7. številka. Ljubljana, v sredo 10. janiivarja. XVI. leto, 1883. Izhaja vsak dan *ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, pe 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaaa. Za oznanila plačuje s« od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — TJredni&tvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hi&i „Olcdaliftka stolba". U pravni fitv u naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. V Ijanl, 10. janiivarja. Slavni španjski državnik in svetovno znani govornik Emilio Castelar razpeljeval je v jednem svojih vsikdar po obliki in po vsebini dovršenih govorov, da nam od najdavnejših časov pa do denašujega dne vsako stoletje kaže svoj posebni bistveni značaj, jedno glavno idejo, ki se vleče kakor rudeča nit skozi vse stoletje in utisne vsej stoletnej dobi poseben označujoč pečat, katera ideja je prava „signatura tempori8u. Izvajamo-li posledice tega vsekako duhovitega izreka za toli hvalisano devetnajsto stoletje, usiluje se nam sam po sebi zaključek, da naše stoletje, akoravno do prve polovice precej zaspano, se vender ne glede na velikanske iznajdbe železnic, telegrafa, telefona itd. osobito ponaša in odlikuje z idejo narodnosti, da je — akoravno je zadnja desetletja tudi Bocijalno-demokratično vprašanje povzdignilo svojo, za kapitaliste iu oderuhe Meduzi podobno glavo — naše stoletje par excellence stoletje narodnostnega vprašanja. Vmes in baš zaradi narodnostnega gibanja mej državami pa se pojavlja še drug karakteristikon našega veka na površje in ta je: negotovost in ve-ternjaštvo v takozvanoj visokej politiki. Darvvinova, specijelno za nas Slovence malo tola-žilna teorija, po katerej pa se ima splošno Slovenstvo nadejati lepe bodočnosti, je upeljana v praktično politično življenje, prekopicnila stare tradicionalne nszore, ž njimi pa tudi nekdanje mejnarodno ravnotežje. Dan danes človek toliko velja, „kar plača", država pa toliko, kolikor ima lastnih bajo netov in kanonov, ali pa gotovih zaveznikov, na katere se sme zanašati. Zemljevid Evrope še ni povsem jasen, razmere in mejnarodne meje nikakor še dognane, kaj čuda tedaj, ako vsaka posamična država danes z bojaznijo čaka jutranjega dne in danes pogojeno zaželjeno zvezo v kratkem času odvrže kot neprijetno breme. Mej vsemi evropskimi državami pa je v tej zadevi mlada Italija najbolj veternjaška. Njena politika zavisna je od vsacega hipca in njeni državniki kažejo pri vsakej priliki, da so potomci Maehiavel-lija in vredni učenci Cavourja. Brez doslednosti, brez poštenosti veljajo povsod kot jako nezanesljivi zavezniki, katere je dosedanja brezvzgledna sreča storila ošabne in kateri svojo zvezo ponujajo vsakemu, kdor več ponuja in obeta. Pred letom še bila je zaradi Tunisa velika razdraženost mej Italijo in Francosko in krvavi iz gredi v Marseille-u in drugih južno-francoskih mestih, pri katerih je zavratui nož imel glavno besedo, zavzeli so tolike dimenzije, da se je že pisalo, da utegne nastati boj mej Francosko in Italijo, katerej slednjej bode pripomogla Nemčija. Dandanes pa, po preteku razmerno kratkega časa, pišejo oficijozni berolinski listi, da Italija nema še tolike vojne sile, da bi se kot zaveznik jemala v poštev in general grof Menabrea, novi italijanski poslanik v Parizu izročujoč zadnje dni preteklega meseca svoja pove-rilna pisma predsedniku Grevy-ju, rekel je v svojem govoru, da mej svojimi najdražjimi spomini hrani one. ko je na strani hrabre francoske vojske udeležil se slavne vojne, ki je njegovemu srcu u tisni hi neizbrisive čuti. Iz teh senzačnih izjav se sklepa, da razmere mej Italijo na jednej, Nemčijo in Avstrijo na drugej strani niso več tako intimne, kakor pred letom dnij in da se Italija nagiba nu Francosko, v čemer nas podpira tudi nagovor francoskega poslanika v Ilimu, ki je pred nekoliko dnevi izrazil se isto tako simpatično o vzajemnih razmerah, kakor malo poprej grof Menabrea. Ker se govoru vsacega poslanika pri izročitvi poverilnih pisem prisvaja, da je izraz mnenja mero dajnih vladujočih krogov, mora vsekako učinkovati na naše oficijelne politične in vojaške kroge in vsled teh dogodkov nastalo napetost poostrila je še afera Oberdankova, nesramno ščuvanje in izzivanje irre-dentovcev. Izvestno je, da se v političnem položji vrši velik preobrat, kateri mi radostno pozdravljamo, kajti ravno nam Slovencem je do sedaj italijanski, z dobrotami in predpravicami obsipani živelj bil v največo kvar. Čo se tedaj dosedanje razmere pre-suknejo, utegne nam biti le v korist, in če se ukroti Irredenta, bode le v blagor vsej našej državi. