročil se je v soboto v Celju g. I. Pfeifer z gdč. E. Gradišnikovo, nadučiteljevo hčerko. Bilo srečno!
Poročil se je danes v Celju gimnaz. učitelj g. Vračko z gospdč. Piškovo iz Čreta.
v Letošnje Matične knjige še lahko, dokler zaloga ne poide, dobijo za 4 krone tadi tisti, ki se lani niso priglasili za člane. Za Celjane posreduje tudi g. dr. Dolar. V imeniku Matičnih udov neprijetno pogrešamo marsikoga, ki bi za našo Matico lahko utrpel 4 krone, četudi se sam z znan-stvom in slovstvom ne mara ukvarjati.
a lz Žalca. Pred kratkim sem imel v Ljub Ijani opravila. Na vseh oglih vidim plakate, s katerimi se vabi na ples pevskega društva »Ljubljane'1. Znal sem, da je to klerikalno društvo in zanimalo me je videti kakšen je ples na katoliški podlagi. Hajdi torej v »Union". Tu in tam je bilo videti gospode duhovnike s kolarjem, ki so kaj veselo gledali prav mešane plesalke. Študiral sem dolgo sem in tje, kako bi zamogel najti razloček med plesom na katoliški podlagi in našimi plesi. Našel nisem drugega, kakor da se je v »Unionu" zelo veliko nemško govorilo, da precejšnje število dam ni bilo posebno rahločutnih itd. Bilo je tudi precej svobodnih ženskih mask. Ko so krinke padle sem vprašal, kedo da so te, povedalo se mi je, da so igralke nemškega gledališča. Pogledal sem na vstopnico in sem videl, da je vstop dovoljen maskam le proti vabilu — toraj se tudi na klerikalnih plesih vidi simpatije do Nemcev.
u Pravico javnosti je podelil naučni minister Stiirgkh nemški ljudski šoli v Velenju.
z Iz Šoštanja. (Uradništvo c. kr. državne železnice: fceil!) Kako predrzni so že postali šo-štanjski Nemci, posebno pa uradništvo, nam kažejo sledeči dogodki: Ni še dolgo, kar se je čitalo v ,.Nar. Dnevniku'1, kako je postajenačelnik z Nemci na kolodvoru izzival mirne Slovence in tulil z njimi slovesno „Die Wacht am Rhein". Ker so ta škandalozni dogodek Slovenci mirno prenašali, postali so gospodje še predrznejši. Ko so imeli šoštanjski Slovenci 29. januarja 1910. v hotelu »Avstrija"' domačo zabavo samo v povabljenem krogu, prihruli po polnoči v dvorano pijani tukajšnji postajenačelnik Kramer v družbi še dveh zagrizencev in začne izzivati sredi slov. dvorane, prej se dobro zabavajoče Slovence s „heil"-klici. Vsled tega je nastalo veliko razburjenje. Kramer je pokazal celo nož, na kar so ga potisnili skozi vrata. Zanimivo pa je bilo to, da je Kramer poskušal svojo moč po glavah dveh svojih zaveznikov, ker sta ga v odločilnem času zapustila. — Torej mi Slovenci že v svojih gostilnah nismo več varni. Merodajne kroge pa prosimo, da ukrenejo vse potrebno, da se predrznosti železniških uradnikov odpravijo.
z lz Šoštanja. Občni zbor telovadnega dru-•štva »Sokol"' v Šoštanju je sklenil, da si postavi svoj dom. Obrača se do vseh narodnih dobrotnikov in prijateljev sokolstva, naj blagovolijo s prostovoljnimi ' prispevki podpirati to pc djetje. Izkazi bodo objavljeni v tem listu.
