GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki
|	The only Slovenian datf>	|
JB	* In the United Staiav v	jj
5)	a M *	|!
lj	Issued every day cioepi	1
jjj	•: Sundays and Holidays t-	|
I Edini slovenski dnevnik	m
& <vZedinjenih državah.:*	jE
|f VeDa za vse leto... $3.00	W < Ima 10.000naročnikovm
Vtt—HI«—■
WMLXTON PHA1H»; 4687 CQBTLAKDT. Mat** mm iiwmd-Ol— Btatfr, geptamlwr H, 1908, rt Fot Otfo» rt K«w York, M. sad« the Act of OongiM of March 3, 187»,	TELEFON FIBAKNS: «87 OOETLASD%
NO. 253. — ŽTEV. 253.	NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 28, 1914. — SREDA, 28. OKTOBRA, 1914.	VOLUME YYTT — LETNIK tth
MTKA V ZAPADNI BELGIJI SE~BL1ŽA~ KONCU.
V JUŽNI AFRIKI JE IZBRUHNILA SPLOŠNA USTAJA BUROV.
Velika bitka, ki se vrši že devet dni v zapadni Belgiji, se bo najbrž končala z zmago Nemcev. - Na belgijskem bojnem polju so stopile v akcijo avstrijske čete, broječe kakih 10.000 mož. - Na desnem zavezniškem krilu pa nasprotno prodirajo Francozi. - Nemci so pripravljeni na dolgotrajno obleganje Belforta. - Iz Galicije ni poročati posebnih novosti. •• Rusi obstreljujejo Przemysl z vso močjo.
Nemci pred Varšavo.
Berlin, Nemčija, 27. oktobra. -Veliki nemški generalni štab je izdal danes sledeče poročilo: Zapadno- od Avgustova so začeli Nemci s svojim ofenzivnim prodiranjem. Jugozapadno od Varšave ko naše čete odbile vse sovražni-ške napade. Severno od Ivango-roda smo pognali preko reke Visi e dva ruska armadna zbora.
Franooeko poročilo.
Pari*, Francija, 27. oktobra. -Francosko ministrstvo izjavlja: Vesti o nemških zmagah niso resnične. Rusi imajo ob reki San v rokah veliko važnih postojank, s katerih jih ne bo mogoče tako lahko pregnati.
Nemci so se morali umakniti.
London, Anglija, 27. oktobra.-Reuterjevi agenturi poročajo iz Petrograda: Iz okolice mesta Mla-va so se* iiaF&t Nemci umikati proti Vshoduji Prusiji. To se je /godilo zaradi tega, ker niso dosegli na fronti med Thornom in Krakovom onega, kar so upali doseči. Prebivalstvo Vzhodnje Pm-»ije je dobilo povelje, da naj se umakne v notranjost dežele.
Pokrajina med S try jem in Dro-liobičein je takorekoč kar posejana s trupli avstrijskih vojakov. Od četrtka do sobote so vjeli Rusi štiri tisoč mož avstrijske armade in petnajst častnikov. Poleg tega so zaplenili 11 strojnih pušk, 22 topov in veliko drugega vojnega niaterijala.
Obstreljevanje Przemysl a.
Pariz, Francija, 27. oktobra. — Havas agent ura je dobila iz Pe-trograda poročilo, da Rusi tudi ponoči obstreljujejo Przemysl.1 Pri teh operacijah se poslužujejo močnih žarkometov.
Dezerterji, ki so dospeli iz trdnjave, so izpovedali, da se v Prze-myslu s silno naglieo razširjajo nalezljive bolezni. Če posadke ne1 bodo uničili Rusi. jo bosta uničili kolera in vročinska bolezen.
V varstvu artilerije.
London, Anglija, 27. oktobra. -Dopisnik poroča Reuterjevi agenturi; Nemci so se ponoči umaknili iz okolice Varšave in se že sedaj nahajajo kakih trideset milj bolj j proti zapadu. Za svojo lastno o-brambo so pustili blizu mestu težko artilerijo. Ker so Rusi zavzeli Lovič, lahko kontrolirajo ozemlje, ki se razprostira osemdeset milj sapadno od Varšave.