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10 jami var ja. V glavnem zboru „Češkoga kluba** v Pragi prečitalo se je letno sporočilo, v katerem 80 se naštevali dosedanji uspehi češke politike in se naglaševalo, da je mnogo mnogo želj ostalo Čehom neizpolnenih. Zato pa se ne naklada odgovornost poslancem, nego je to zakrivila jako slaba voljnost vlade. Lahko bi se sicer ugnala ta nevoljnost z energično opozicijo češkega kluba, vender pa je bilo pomisliti na doslednosti takega početja: razkosanje večine in pa tudi bodoče obnašanje onih elementov, ki so sedaj s Čehi zvezani, če bi kedaj zopet stopila ustavoverna vlada na krmilo. Se le tedaj, ako se zagotovi, da tej vladi ne sledi neugodnejša, se Čehi lahko prosteje in odločneje ganejo; za sedaj pa bi bilo to še opasno. (To mišljenje treznih in veljavnih politikarjev naj bi vzeli v pretres tudi naši vročekrvneži, katerim se parlamentarni stroj vse prepočasi giblje.) Iiieger, obžalovaje pomanjkanje političnega in parlamentarnega naraščaja, nasvetuje osnovo parlamentarne vadn ic e, kar se je potem tudi sklenilo in nje vodstvo dalo v roke Zeit-hameru. Dno 3. janiivarja obznanil se je na Hrvat« Nkein začasni volilni red za prejšnjo Krajino, katerega je cesar 22. decembra p. 1. sankrijoniral. To je dogodek jako pomenljive važnosti; ž njim poveča se troj edina kraljevina za 700.000 duš. Sicer pa to ni šlo tako lahko; treba je bilo večletnega silnega napora in pritiska, da se je stvar srečno dognala. Že leta 1848. bojevali so se Hrvatje za te svoje LISTEK. Bojarska hči kot kmetska dekle. (Ruski spisal A. Puškin, poslovenil I. P.) (Dalje.) Drugo jutro je še dobro preudarila svoj načrt; potem je pa poBlala v mesto po debelega sitca in nankinga, ter po medene gumbe. Z Nastjo naredili ste srajco in sarafan; da bi bilo prej narejeno, morale so tudi druge dekle pomagati jima. Liza po merila je novo obleko ter stopila pred zrkalo, da bi videla, kako se jej podaje. Bila je sebi prav všeč. Bila je še jedna težava. Poskusila je hoditi bosa po dvorišči, ali bodel jo je pesek v noge. Tudi tukaj pomogla je Nastja: pomerila je Lizi nogo ter Šla k ovčarju Trofinu in mu ukazala narediti čevlje iz ličja, kakoršne nosijo kmečka dekleta. Komaj napočilo je jutro drugi dan, ko se že prebudi Liza. Drugi so še spali. Nastja šla je Čakat ovčarja pred vrata. Ovčar zatrobil je na rog, in kmalu gnal je čedo mimo biše. Ko zagleda Nastjo, poda jej čevljičke i?, ličja, za kar mu stisne ona jeden rubelj v pest. Liza se je hitro oblekla v kmet-sko obleko. Ko je na tihem naročila, kaj n»j reče Miss Jakson, splazila se je zkozi zadnja vrata čez vrt na polje. Zarja bliščala je na vzhodu in napovedovala prihod solnca. Jasno nebo, čisti jutranji zrak lahki vetrič in petje ptičev napolnjevalo je z veseljem Lizino srce. Iz strahu, da bi je ne srečal domačih kdo, je še bolj hitela. Prisedši v gozdno mejo oče tovega posestva jela je počasneje hoditi. Tukaj hotela je počakati Alekseja. Srce jej je silno bilo, sama ni vedela zakaj? Liza šla je vedno dalje po gozdu. Samotna hoja, šumenje listja pod nogami, in otli jek, kateri širil je vsak glas po gozdu, dopal je mladej deklici. Njena veselost se je malo polegla. Jela je sanjati. Premišljevala je . . . ali kdo bi mogel popisati, kaj misli sedemnajstletno dekle, ki je ob petih zjutraj sama v gozdu. Zamišljena stopala je po gozdu mej visokimi in košatimi drevesi. Na jedenkrat prestraši jo lajanje lovskega psa. „Miruj, Spogar, miruj!" In mlad lovec prikorakal je iz grmovja. „Ne boj se ljubo dete", rekel je Lizi. „Moj pes ne grize." Liza oddahnila se je od strahu, in sklenila je porabit' to priložnost sebi v korist. „Ali, milostljivi gospod," rekla je na videz v priprostosti in strahu nle poglejte ga, kako hud je videti; jaz se bojim, da bi me ne ugriznil." Aleksej — bralec ga je že lahko spoznal — je mej tem ogledaval pazljivo mlado kinetsko deklico. „Pusti mi, da te spremljam, drago dete, da te ne bo strah." „Kdo vam brani?" odgovorila je Liza. nSvo-boda svobodnim, pot je vsacemu prosta." nOd kod prihajaš?" „Iz Prilučine. Kovača Vasilja sem hči in grem gobe brat." (Liza imela je torbico iz ličja v roci.) „ln ti gospod? Ti si iz Tugilova." „ltes sem od tam, sluga sem mladega gospoda." Aleksej hotel je primeriti svoj stan onemu svoje spremljevalke; ali Liza ga pogleda in se zasmeje. pravice, od leta 1862 ponavljali bo v saboru vsako leto te svoje zahteve; leta 1868. se je v hrvatsko-ogrski pogodbi principijelno določilo utelešenje vojne Krajine v hrvatsko kraljevino in sedaj, leta 1883., postala je ta zadeva še le meso. — „Agr. Ztg.u bavila se je obširno s tem voliluim redom ter ga nekako razlagala; posebno je opravičevala to, da se je število krajiških poslancev določilo s 35 iu ne s 43, kakor se je pričakovalo. To opravičuje oaa s tem, da v Krajini ni me-st historičnega pomena iri pravic in ker je sploh želeti, da se število poslancev zmanjša. Žumbe.r>ke ohčiue se v volilni red niso sprejele, ker se ni hotelo segati v pravice avstrijske vlade in kranjske dežele. Muhamedansku deputacijo iz Bosno vzprejeio je Nj. Veličanstvo na Sv. Treh Kraljev dan v avdi-jenco. Bili so to članovi na novo ustanovljenega bo-sansko - muhamedanskega konsistorija, na čelu jim Hilmi Efendi, kateri so se prišli vladarju poklonit in zahvalit se za ta novi crkveno-vladni sovet, kar jim je zadalo prepričanje, da Nj. Veličanstvo tudi I )<)IHSi. za nje, Muhumedane, očetovsko skrbi. — Od ce-i _ _ am