z Iz Šoštanja se nam poroča, da je volilni boj za občinske volitve, katere se vrše dne 14. in 15. t. m. na dnevnem redu; da se gosp. župan zelo prizadeva pridobiti si tudi v tretjem razredu zmago. Pri tej priliki ni izbirčen s sredstvi, da si pridobi glasove. Tako vedo volilke in volilci pripovedovati, da se je pripetil slučaj, kjer je gosp. župan obljubil voliiki odpust neke od okrajnega glavarstva predpisane kazni, pri drugi, da plača vožnjo možu volilke, ako pride volit; tretji je obljubil, da dobi vse. kar potrebuje, ako izroči pooblastilo. Od neke volilke je zahteval podpis o priliki dostavitve glasovnice in legitimacije — a ji iste ni izročil itd. Na ta način hoče g. župan s svojimi uslužbenci in agitatorji priti do zmage. Je li to postavno postopanje, naj drugi merodajni faktorji odločijo. Ni zadosti, da so se že v imeniku zgodile nepostavnosti, morajo še hujše slediti, da ostane Šoštanj »nemški".
a Iz deželnega zbora. Finančni odsek je odklonil prošnjo za podporo železnišk. odboru, ki hoče izvršiti pripravljalna dela za železnico Ptuj-Rogatec. Kajpada, »Schulverein" in »Sudmark" ste važnejši instituciji!
u lz Sevniee. Pretečeui četrtek 27. jan. zvečer je gorela hiša, tukajšnega nočnega čuvaja Markota. Kdo je zanetil ogenj, še ni znano. Vse
to nas ne bi zanimalo, ko ne bi naša »vrla"' se veda nemška požarna bramba pokazala vso ^požrtvovalnost"'. Sto korakov od pogorišča je shranjeno gasilno orodje in vendar je trajalo četrt ure predno sta dva gasilca prišla z malo brizgal nico na lice mesta. Društvenega poveljnika ni bilo nikjer, kar se tudi staremu možaku ne sme v zlo šteti. Saj bi bilo tudi bolje, da svojo čast odloži. Njegov namestnik pa zopet ni imel časa; kakor smo pozneje zvedeli, je imel doma med tem časom posebni opravek. Prišel je pač pozneje na pogorišče ko je že zgorelo, kar je mislilo in tudi tamkaj je pokazal svojo surovost. — Namen in pomen društva pod sedajnim vodstvom je hajlati in izzivati po gostilnah mesto bližnjemu priti na pomoč.
u Iz Sevnice. 2 tm. se je vršila zopet pro-testantovska maša in sicer ne več pri dr. Wie-nerroitheriu, ker ta odide prihodnje dni vstran, ampak v gostilniški dvorani gospoda Maksa Kovača. Ali se je v zadnjem času naveličal gostov Slovencev. Mogoče mu bodo Nemci — protestanti dali več zaslužka.
u Iz Sevnice. Skoro po vseh gostilnah so imeli letos domače veselice. Samo narodna društva se ne gibljejo nič. Žalostno pa resnično. Nobene predstave, ne koncerta, ne plesa nismo imeli ta predpust. Kaj pa »Sokol" ? Že pol leta se ne telovadi. — Molčimo za danes in si si pri hranimo, kar imamo povedati, za drugikrat. — Žalostno je pa le!
a Iz Kostrivnice. V soboto, dne 2. svečana 1910 zjutraj ob 8. uri je v tukajšnji župniji po dolgotrajni bolezni mirno zaspala blaga žena, predobra mati, gospa Ana But, (Wutt) stara 81 let. Pogreb je bil danes 7. svečana 1910 zjutraj ob 9. uri z velike udeležbo ljudstva od blizu in daleč. Ob grobu premile, blage mamice žaluje 5 otrok, in sicer 1 hčei in 4 sinovi, med njimi vpokojeni c. kr. davkar Simon Wutt, ter mnogo vnukov in pravnukov. Bodi ji žemljica lahka!
a Iz Ljutomera. Utonil je V noči 2. t. m. bivši cvenski pismonoša M. Kralj, ko se je vračal iz Cvena v Ljutomer. Padel je najbrže vsled neprevidnosti v poln jarek ob potu in storil nesrečni konec. Pokojnik je bil slovenski volilec ljutomerske občine ter član veteranskega društva, katero mu je preskrbelo zelo lep pogreb v vsemi častmi.