Izvrstno so rešile svojo nalogo ruske sanitetne kolone. Tovornih vozov in vprege je povsod dovolj na razpolago. V Tvoroicu so morali izprazniti neko blaznico, ker Hf je nahajal« preblizu fronte. To nalog« §e je poverilo mali posadki, katera j« dobila povelje, da se ne ume posluževati sile. Vojaški zdravniki so napravili iz samih žepnih robcev dolgo vrv, katere so me blazni držali, ko so šli na kolodvor. .Rekli so jim, da jih bodo takoj Nemdf ustrelili, če izpustijo vrv.
Nevrjs*#&o v^Sko število ranjenih.
IfflMlfc, Anglija. 27. oktobra.-NVka petrofrajika brzojavka prarit 4% *o peljali skoti Dunaj <nt	vojn® pa 4p 13. sep-
tftttitte«!* n&jmanj 136,000 ranjen-
Eu iJST"iik
ndiAf *am ntMt
Situacija na južnem bojišču.
Berlin, Nemčija, 27. oktobra. -Z Dunaja je dospelo sem več u-radnih poročil, iz katerih je razvidno, da ni v vzhodnem čelu Bosne nobenega Srba več. V nedeljo zvečer so napadle avstrijske čete sovražniške pozicije zapadno od Višegrada. Srbi so se morali u-makpiti. nakar so jih A.vstrijci zasledovali prav do reke Drine. Pri tem so izgubili veliko svojih j topov, pušk in muuieije.	i
Črnogorci so se zadnji čas lo-j čili od Srbov in so se samostojno bojevali. Hudi spopadi so se vršili v posameznih okrajih, ki leže ob reki Drini. Po preteku več dni se je posrečilo Avstrijcem z nasko-: kom zavzeti dve dobro utrjeni čr-! nogorski postojanki.
Bitka v bližini Varšave.
Berlin, Nemčija. 27. oktobra.— S severnega bojišča poročajo, da. se. bitka y bližini Varšave še vedno vrši in da je dosedaj še neod-ločilna. Če Avstrijci ne dobijo pravočasno pomoči, jim bo slaba predla. Bitke se vrše tuii med Ivangorodom in Varšavo.
Rusko poročilo o zmagi.
Petrograd, Rusija, 27. oktobra. Nemci so bili pri Ravi ter med Radomom in Kosenicami č~sto po-tolčeni. V bojih so se posebno odlikovale kavkaške, turkestanske in sibirske čete. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, je padlo pri Przemvslu kakih 5000 avstrijskih vojakov.
Nemci pričakujejo skorajšne zrna-g*.
Kodanj, Dansko, 27. oktobra. Poročilo iz Berlina pravi, da so se v južni Alzaciji zopet za vršil i ostri artilerijski boji. Francozi skušajo z naskokom zavzeti ln-in-ške pozicije na celi črti m »d Bel-fort in Mueklhausen; svoje po-zieije utrjujejo sproti.
"Koelnische Zeitung" poroča, • la so potisnili Nemci v severni Franciji, v bližini Arras, bojno črto nekako 50 kilometrov dalje proti zapadu in da je prebivalstvo zbežalo iz Douai in drugih krajev, ki leže v bližini. V Va-lenciennes so se umaknile francoske čete. ne da bi se postavile proti, prodirajočim Nemcem.
Neko drugo poročilo iz Berlina pravi, da ni še objavljenih posameznosti glede bitke ob belgijski obali, da pa se pričakuje vsako uro odločilnih uspehov. Domneva se, da se bodo zavezniki u-maknili.
Obleganje franeoske trdnjave Belfort bo najbrž trpelo dolgo časa, ker so utrdbe zelo močne ter posadka velika. Trdnjavo napadajo noč in dan nemški zrakoplovi in aeroplani ter 6-2 glasi, da jc bilo na en dan'ubitih 44 osem, drugi dan pa 66 in to vsled bomb, katere so vrgli v trdnjavo aeroplani.