Bolja podala se je deputacija k prestolonasledniku I ■* ljubljanske okolice 7. januvarja. cesarjevieu Rudolfu in njega visokej soprugi. Cesar-!flzv. dop.j V nedeljo 31. decembra 1882 se je za- tudi v Lyonu. V ložjo umevnost te stvari se kon-statuje, da se je sicer po sklepu kongresa v Haagi generalni sovet internacij o u al ne delavske družbe preselil bil v New York, da pa je v Švici obstajala posebna, od one ločena družba z imenom Jura-Foderation, koje organ je v Genfu izhajajoči „ltevolteu, ki ga je uredoval Krapotkin. Ustanek v Armeniji je veliko resnejši, kakor pa ga popisujejo oficijelna in oficijozna poročila. Porta sicer taji vsako nevarnost, ampak izvestja iz Batuma potrjujejo, da se je ustanek že jiko razširil. V okrajih Sawas, Van Battlis, Diarbekir in Er-zerum zavzel je upor že najširje dimenzije in Be ondot kar očitno pripravljajo na to, da otresejo turški ig. Turške oblasti ravnajo z največjo strogostjo PovHod proglasil s*3! je brzi sod in zaprtih je že dvanajst sto armenskih kristijanov. Ustanek je tem opasnejši, ker se je kristijanom pridružilo tudi veliko število Muzelmanov jevič razgovarjal sij je ž njimi vseskozi srbski in povpraševal je o narodnostnih in verskih razmerah ter o narodnih noš;d» po Bosni in Hercegovini. Koncem avdijence povzdigne Reis Ul ulema Hilmi roki k nebu ter blagoslovi visoka zakonska. V zadnjej seji »rliske skupščine vršila se je po vzprejetej vojskinej organizaciji tudi debata o predlogu crkvene postave. Postava ta, kolikor zadeva ustanovljenje zakladi za odgojo duhovnov, napravo duhovskih knjižnic iu povzdigo crkveno-ver -ske morale, se je nespremenjena sprejela; baš tako točka, zadevajoča u rej en je crkvenih oblastij in razmerje države k cerkvi. Ta postava določuje izvolitev duhovskih dostojanstev; izvolitev škofa in metro-poiitana mora kralj potrditi; ako jednoga zavrže, ue more se več voliti. — čuje se, da bo rniniste/ski predseduik Piročuuac odstopil in njega mesto provizorno prevzel finančni minister Mijatović. Pogreti francoskega generala Clianzy~j«i vršil se je predvčen. j nji in v navzočnosti neizmerne množice Po ulicah, koder j«; šel sprevod, bile so vse prodaj al niče zaprte, ob hišah visele so črne zastave. V sprevodu bili so: general Pittie kot zastopnik presidenta (irevy-ja, ruski poslanik knez Orlov in osem ruskib castuikov, ministra notranjih zadev in vojne, maršal Mac Mahon, 18 poveljnikov vojukinili corpsov, IG divizijonerjev, 22 brigadirjev in neštevilnih Častnikov in uradnikov. Defile sprevoda trajal je celo uro. V ponedeljek pričela se je v Eiy<>iiu pravda proti 66 anarhistom in knezu lirapot Uinn, Obtoženi so, da so bili izza treh let sem v Lvonu ali pa v kakt-m drugem kraji francoske dežele članovi „Internationale", katere namen je odprava last nine, družhinskega življenja, domovine i u vere in da so torej s tem učinjevali napad na v se občni mir. Pri Erapotkinu zaseženi papirji niso baš kom-promitujočega značaja, vsaj iz njih ne sledi zveza z anarhisti, večjidel so publicistični članki, namenjeni angleškim listom. Ponudbo Roehefortovo, da hoče skrbeti za zagovarjanje, je Krapotkin v svojem in sodrugov imenu odbil, veleč, da bode on in inteligentnejši del obtožencev sam zastopal svojo stvar in motivira to s tem, da je pao vsako zagovarjanje zaman, ako hoče vlada izvesti z njimi tendencijo«no pravdo. Sopruga Krapotkinova biva nekaj dnij sem ul krik v cerkvi pri sv. Jakobu ob Savi mej pri digo, da gori! Ljudstvo zbegano, meneč, da gori cerkev, drugi zopet, da na njegovem domu, drlo je z cerkve kakor blazno jeden Čez druzega. Velika sreča je bila, da se ni nihče poteptal, marsikateremu so se malo rebra stisnila, vender brez vseh zlih nasledkov. In kmalu se je videl ogenj v bližnji vasi Podgorici. Gorelo je pri posestniku Semenu. Zažgali so, kakor je že navadno, otroci, igraje se z žveple-nimi klinčki. Ako bi ne bila pomoč ob pravem Času prihitela, zgorela bi cela vas, koja ima čez 70 hiš. Zgorelo je gori imenovanemu vse, razun živine, katera se je komaj rešila. Jako tragičen prizor pri tej nesreči bil je ta, da je gospodinja omenjenega gospodarja prišla že, ko se je jel skoraj strop udirati. Toda kmalu opazi, da njeno dveletno dete še čaka rešenja iz gorečih razvalin. Prosi ljudi, da bi kdo poskusil otroka rešiti. Toda zaman! Pa srce materino premaga vse ovire, in sama poda se hrabra kakor lev v ogenj in upije po sobi po svojem ljub ljenem detetu. Dete je ležalo pod posteljo, in rešeno je bilo grozne smrti. (Kaj ne premaga vse materino ljubav!) Posestvo ni bilo zavarovano. Zopet jeden revež več! — V kratkem odrinejo iz Domžalske okolice 3 dekleta in jeden mož ter se preselijo v daljno Ameriko slamarije učit ondotne prebivalce. Poslani so od tukajšnjih fabrikantov, kateri menijo tudi v Ameriki svoje filijale napraviti. Nedavno je pisal neki g. dopisnik nekoliko člankov v „Slov. Narod", v kojih se je izrazil, da se ljudstvo mnogo bolje počuti, ako ne zanemarja kmetijstva, in pravi, kako dobro da izhaja ljudstvo okolo Dom žal, koje