a Iz Ljutomera. Veteransko društvo v Ljutomeru je imenovalo na zadnjem svojem občnem zboru velerodnega g. dr. Miroslava Ploja, dvorn. svetn. in drž. poslanca soglasno častnim članom, za zasluge, katere si je stekel za to društvo.
a Iz Rajžihara pri Ljutomera. Na Svečnico je priredilo nemško nacijonalno gasilno društvo v Ljutomeru svoj običajni ples, katerega se je na naše začudenje udeležil tudi nek triumvirat mladih narodnih (!) gospodov. Žalostno je to tembolj, ker je bila ob enem tombola ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. — Ali ni imel naš »Sokol" dični plesni venček, kojega bi se lahko udeležili ? Drugič nekaj več o narodni mlačnosti v našem trgu.
z Prva konferenca štajerskega socialističnega ženstva se vrši dne 3. aprila t. 1. najbrž v Gradcu.
z Za državnega pravdnika sta imenovana državnega pravdnika namestnika Rudolf Tschech in Ferd. Duchatsch v Mariboru.
z V Št. Petru na Medvedjem selu se je dne 31. januarja poročil posestnik gospod Franc Gobec z gospico Anico Stiplovšek. Vrlemu somišljeniku iskreno čestitamo!
z Prestavljen je okrajni sodnik v Ljutomeru Alojz Doxat v Kozje. Torej popolnoma slovenski okraj bo osrečen s tako zagrizenim nemškim sodnikom kakor je Doxat.!
z Za Koseggcrjevo ustanovo vprid nemškemu Schulvereinu so Nemci doslej nabral do srede meseca januarja 889 podpisov. Danes utegne le še 100 podpisov manjkati. Kaj pa Ciril - Metodov obrambni sklad?
z Sv. Barbara pri Mariboru ima od jeseni narodnega trgovca g. Josipa Kranjca, rodom Šent-jurčana ob J. ž., kateri se je sedaj na Svečnico poročil z gospodično Miciko Ahmanovo, c. kr. po-štarico tukaj. Ob tej priliki je nabrali mali narodnjak Pepček Kristl znesek 7'80 K v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Da bi bilo srečno!
Schifko in Živko. Kako velika je nestrpnost lenarčkih nemškutarjev, kaže sledeči slučaj: Tamkajšnji kaplan Peter Pavlič je klical hčerko nekega Schifka, ki je očividno velik German, v šoli
ne Šivko, temveč Zivko. Vsled tega se mu je punče v šoli upiralo, oče je pa šel nad kaplana in ga oštel, češ, da njegovo dekle s tem smeši, ako jo slovenski kliče. Ker ga je tudi nekaj raz-žalil, je kaplan tožil in občutlivi Živko je moral plačati 50 kron globe za to, ker je nekoliko pre-živahno branil čast svojega nemškega imena. — Cele zadeve se je poprijel sedaj nemški drž. posl. Malik, ki grozi vsem oblastim in škofiji, da bode v državnemu zboru strašen špektakel zaradi Šifka-Živka, ako se kaplan, kateremu plačnje »Schulverein" 6 kron za vsako uro poučevanja v vero-nauku, ne bode navadil pravilno klicati imen lenarčkih nemškutarjev.
v Šentilj sk a podružnica štaj. kmet. družbe je štela minulo leto 329 članov. Ta podružnica je ena najpridnejših: z gospodarskim delom širi nem-štvo. Slovenci raje sodelujejo pri klerikalnih »izobraževalnih" društvih —Nemcese pa pusti delati tam, kjer se da največ opraviti.
v Krvava gostija. V šentjurski okolici so se na neki gostiji do krvavega stepli. Nek fant je svojemu 25 letnemu tovarišu s sekiro razbil lobanjo. Nesrečnež leži v celjski bolnišnici.