Francosko poročilo o položaju v Belgiji
Pariz, Francija, 27. cktobra. Oficijelno poročilo, katero je izdalo danes popoldne vojno ministrstvo, pravi, da se še vedno vrše boji med izlivom reke Yser in Mestom Len*. Nadalje glasi, da se zaverniki v tem distriktu niso umaknili ter da so napredovali med Ypre* in Roulers.
Potožilo pravi todi, da se js
. * t _ ■m £m •	•
vm! med Soissoas p Bisrry-m-
Bac artilerijski boj, ki je potekel ugodno za Francoze. Razdejanih je bilo več nemških baterij.	'
Iztočno od Nancv, med dvema gozdovoma, so pričeli Francozi z" ofenzivo ter vrgli sovražnika preko meje.
Nemci hočejo prodreti bojno črto zaveznikov.
Poročevalec "Daily Mail" br-zojavlja, da so Nemci najbrž za trdno odločeni prodreti bojno . črto zaveznikov ob reki Yser in! naj velja kolikor hoče. Kljub ve-' likanskiin izgubam imajo sedaj Nemci več čet na fronti kot v pri- i četku bitke. Nova ojačenja pri-! hajajo neprestano lia lice me-' sta.	j
Neki poročevalec 'Daily Mail' v Havru pravi, da so glasom cenitve belgijskega vojnega ministrstva izgubili Belgijci tekom, bojev ob reki Yser, ki že traja-jo devet cTni, nekako 10.000 mož.! Nemške izgube so baje še veliko večje.
- . i
Težka artilerija na belgijski I obali
Neko poročilo iz Amsterdama j pravi, da se je včeraj Nemcem po težkih bojih posrečilo zavzeti ' Roulers ter prekoračiti reko Yser-v bližini Dixmude.
Iz Ostende se poroča, da sta i dospela v Bruegge dva 42-centi-j meterska topova in 10 topov z; kalibrom 28 centimetrov. (Ti so! najbrž avstrijski. Op. ured.) {
Nemci nameravajo postaviti svojo težko artilerijo med Zee-bruegge in Heyst.	j
Neki kodanjski poročevalec "Times-a" je baje dobil iz Berlina poročilo, da se je sklenilo med Avstrijo in Nemčijo vojaško pogodbo, glasom koje bo prevzel nemški cesar poveljstvo nad obema armadama.
Begunci prihajajo v Havre.
Iz Calais je dospelo v Havre kakih 2000 beguncev, ki so zbe-' žali iz domačih krajev iz strahu pred nemškim prodiranjem.
Jvevo krilo zaveznikov je dobilo ojačenja, deloma za to, da ze-nači ojačene nemške pozicije, de- ! loma radi zmanjšanega delovanja angleškega brodovja, ki se je moralo oddaljiti od obrežja radi uspešnega artilerijskega ognja Nemcev.
Dosedaj se ni še ničesar slišalo, da bi se pojavili na belgijski obali nemški podmorski čolni ali pa nemške bojne ladije.
Nemčija ima v Wilhelmshafen več majhnih križark in tOrped-nih čolnov rušilcev in prav nič bi nc bilo čudno, ako bi se te ladije naenkrat pojavile ob belgijski obali.
Preteča invazija v Anglijo.
4 'Saeohsiche Staatszeitung" je priobčil članek, v katerem se peča pisatelj z vprašanjem, kake koristi si obeta Nemčija od zase-denja belgijske in francoske obali. Izjavlja se, da je že sedaj Angliji nemogoče zftstražiti nemške mornariške postaje pri IJelgolan-du. Ko pa bodo zasedli Nemci francosko obal do izliva reke Seine, bo kaj takega sploh nemogoče. T posesti Calais in morda Dieppt-a in Havra bodo mogli Nemci ustvariti g svojimi težki-m^tooovi varnostno mejo ata njj-
•-iilfiiiii.ii'Tf." - - -
zala skoro na polovico kanala.! Francoska pristanišča bodo služila kot postaje za torpedne čol-1 j ne, rušilce in Zeppeline. Pod varstvom velikih topov bo tudi mo-j ' goče položil i mine počez čez kanal ter tako odrezati Portsmouth in . Plymouth od Severnega morja. Invazija v Anglijo je potem čisto lahka stvar, ker je zveza med Škotsko in Severnim morjem zelo težavna.