se le po z>mi s pletenjem bavi. Jaz moram temu žalibog oporekati. Ljudstvo si zasluži s pletenjem kit dandanes tako malo, di se komaj slama splača ubogemu kmetu, in da taktično dela zastonj. Dokler ni bilo tirolskih podjetnikov, je bila kupčija s slaraarijo izvrstna, kajti prosto ljudstvo je korespondiralo s fabrikanti v Pešti in Bua*areštu. Toda sedaj je vse proč! Nikjer ne kaže več ubogemu kmetu kaj dobička, ker se mu niti delo ne splača. Tako je stanje v resnici in nič drugače. Nikakor ne moremo reči, da so uzrok te nesreče tirolski podjetniki, koji imajo uže mnogo tovaren in se jako pošteno obnašajo v naši deželi, pač pa je uzrok konkurenca z druzimi deželami. ■z Trsta 9. januvarja. flzv. dop.] Politično društvo „Edinost", katero je 6. t. m. imelo svoj občni zbor, bilo je obilo obiskano, pri vsem tem, da je bila huda burja. Soglasno bilo je skleneno, uložiti prošnjo do mestnega starešinstva za slovensko ljudsko šolo v Trstu, in za upeljavo slovenščine v drugih mestnih šolah, ki so bolj blizo okolice. Gotovi smo, da bode magistrat to odbil, toda ne bode se prej mirovalo, dokler se ta želja ne uresniči. Saj imamo državno sodišče na Dunaj i, katero je uže večkrat jednake stvari pravično rešilo. Resolucija, da mora magistrat le take uradnike nastavljati v službo, kateri so obeh deželnih jezikov zmožni, bila je navdušeno demonstrativno vzprijeta. Volitev odbora se je opustila, ker ae bodo pravila predrugačila in ker ostane stari odbor še dalje do prihodnjega občnega zbora. Društveno življenje v Trstu je živahno. Za predpust je že vse pripravljeno. Tržaška Čitalnica imela bode 14. t. m. ples, potem pride podporno delavsko društvo 1. februvarja; zadnjo soboto pred-pusta, to je 3. februvarja, pa bode imel „Tržaški Sokol" sijajen ples v prostorih pri „Zelenena hribu". Moj zadnji dopis je veuder nekoliko koristil. Profesor domine ni več premetaval nekaj dui koščenih tablic po kamenitej mizi za narod, po-mrmral je nerazumljivo tu in tam, pa le vse za m'li narod. Delavsko podporno društvo imelo bode 28. t. m. svoj redni občni zbor, bilanca obeta velikaask napredek pri vseh velicih stroških, ki jih je društvo imelo preteklo leto, zlasti zaradi blagoslovTjenja zastave. Pa kakor so povsod smeti mej zrnom, ima tudi to društvo kop co ljudij, ki v družbi tretjih vselej delajo nemir in nevoSljivost, da je društvo zavzelo tako stopinjo, mej tem ko neko društvo nema nič življenja. Navadno je pu, kar ae je pred 2 leti tudi zgodilo, da se pometajo smeti čez prag zadnjih vrat ven in tega bode tudi tukaj potreba. Iz seje mestnega zbora ljubljanskega dne 2. januvarja 1883. (Konec.) Mestni odbornik g. Kušar poroča v imenu odseka za olepša vanje mesta o stanovanji v Tivolskem gradu, katero je imel do sedaj umirovljeni mestni ekonom za to, da je oskrboval to mestno posestvo. Na predlog, kateri stavi g. Kušar v imenu odseka, Be to stanovanje odda mestnemu komisarju g. Jakobu Tomcu proti temu, da oskrbuje mestno posestvo „pod Turuom". Mestni odbornik dr. M ose he poroča v imenu finančnega odseka o prošnji upraviteljstva mestnemu „Lažeš," rekla je, n nisem tako neumna, kakor misliš. Vsaj vidim, da si mladi gospod sam." „Po čem to potu*8?" „Po vsem." „Ali - V" „Kako bi ne ločila gospoda od sluge. Ti imaš drugačno obleko, govoriš drugače in psa kličeš s tujim imenom." Alekseju je Liza vedno bolj dopala, in ker ni bil vajen pri kmetskih dekletih delati ovinkov, hotel jo je kar objeti: Liza pa je odskočila proč iu ga hlaono pogledala, kar je bilo Alekseju všeč, vender jo nI skušal več objeti. „Ako hočete, d« bova prijatelja," rekla je dostojno, ,.ne Bmete se več spozabiti tako daleč." „Kdo te je naučil tako modrovati," vprašal jo je Aleksej smeje se. „Morda moja ljuba znanka, cofa gospodične Muromske. Ali zdaj napreduje kultura po tacih potih.u „Kaj ti pride na misel," rekla je. „Mar misliš, da še nisem bila v uobenej gospodskoj hiši V Tega nikar ne misli, marsikaj sem že videla iu slišala. Ali če bom s tabo šepetala," rekla je čez nekaj časa, „ne bom nabrala dosti gob. Gospod, hodi svojo pot in jaz pojdem svojo. Z Bogom! . . ." Liza hotela je zbežati od njega. Aleksej prijel jo je za roko: „Kako ti je ime, draga moja?" „Akulina," odgovorila je Liza in skušala se je iztrgati Alekseju. „No, moja golobica Akulina, enkrat obiščem vašega očeta Vasilija." ,.Zakaj neki V" odgovorila je Liza. „Za božjo voljo, tega nikar ne stori. Čt doma zvedo, da sem govorila v gozdu s kakim gospodom, za me ne bo dobro, oče me ubije." „Vender te moram vsekako videti." „No, kmalu pridem zopet semkaj nabirat gob." „Kdaj?" „No, recimo jutri." „Dragu Akulina, rad bi te poljubil, ali ne upum se. Tedaj jutri o tem času. Kaj ne, da." „Da, da." „A, da me ne goljufaš!" „Ne!" „Prisezi!" „Pri živem Bogu prisezam, da pridem." Mlada človeka se razideta. Liza potegnila jo je iz gozda Čez polja in travnike, in splazila se je na vrt v stražnico, kjer jo je pričakovala Nastja. Tam se je preoblekla in površno dopovedala svojej radovednej prijateljici, kako je