v »Klub. slov. tehnikov v Pragi" naznanja predavanje t. A. Dežela »o potresih", ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v restavraciji g. Kettnerja na Vinogradih.
z Iz Maribora. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral g. Foljko Berlič 10 K ob priliki
srebrne poroke g. Ivana Poseba. Hvala prisrčna!
a Iz Maribora. Okrajni šolski svet je predlagal za nadučitelja na nemških razredih lei-teršberške šole sedanjega nadučitelja v Pobrežu, koroškega »Nemca" Verničnika, za slovenske razrede pa Reicha, ki je nemškutar. Pa se še Nemci čudijo, ako slovenski poslanci obstruirajo v štaj. deželnem zboru!
u Nemški nar. svet za Sp. Štajersko, kateri je zboroval v soboto v Mariboru, je v posebni resoluciji obdolžil slov. poslance, da s svojo obstrnkcijo oškodujejo deželo. Ker to pesem poje že tudi »Marb. Zeit." in pa umazani »Štajerc", bo treba nanjospomočjo javnih shodov odgovoriti. Tam bodemo ljudstvu povedali, kdo je kriv žalostnega gospodarskega stanja štajerske dežele.
C^emijalna bolniška blagajna v Celju Ker smo
opisali nastop nemških bratcev nasproti slovenskim trgovskim uslužbencem, ki so po vsej pravici predlagali na ustanovnem občnem zboru, da se naj voli v odbor gremijalne bolniške blagajne tudi tre-tina Slovencev, pere sedaj »Vahtarica« svoje privržence in meče krivdo na Slovenoe, da bi bili tudi v ta zavod radi spravili razdor. Nadalje jim očita, da se sploh niso hoteli vdeleževati zborovanj. Na to bodi »Vahtarici« in njeni renegatski družbi povedano, da so bili nekateri sestanki sklicani v Nemški dom« ali pa podpisani s »treudeutschem Gruss«; da se naši ljudje takim vabilom niso mogli odzvati, je umevno. Nekateri gospodje so res vrnili predzadnja vabila in prilepili na ista narodne ko-leke, a to zato, ker so bili opravičenega mnenja, da se naj pošiljajo Slovencem vsaj nemško-sloven ska vabila in to tembolj, ako jih pošiljajo ljudje, ki žive izključno od slovenskega groša. Slovenci gotovo ne silijo v gremijalno blagajno, nasprotno so pa Nemci ustanovili to blagajno na podlagi prisilje-nosti in hočejo vsakega trgovca, ki svojih uslužbencev ne priglasi novi blagajni,kaznovati. Seveda brez slovenskih članov ne bi bili mogli izkazati Nemci dovolj udov in ne bi bili dobili svoje blagajne. Prispevki iz slovenske strani so jim že dobro došli, le Sslovencev se v odbor boje. Pri vsem leni je pa najboljše, da so se prej pametneji nemški trgovski nastavljenci že dolgo časa jezili nad Oc-chsom in njegovim gospodarstvom in da so si ravno iz tega vzroka želeli samostojne blagajne. A sedaj — so se pa Oechsa zbali in Oechs postane uradnik nove gremijalne blagajne. Čudno je, da se nemški trgovci boje par slovenskih odbornikov in da jim slovenska beseda tako smrdi; ko pa pride slovenski kmet v njih trgovine, mu še nikdar nobeden celjski trgovec ni rekel, da ne zna slovensko. Slovenski denar je dober, kaj ne?'
Kako nastane revolucija? Nekega dne je prišel iz Odese v bližnjo vas Ovidiogel redarstveni uradnik Sljezab, ki je moral opraviti neki posel. Tam se je začel uradnik bratiti s slivovico, dokler se ni do dobra napil. Ko je bil židane volje, je še hotel dekle za tovarišijo, a nobeden kmet mu ni bil voljen ustreči, na kar je začel Odešan ves ljut razbijati pohištvo in steklenice. Da venca svoje kulturno delo, je še slednjič zapovedai zapreti nekoliko vaščanov. nakar so se ti dvignili in grdo natolkli uradnika. Ko se je drugo jutro prebudil, je javil oblasti, da so se kmetje spuntali in da hočejo pobiti vse uradnike. Radi tega poročila so zaprli šestnajst kmetov in jih kot revolucijonarje obsodili na smrt. Sedaj so pa kmetje seveda vse povedali, kako je bilo in pol vasi je bilo zaslišano, vsled česar so vsi na smrt obsojeni sedeli samo 14 dni. Te dni se je pa v Odesi zagovarjal tubi Slejzak radi svojega
divjaštva in njemu so prisodili osem mesecev težke ječe.
Fritz Wehrhan ni več član celjskega občinskega sveta. Ime tega gospoda se je pred kratkim imenovalo, ko se je govorilo o različnih nerednostih pri blagajni tukajšnje protestantske občine in je došlo potem do znanega glasovitega inserata v »Vahtarici«. Ta list sedaj tudi kategorično poroča, da je stopil na Wehrhanovo mesto v občinski svet Wambrechtsammer. V nemški celjski družbi hudo smrdi, kaj ne »Vahtarica«?
Slovenščino je sklenil celjski občinski svet vpeljati kot prost predmet na dekliški meščanski šoli v Celju. Mestni očetje so uvideli, da se brez slovenščine ne da v Celju živeti.
Še zadeva Aistrich. Sobotna »Vahtarica« se silno jezi, da je dež. odbor pustil Aistricha v Celju in ga ni prestavil. List nato Aistricha na prostaški način psuje in ovaja — z namenom seveda, da bi dež. odbor vendarle še prestavil Aistricha, zato ker (dobesedno po »Vahtarici«) »skuša širiti na nacijo-nalnem polju v Celju neizmerno demoralizacijo.« Marsikdo se bode nasmejal, ko bode to »vahtari-čino« tožbo slišal. Kakor je dokazal uprav Vošnja-kov proces, je Aistrich razširil zares dokaj »demo-ralizacije na nacijonalnem polju«: cel svet se je namreč smejal pristnosti celjskih Nemcev in »nem-stvu njihovih prvoboriteljev. To je in ostane uspeh Aistrich-Vošnjakovega procesa.
Druge slovenske dežele.
Poroči Sb danes v Ljubljani g. dr. Janko Kersnik s hčerko veletržca gosp. Kneza, gdčno Pavlo Knezovo.
Roparski napad v Trstu. Na stopnicah neke hiše je bil napaden 20 letni pobiralec firme Grei-nitz Jožef Dobriia. Imel je pri sebi 800 K. Ker se je branil, ga je nepadalec tudi zbodel in nevarno ranil. Nato je zbežal.
o Potrjena izvolitev. Trg. minister je izvolitev vit. Burgerja za predsednika in Maschnerja za podpredsednika koroške obrtne in trgovske zbornice potrdil.
o Centralna banka nemških hranilnic je "v Trstu osnovala podružnico.
Na Koroškem so pridno začeli ustanavljati obrtno-kreditne zadruge. Kdaj se bo v tem oziru kaj pri nas na Spod. Štajerskem storilo?
Koroški deželni zbor je v zadnjih sejah obravnaval o gospodarskih zadevah dežele. Kmetijski družbi se je dovolilo nad 40.000 K podpore za tekočo volilno dobo. — V sobotni seji je bil v tretjem branju sprejet vodopravni zakon, nadalje zakon o občinskih posredovalnicah; sklene se, ustanovitev splošne deželne posredovalnice za delo opustiti.
o V koroškem deželnem zbora so nekateri nemško-nacijonalni zagrizenci spravili na dnevni red tudi vprašanje slovenskega pouka v vero-nauku na ljudskih šolah. Hočejo ga sčasoma popolnoma odpraviti. Tozadevni predlog posl. Burgerja se je izročil šolskemu odseku.