bilo, potem pa je odšla v svojo sobo. M»za je že bila pogrnena in Miss Jakson, že vsa namazana z barvami in ovita z raznimi trakovi, da je bil njeu obraz podoben vinskemu kozurcu, rezala je kruh na tenke odrezke in jih namazavala s surovim maslom. Njen oče jo je pohvalil, da je bila šla tako zgodaj na sprehod. „Nič bolj ne pospešuje zdravja, kakor zgodaj ustajati in pozno hoditi spat," rekel je. In na to navel je več primerov dolgega življenja, ki jih je čital v angleških časopisih, iu opomnil je, da noben onih, ki so dočakali visoko starost, ni pijančeval, ali vsi so pa ustajali zgodaj po leti in po zimi. je o financijelneiu položaji mestnega loterijskega j posojila, na veliko žalost nemških mestnih odborni- i kov, jako dobro poučen, stavil predlog, naj se vodi posebni račun z« annuitete, hotela sta dr. Schaffer in dr. Suppan ta predlog kar podreti, rekoč, da je v protislovji s sklepom zadnje seje v protislovji s sklepom zadnje seje mestnega zbora o loterijskem posojili Dr. Suppan si je izmislil zadnji špas in hotel za nekoliko časa zadržati Hribarji* predlog že v finančnem odseku, a spodletelo mu je. Večina mestnega zbora vzprijela je predlog g. Hribarja in odslej se bode vodil posebni račun anuuitet Ijubljan skega loterijskega posojila, tako da bodo ljubljanski davkoplačevalci od leta do leta preračumti zamogli, koliko ji dunaša nemška finaneijelna vednost prejšnjega mestnega zbora novih priklad za tako izvrstno loterijsko posojilo, katero bode, kakor so trdili v „zelenej brošuri", Ljubljani donašalo zlate gradove. Najemniku mestne kopeli v koleziji odpisalo se je zaradi slabega vremena v lanskem poletji 20 gld. Dovolilo se je nadalje, da se kupi voz za od-važanje smetij po mestu. Ta voz velja 150 gld. Odo bril se je račun pisarniških stroškov pri mestnih uradih, iznašajoč 375 gl. 21 Vi kr. Potem je bila nad tri ure trajajoča seja sklenjena. Domače stvari. — (Glasbeni Matici) dovolil je mestni zbor ljubljanski v včerajšnjej seji za tekoče leto 200 gld. podpore. — (Ljubljanskega „Sokola" odbor) je v svoji prvi seji soglasno sklenil, naročiti deset iztisov časopisa „Mir", ter ga prepustiti uredništvu, da ga blagovoli primerno razdeliti mej koroške Slovence. — (Kranjsko obrtnijsko društvo.) G. mestni odbornik J. N. Ho rak je zaradi preobilnih poslov odložil mesto predsednika kranjskega obrt-nijskega društva. Vodstvo društva prevzel je do prihodnjega občnega zbora solastnik tiskarne in kup-čijske zbornice svetnik g Anton Klein. — (R a z p sana tajniška služba) pri kranjskej hranilnici ima — ker je plača precejšnja, dela pa malo in ker vsacega kandidata navdaja up, ko bi sedanji g. ravnatelj opustil svoj sedež, avan-zirati na njegovo mesto — mnogo snubačev. Jedva je gosp. dr. Petrič izjavil, da niti za to službo prosil ne bode, že se raznasa u kazinskih krogov „on dit", da utegne gosp. beležnik dr. Vok postati hranilnič-nim tajnikom, ker mu je gosp. A. Dreo pokrovitelj. Nam tudi prav. — (Odbor za „Sokolovo" maskarado) ima jutri četrtek 11. t. m. ob 8. uri zvečer v Čitalnici, I. nadstropje, svojo drugo sejo. — Gg. odborniki naj se polnoštevilno udeleže. — (Telovadba.) V ponedeljek dne 15. t. m. počne „Sokol" prvikrat telovaditi v realki. Želeti je, da se prav mnogo Sokolcev udeleži. — He-alkiua telovadnica je krasna ter ugaja vsem zahto vam sedanjega časa in ker se nahaja skoro v sre dini mesta, nadejati se smemo, da bode taista vedno dobro obiskana. — Po telovadbi nameravajo baje Sokolci začetek telovadbe v realki slovesno proslaviti. — (Veteransko društvo) priredi v soboto 13. t. m. ob 8. uri zvečer plesovno veselico v „steklenem salonu kazine". Čisti dohodek je namenjen društveni blagajnici. — (Mesečni živinski somenj) 8 t. m. bil je prav dobro obiskan. Goveje živine prignalo se je nad 400 glav in bilo je mnogo prometa. Domači mesarji kupili so kakih 80, vnanji iz Trsta, Gorice in Pulja do 180 glav. Cene bile so dobre. Konj je bilo malo, komaj kakih 100, kupčija neznatna. — (Klanje prašičev doma) dovolilo se je v včerajšnjej seji mestnega zbora pod naslednjimi pogoji: 1. Krčmarjem se izjemno in začasno do konca t. 1. dovoljuje klanje prašičev doma. 2. To klanje mora se za vsak slučaj sproti ob uradnih urah naznaniti mestnemu magistratu ter ob jednern plačati mestne takse 80 kr. in takso za ogled, katera je odmerjena tudi na SO kr. Pred ogledom sme se sicer prašič zaklati, toda zaklana žival mora razparana z vsem drobom čakati ogleda in so nikakor ne sme poprej razsekati in izdelati. Živino-zdravniku je vselej pokazati boleto o plačanih taksah. Ogled se vrši le po dnevu od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer i u sicer, če je bilo klanje že prejšnji dan naznanjeno, takoj po 7. uri zjutraj, sicer pa najpozneje dve uri po naznanilu. 