8trašno noč so imeli 3 mornarji bojne ladje „Pluto" v Pulu. V sredo zvečer je divjal veter in odtrgal od ladje eden čoln. Ko je vihar nekoliko polegel, so poslali 3 mornarje z drugim čolnom odnešenega iskat. Ker jih ni bilo od nikoder nazaj, sta jih šle okrog polnoči dve vojni ladji iskat Šele ob 6. uri zjutraj so našli čoln s tremi mornarji, do polovice že napolnjen z vodo, vesla polomljena: mornarje so vse premočene in premrazene rešili na ladjo.
Po svetu.
o Čudna demonstracija proti nočnemu čuvaju.
V ogerskem mestu Algyo so izbirali novega nočnega čuvaja, ker se je nekaternikom zamerilo postopanje dosedajnega. A čudo se je zgodilo, da je bil stari čuvaj zopet izbran. To dejstvo je vse prebivalce mesteca razdelilo na dva tabora. Oni, katerih beseda ni obveljala in ki niso mogli odstraniti čuvaja so se hoteli maščevati, ln kaj so storili ? Na sedmih mes ih so že takoj prvo noč ulomili v razna stanovanja na tako premeten način, da čuvaj niti enega ropa opazil ni.
Najnovejša brzojavna in tele-fonicna poročila.
Češki deželni zbor.
v Praga, 7. febr. Nemška obstrukcija v češkem deželnem zboru traja naprej. V današnji seji se čitajo predlogi in interpelacije nemških poslancev.
v Praga, 7. febr. Sedaj ni nobenega dvoma več, da je danes zadnja seja češkega deželnega
zbora pred odgodenjem. Obe skupini veleposestniških zastopnikov niste mogli doseči sporaznmljenja. Današnja seja dež. zbora se bode navzlic nemški obstrukciji mirno izvršila.
Pogajanja na Dunaju.
v Praga, 7. febr. Posl. Održal, Prašek in Zaz-vorka so se podali na Dunaj, da se imenom češke agrarne stranke posvetujejo z drugimi slovanskimi strankami glede prihodnjega državnozborskega zasedanja.
v Dunaj, 7. febr. Določeno je, da se državni zbor snide dne 22. februarja.
Tseslovanski shod v Sofiji.
v Praga, Posl. dr. Kramaf se poda prihodnje dni v Petrograd, da se udeleži posvetovanj glede prireditve vseslovanskega shoda, ki se vrši letos v Sofiji.
Bjornson ni umrl.
v Dunaj, 7. febr. „Fremdeblatt", „Neue Freie Presse" in „N. W. Tagblatt" so včeraj poročali, da je BjOrnson predvčerajšnjim po noči umrl in so priobčili tudi že obširne životopise. Iz Pariza pa javljajo, da BjOrnson še živi; njegovo stanje je sicer zelo slabo, vendar se pa ni veliko spremenilo. Proti polnoči mu je sinoči postalo celo nekoliko boljše.
Avstrija in Rusija.
z London, 7. febr. „Times" priobčuje očividno inopirinano brzojavko iz Dnnaja, v kateri se ponovi, da se bodo razmere med Avstrijo in Rusijo navzlic nevošljivosti nekaternikov zboljšale in da je celo mogoče potovanje nadvojvode Franc Ferdinanda v Petrograd. Vendar pa mora Rusija priti Avstriji do pol pota nasproti in mora tudi rusko časopisje opustiti svoji Avstriji sovražno stališče.
Velika demonstracija.
z Vratislava, 7. febr. Socijalisti so včeraj tu priredili velikansko demonstracijo v prilog boljši pruski volilni reformi kakor je predložena. Demonstracija se je vršila v obliki sprehoda. Prišlo je do več spopadov s policijo, pri kateri je bilo več demonstrantov ranjenih s sabljo, 12 pa aretiranih.