3. Vsak krčmar, ki hoče doma klati, mora uložiti mestnemu magistratu 2T> gld. kavcije. Ta kavcija zapade takoj, ako krčmar kakorkoli zlorabi pridobljeno dovoljenje, n. pr. če prašiča brez naznanila zakolje, ali brez ogleda razseka in izdela, če več prašičev zakolje, nego jih je nazuanil. če komu, ki ni opravičen klati doma, dovoli klanje na svojem domu itd. Za ovadbo plača mestna gosposka 5 gl. Vrhu tega izgubi vsak krčmar, kateremu je zaradi prestopka teh pogojev zapadla kavcija, pravico, da bi se mu še dalje dovolilo, klati doma. Kadar neha krčmar doma klati, vrne se mu položena kavcija. — Policijski odsek nasvetuje: 1. Naredbe in predpisi mestnega magistrata se odobre. 2. Mestnemu magistratu se naroča, izdelati za živinozdn»vnika natančen pouk tudi v tem smislu, da more on skrbeti za primernega namestnika, t.ko bi mu ne bilo mogoče ogledati zaklane prašiče v predpisanih dveh urah, dalje mora po ogledu prašičev izročiti krčmarjem potr-dilni listek, da se morejo izkazati o postavnem pregledu. — Govorilo se je o teh predlogih magistrata jako mnogo, za kar nam prostora manjka, ko bi hoteli tudi le površno poročati. Mej vsemi mnogimi predlogi bil je vzprijet le predlog gosp. Pe-terce, da se ima klanje jeden dan naprej naznaniti. Sicer obveljali so predlogi magistrata. Ogled se je izročil učitelju na podkovskej šoli g. Schle-gelnu, kateremu izdela magistrat posebno vodilo. — (Otavo kosili) in spravljali so pretekli teden na Vrhniki, kar v jeseni zaradi deževja in po-vodnji ni bilo možno. ubožnemu zavodu glede pokritja troškov ubožne blagajne za poslednje četrtletje 1882. Deficit v blagajnici iznaša za zadnje Četrtletje 1882. 4522 gld. 94 kr. NaglaSevaje, da bode finančni odsek o t*»j zadevi v obče kmalu natančneje poročal mestnemu zboru, nasvetuje, da se dovoli upraviteljstvu mestnega ubožnega zavoda za zadnje četrtletje 1882 predujem s 350O gld., kar mestni zbor brez razgovora odobri. Dr. M o sche poroča o proračunu mestne klavnice za leto 1883. Dohodki bo preračunjeni na 19.360 gld., troški pa na 10.688 gld. 25 kr., tedaj bi bilo dobička 8G71 gld. 75 kr., ali 5% od zazidanega kapitala 170.000 gld. Poklanih bilo je v klavnici 1882. 1. 3295 glav goveje živine, 7610 prašičev in 8459 druge drobnice. Klavnina (taksa) za vse to iznašala je 18.839 gld. Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški opomni, da se je govorilo tedaj, ko se je otvorila klavnica, le o dveh hlapcih, zdaj pa imamo že štiri. Klavnica kakeršna je zdaj, je v največjem neredu. Ne ve se, je-li hišni vratar klavnice g. Lesar vrhovni načelnik, ali pa mestni živinozdravnik. Že jedino to, da se je za gnoj od 19.364 glav govedine in drobnice, ki bo bile v teku jednega leta v hlevih klavnice, nku-pilo le »3 kaže dovelj, da se ni ravnalo posebno pošteno. Po klavnicah druzih mest uveden je jako natančen red, tedaj bilo bi umestno, da se na korist mesta in strank tudi v mestnej klavnici kaj spremeni. Naj ae določi, kdo je vrhovni načelnik, naj se osobje malo predrugači, naj se upelje gotov red, da se bode klalo, posebno kar se drob niče tiče, le ob določenih urah, naj bode hišni red v mestni klavnici na tanko določen, da se ne bode klalo, kadar se bo komu poljubilo, ampak le v po hišnem redu določenih gotovih urah. Govornik nasvetuje, naj se naroči mestnemu mag'stratu, da v tej zadevi stavi predloge mestnema zboru. Mestni zbor sprejme ta nasvet in odobri proračun mestne klavnice. Mestni odbornik dr. Mosche poroča v imenu finančnega odseka o proračunu mestnega loterijskega posojila za 1. 1883. Dohodki znašajo 69.806 gld. 66 kr., stroški pa 68.014 gld. 56 kr. Tedaj se kaže prestanek dobička 792 gld. 20 kr. Mestni odbornik Hribar predlaga v smislu svojega ekspozeja o loterijskem posojilu, naj bi se izguba obresti ne računila mej dobiček. Dr. Suppan protivi se z velikim strahom temu predlogu, češ, da je le posledica predloga, katerega je nasvetoval g. odbornik Urbar v zadnjej seji, katerega pa je mestni zbor zavrgel. Pri glasovanji sprejme se predlog g. Hribarja z 10 proti 7 glasom in vsled tega se zmanjša do-sedaj po prejšnjej uemškej večini izkazani fiktivni ostanek pri loterijskem posojilu za 1. 18S3 na neznatno svoto 8 4 gld. 5 kr. Razgovor sukal se je še o mnogih točkah proračuna loterijskega posojila, katere pj posamično ne moremo navajati. Ko je g. odbornik Hribar, kateri Liza ga ni poslušala. Mislila je na svoj jutranji sprehod, v duhu ponovila je ves Akulinin pogovor z mladim lovcem. Vest jej je očitala. Zastonj se je tolažila, da ni storila ničesa nespodobnega in da ostane vse brez daljših nasledkov. Njena vest govorila je glasneje, kakor njeni um. Obljuba, da pride drugi dan v gozd, jo je vedno mučila, in sklenila je že ne držati se tako veličastno dane obljube. Ali kaj; ko bi ne šla, podal bi se morda Aleksej h kovaču Vasiliju, in tam videl njegovo hči, pravo Akulino, — debelo kozavo dekle _ in tako uznal njeno zvijačo. Ta misel ostrašila je Lizo, zato šla je drugo jutro zopet kmetski oblečena v gozd. Aleksej bil je jako nemiren. Cel dan mislil je na svojo novo znanko, njena podoba mu še po noči ni šla iz spomina. Ko se je drugi dan pokazal prvi svit na vzhodu, ustal je in se oblekel, ter hitro odšel b Spogarjem v gozd, še puške iii utegnil nabiti. Skoro pol ure moral je čakati v gozdu. Ko-nečno zagledal je mej grmovjem višnjevi sarafau, in tekel je svojej Akuliui naproti. Aleksej zapazil jo hitro neko oto^nost na njenem obrazu. Hotel je vsekako zvedeti, kaj teži njeno mlado srce. Liza povedala mu je, da se jej zde taki shodi lahkomišljeni, ter da je prišla zadnjikrat. Prosila ga je razdreti to znanstvo, ki gotovo ne pelje k dobremu. Vse to govorila je v dijalektu onega kraja. Aleksej se je čudil njenim mislim in čutom, ki so kar nenavadni za kmetsko dekle. Napel je vso svojo zgovoruost, da odpravi Akulino od svojega sklepa, zatrjeval jej je zvestobo, da se ne bo nikdar pokesala, in prosi' jo, da mu ne odtegne — veselja videti jo na samem v gozdu, če tudi samo jedenkrat v tednu. Govoril je jako strastno, bil je ves zaljubljen v njo. Liza ga je tiho poslušala. „Obljubi mi," rekla je naposled, „mene nikdar obiskati v vasi. Nikoli no povprašuj po meni. Ne išči nikjer drugje shodov z mano, kakor kjer ti bom jaz odločila." Aleksej hotel jej je to zatrditi s prisego, ali ona ga je odvrnila od tega. Tvoje prisege mi ni treba, zadosti mi je samo tvoja beseda. Sprehajala sta se potem po gozdu, dokler mu ni rekla Liza: „Čas je iti domov." Ločila sta se. Ko je bil Aleksej sam, premišljeval je, kako da ima to preprosto dekle nanj toliko upliva, dasi sta se videla še samo dva pota. Pogovori ž njo zdeli so se mu prijetni; dasi so bili pogoji tega dekleta sitni, vender mu ni nikoli prišlo na misel prelomiti svojo besedo. Aleksej bil je namreč vkljub prečudnemu zalostinskemu prstanu, vkljub njegovemu skrivnostnemu dopisovanju mladenič čistega in nedolžnega Brca. Ko bi jaz smei delati po svojej glavi, upisal bi obširno, kako sta se shajala mlada človeka, kako tolažila drug druzega, kaj sta delala in kaj govorila. Ali večini bralcev zdele bi se take podrobnosti dolgočasne, zato hočem to opustiti. Le to povem, da je bil Aleksej v njo zaljubljen do ušes, ter da tudi Liza ni bila ravnodušna. Oba bila sta srečna v sedanjosti, na prihodnjost pa nista mislila. (Daljo prib.) — (Iz Vranskega) se nam pis> v 9. dan t. m.: Pretečeno nedeljo vršila se je v prostorih narodne Čitalnice na Vranskem tombola ubogej šolskej mladini na korist. Množina občinstva iz trga in okolice pripomogla je z izredno žrtvovalnostjo in milosrčnostjo k izdatnej vsoti 113 gld. 62 kr. Plemenito podjetje je hvalevreden in blagodejen Čin prijateljev domačega šolstva. Bog plati! — (Nesrečen drvar.) Dne 8. t. m. ubil se je drvar Janez Pretnar, po domače Andrejec iz Spodnjih Gorijan, ko je šel gonit drva v Gabrije, to je pol ure od Radolne. Z njim bila sta tudi Jakob Žvan iz Spodnjih Gorijanjin Janez Ženiva iz Polšice. Ko so prišli vrh Gabrija blizu Bratove Peči, stopil je ponesrečeni prvi v plaz, po katerem so gonili drva, ali takoj mu je spodletelo in plazil se je, ne da bi se bil mogel kje ujeti, naravnost po ledenem plazu in ko pride do pečij, ki so spodaj, treščil je čez in se strašno razbil. Bil je takoj mrtev. Zapustil je ženo in 4 mlade otroke. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Zagreb 9. januvarja ob 11. uri po noči. Profesor ŽepiČ nočas umro, sprevod 12. januvarja posije podne. Budimpešta 10. januvarja. V spod-njej zbornici izjavil je na interpelacijo Moc-sary-jevo minister komunikacij, da so storjene vse naredbe za rešitev ljudij in da se je v Raabu še pred povodnijo vse potrebno za ukazalo in ukrenilo. Sicer pa nevarnost ponehava. Tisza izjavi, da je nakazal potrebne vsote za stanovanje in živež tistih prebivalcev, ki so morali zapustiti svoje hiše, tudi zasobna milosrčnost začenja že pomagati. Po uradnih poročilih je 10.000 ljudij brez strehe, 300 do 400 preplavljenih, deloma tudi uničenih. Serajevo 10. januvarja. Danes zjutraj nastal je požar v hiši, kjer je nadsodnija. Vse gornje nadstropje, dvorana za obravnave, pohištvo, knjižnica in pravdini akti so pogoreli. Registratura ohranjena. Ogenj je baje nastal, ker se je premočno kurilo. Carigrad 10. januvarja. Iz Sofije poroča se ministerska kriza kot nasledek razponi mej bulgarskimi in ruskimi ministri. Tržne cene v IJubljanI dne 10. januvarja t. i. 'Št. 17820. Pšenica, hektoliter . . . Rež, . ... Ječmen , . . Oves, ■ ... Ajda, ■ . . . Proso, , ... Koruza, „ ... Leča , ... Grah . . . . Fižol , . . . Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, » • • Špeb frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo mas1©, „ . . Jaica, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ * Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ , Drva trda, 4 k v. metre . „ mehka, „ „ , . gld. kr. 47 20 39 93 06 87 36 69 96 88 66 75 90 2»/t 8 56 48 4« 28 40 16 3 96 50 Razglas (12-3) Visoka c. kr. deželna vlada je z dopisom dto. 18. novembra t. 1. št. 9847 določila, da se bodo 13, dan Januvarja 1SS3 pregledovali domači žrebci iz političnih okrajev mesta Ljubljane in okolice ljubljanske, ki se hočejo za pleme rnbiti. To se lastnikom žrebcev iz omenjenih političnih okrajev naznanja z dostavkom, da se pregled v določeni dan ob 9. uri dopoludne v tukajšnjej živi-nozdravilnici na Poljanskej cesti prične, in da se do-ltične tiskovine za zapisnike in izkaze kakor dosih-mal dobivajo v tukajšnjej ti-/ 85 „ papirna renta 5°/0 . . . . 