Balkanske homatije.
d Pariz, 7. febr. Nemčijo, Avstrijo, Turčijo in Grško se je obvestilo, da so obrambne kre-čanske velesile iztočile komisarju na Kreti dopis, v katerem odločno grajajo kršitev turških pravic do nadoblasti nad Kreto in grozijo, da bodo izkrcale svoje čete, ako pošljejo Krečani svoje za stopnike na narodno skupščino v Atene.
d Carigrad, 7. febr. Turški parlament je znova odložil posvetovanje o zakonskem načrtu, ki bi imel urediti nekatera sporna cerkvena vprašanja v Macedoniji.
d Carigrad, 7. febr. Vest, da bi se našle v novem poslopju za turško zbornico ali v hiši zborničnega predsednika bombe in druga razstre-ljiva, turški listi odločno zanikajo.
Železniške nesreče.
u Kolin ob Reni, 7. febr. Na postaji Kolin Rotenkirchen je trčil odhajajoči brzovlak vsled napačno prestavljenih tračnic v tovorni vlak. 10 oseb je težko ranjenih.
u Dubrovnik, 7. febr. Na novi železnici v Novem gradu je skočil mešani vlak s tira. 4 potniki in 2 železn. uslužbenca so lahko, 1 pa težko ranjen.
u Frankobrod, 7. febr. „Frankf. Zeit." poroča iz Novega Jorka, da sta pri mestu Jaksonville trčila dva vlaka skupaj. Mrtvih je mnogo ljudi Podrobnosti še manjkajo.
Iz ruske armade.
Petrograd, 7. febr. Car je odredil, da se mora uvesti starostna meja za višje in nižje častnike.
Petrograd, 7. febr. Obramba komisija v dumi se je izrekla za zgradbo posebnega zračnega vojnega brodovja in je pozvalo vojno ministerstvo, da izdela tozadevne načrte.
Loterijske številke.
Cradec, 5. februarja 1910: 17, 43, 52, 80, 75. Dunaj, „ „	„	85, 44, 56, 64,
Edina narodna trgovina s čevlji
Štefan Str ašek, Celje
priporoča svojo xveliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke. Posebno čevlje za ples, bele in lakaste. Najnižje cene.
Čislanim damam dovoljujem si vljudno naznanili, da sem svojo
12
preselila v Samostansko ulico št. 12 I. nadstropje ter se priporočam za blagohotna nadaljna naročila.
Sidonija Pelle rojena Schmidt.
Celje, I. februarja 9910.	84 3-3
Proda se popolnoma nova
hiša in mala trgovina
na lepem in prometnem kraju med Celjem ia Žalcem. — Ponudbe je pošiljati na upravništvo
„Narodnega Dnevnika". 81 5-« ------
Vabilo k
Okrajne posojilnice v Ormožu"
registrovane zadruge z neom. zavezo", kateri se bode vršil
v četrtek, dne 24 svečana 1910, ob 10. uri dopoldne v posojilnični pisarni.
DneTiii red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorništva o letnem računu.
3.	Odobrenje letnega računa.
4.	Sklepanje o porabi čistega dobička.
5.	Volitev načelnika ter eventualno enega odbornika.
6.	Razni predlogi.
Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrši ob 2. uri popoldne v zmislu § 32 pravil drugi občni zbor, ki je pri vsakem številu sklepčen. ORMOŽ, dne 3. svečana 1910.
sprejme večja trgovina s papirjem na Spodnjem Štajerskem. — Ponudbe na upravništvo tega lista.
82 3-2
naprodaj
je dobro idoča	gostilna
na zelo prometnem kraju, ne daleč i« mesta. Pogoji prav ugodni. Kje, pove upravništvo tega lista. 35 4-4
Čez
Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli I
Zahtevajte izrečno „FLORIAN"I Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila:
liter K 2'40. n . 480. ,Florian', Ljubljana.
Post 'no varovano.
34