84 „ 5°/0 it«\jerake zemljišč, odvez, oblig. . . 103 n Dunava re#. srečke f>°/0 - . 100 gld. 114 Zemlj. /a°/0 zlati zatrt, listi . 118 „ Pnor. oblig Elizabeline zapad, železnice 98 „ Prior. ob H g. Ferdinandove sev. železnico 105 „ Kreditne areftke.....1O0 gld. 171 „ Rudnlfove srečke..... 10 „ 19 „ Akcije auglo-uvsti. banke . . 120 „ 113 „ Trammway-druat. velj. 170 gld. a. v. . . 220 . Umrli so r l>inl>ljaiii: 8. januvarja: Leopoldina pl. Iiadics, uradnikova udova, 89 I.. Kravja dolina št. 11, za otdabljenjem v sta-roati. — Jakob 1'raček, delavec, 45 1., sv. Petra cesta št. 67, za osepnicami. — Jožef Grd, delavčev sin, 21 m., Sodarska steza it. 4, za Hrightovo boleznijo. 9. januvarja: Leopold Vidmar, stnigarjev sin, 3 m., Florijansko ulice št. 35, za božjastjo. V deželnej bolnici: 7. januvarja: Marija Puhar, delavka, 23 I., za j etiko. n k M rt toro logično poročilo. (I?rojjrlecl čoz; preteoeni i«-3 mm. a'i za 2 .7 inu. pod normalom, v sredo opoludue; razloček mei miiksJmOU) in tninitnoiu sploh je todaj znašal 16*54 mm. Najviuji razloček v stanji jednoga dne, za 411 mm., je imel čuti Irk; najmanj^', za 0*7 7 mm., ponedeljek Thermometor: Srednja temperatura pretočenega tedna je znašala -4- 2*1° C., to je za «1*9' C nad normalom Srednja temperatura je biU siimo v sobota in nedeljo pod normalna Najvišu; srednjo Btauje, za -f- 7.4° C. ali za 10*2°(1. nad tedenskim nouualom, je bila v torek; najnižje za — 6*5Q C. avli za 3 7° C. pod tedenskim normalom, ne delja; razloček mej maksimom in minimoiD srednjima stanja je tedaj znašaj 18*9* C. Tudi temperatura sploh je bila 17krat nad-, ?e dkrat pa podnormalna. Najvišja 4- 10 1° C. ali zu 129° C. nad normalom, je bila tempe ratura v torek opoludne; najnižja, — tiS0 Ć. ali za 4 0° C pod noima'onj, v nedelio zjutraj, oziroma zvečer; razloček mej maksimom in minimum sploh jo todaj znašal Kil*0 C Največji razloček V Btanji lednega dne, za 6-f>° C, jo imel torek; najmanjši, za 1*0° C, nedelja. Vetrovi protečcuega tedna so bili precej močnejši kot navadno, sploh pa precej spremenljivi! flkrat jc bila burja, 6krat je bil ..jugovzhod-, po 2krat ,,brezvetrijeu in „severu, po lkrat „gorenjeea in „vzhod". Nebo je bilo večinoma, 17krat, »popolnoma oblačno", po 2krat pa „deloma jasno" in Jasno". Vreme Pretečenega tedena je bilo precej stanovitno; imel jo samo jedcu deževen dan, namreč ponedeljek, z 0*20 mm. dežja. 80 65 70 55 50 45 49'/, 64 60 25 75 5C 20 50 75 75 60 40 75 60 kr. Št. 150. Razglas. (21-1) M ost ni magistrat naznanja: 1. da so imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1861, 1862 in 1863 rojenih domačih mladeničev dogotovljeni in pri magistratu od IO. do S5. dne t. m. razpoloženi, da jih vsak lahko pregleda in a) ko bi kdo izpuščen ali pa napačno upisan bil, to naznani, b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za oproščenje od dejanske službe vojaške ugovarja in te ugovore tudi dokaže; potem objavlja magistrat: 2. da bode srečkanje novačenju podvrženih mladeničev l. razreda letos v 13. dan februvarja c»b O. url dopoludne v mestnej dvorani in da je vsakemu prepuščeno udeležiti se srečkanja. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 4. januvarja 1883. Župan: G ras seli i. i"ci>lw-imimi P»pravil «. Pieeoll, lekar „pri AIIIIII lit (IMUNI, angelji" v Ljubljani, na Dunaj-skej cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kosti-boljn, hrometi delavnih eutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenici 40 kr. Mazilo zoper ozeblino, coli. lekar „pri angelji" v Ljubljani, na Dunajskej cesti. To je najbolje zdravilo zoper ozeblino. Cena 80 kr. (697—10) (i umi IbuilintK uplivnejši kot vsak v prodaji VI UIIII-UUliouiiOj Hu nahajajoči bonbon, rabi se z najboljšim vspehoin pri kašlji, hripavosti in kataral-nosti dihalnih organov. V škatljicah a 10 kr. n [-h (-1° 153 II S. i SffS I »p I « r t B e ■ I 9 s o E i 5" w» q| v> v> P9 P H f 2 B -"•(RS cd o g, B c 3, S P B * ~-f. % <=><=r- g % E. t s* c -« b N -1 »S _ =3 5 P* Blutreihigumc&pilleh ll i ! Boljši od vsoh pođobv'fa i dolkov, ii^rapio to p 1 o i "• slttuU'.livf/rt % ttrhi; tutjuapfirnrje mrrt !jo zu,mr bott t-i v orjur'li LrniJn;c-.ui dolu te1* , n"- j imi iim/Iioo, bolezni v prsih, niv koži, na Ov-oU, v ii«o ii-r 'i mi v i, r.ou o. učio u -piuko bO*e 0 ; 8Ji io k'-i in lchko odpravljajo blato. MU K* Bd.-iv i, ki bi b j boluo in pri tem popoliioin ncskoiiiivo roper Rotovi Tir v.oh bolo^nil. Kor »u iioslmlko \otiv, uilvujo jih radi tudi otroci. To pilo so odlikovano ■ jako custn'm piHinuiti pitami vrlja iA kr. — Znv'.ivtz. v: em nit *knyfj. 1'JO ».7. veiia nhmo i pU, u. v. -W (705—8) 1 Vsnka lk tliicr. ki m'm>\ tirnic i A poihrke km m Svarjenje munm jf ponvi n PA r.ulujoj blnini tiunr 'er tv;nrao, naj so no varilv kupnji' ih ur ntortt tftthro, ''>:.! i.lalir