1
Francoska poročila o uspehih pri i
Dixmude. ) Pariz, Francija, 27. oktobra. Današnje večerno oficijelno poro-|čilo se glasi:
j "Poročati ni ničesar novega I raz ven to, da so naš«* čete v okoli ici južno od Dixmude nekoliko napredovale.''
Trije aeroplani so leteli danes preko Senliz v smeri proti Pari-1 zu. Pariška zračna straža je zasledovala letalce, ki pa so se iz-i gubili v megli.
Nemci pridobivajo na ozemlju.
Amsterdam, Holandsko, 27. oktobra. — Poročilo iz Sluis od j ponedeljka pravi, da so pridobili Nemci v zappadni "Flaaidriji po ! težkih bojih na ozemlju. Zasedli ,so Roulers ter prekoračili pri J Dixmude reko Yser.
Čete za portugalsko zapadno Afriko.
j Lizbona, Portugalska. 27. okt. j Pod orožja se je poklicalo vse j razrede mornariške rezerve. Ka-ikih 600 mož brojeea mornariška i brigada bo odšla pričetkom 110-ivenibra v Angolo, zapadna por-Jtugalska Afrika, da ojači tamo-šnjo posadko.
Avstrijske čete v severni Franciji in Belgiji
London, Anglija, 27. oktobra. Poročila iz Amsterdam*, in Rot-terdama pravijo, da so prišle na fronto v severni Franciji in južni Belgiji števil/ue avstrijske čete prve vrste. Včeraj je prišlo skozi Ghent kakih 10,000 Avstrijcev iz Tirolske. S seboj so imeli tudi težke baterije na avtomobilih.
Poročila preko llolandske iz nemških vinrv pravijo, da so pomaknili Nemci v bližini Arras njihovo bojno črto za štiri milje naprej v zapadni smeri.
Iz Terneuzen, Holandsko. se poroča, da so bili zavezniki v so-iboto potisnjeni nazaj od ojačenih nemških čet, ko so se bližali mestu Thielt.
Uničeni francoski parnik.
London, Anglija, 27. okttfbra. Glede vzrokov razdejanja francoskega pamika "Admiral Gan-teaume", ki so je potopil včeraj v kanalu v bližini Calais, se ne ve še ničesar pozitivnega. Eni pravijo. da je zadel parnik na mino, dočim se glasi z druge strani, da je eksplodiral parni kotel parni-ka.
Parnik je ime L na krovu 2000 francoskih in belgijskih beguncev ter se je nahajal iia poti iz Calais v Rochelle, ko se je zavr-šila eksplozija ter se je pričel parnik potapljati. Kakih 30 osdb je utonilo, dočim je ostale rešil v ■bližini se nahajajoči parnik "Queen."
Ugon Nemcev in Avstrijcev iz
Nrfs, Kitajska, 27. oktobra.
Oblasti v Hongkon^u in drugih
angleških posestih na Kitajskem so danes odredile, da se mora izgnati iz angleškega teritorija vse avstrijske in nemške podanike, izvzemši vojaške obvezance, katere se bo interniralo.
i
Protest Japonske.
Washington, D. C'., 27. okt. — V poslanici, katero je izročil japonski poslanik baron Chinda, protestira -japonska vlada proti bivanju nemške križarke 'Geier' v Honolulu. Križarka "Geier" se je zasidrala v jmstanišču, da izvede na ladij i potrebne poprave. Radi japonskega protesta pa je danes zvezna vlada naročila pristaniškim oblastim v Honolulu, I naj ugotovijo, če so poprave že i izvrsefie ter more križarka zopet J odpluti iz pristanišča. Uradniki državnega departmenta so danes izjavili, da trdi Japonska v svoji poslanici, da so popravo na *Geier-ju' že izvršene ter da mednarodno pravo ne dovoljuje nemški križarki. da bi se še nadalje mudila v pristanišču.
Japonska je konečno tudi protestirala proti temu, da se je križarki dovolilo vzeti na krov polni kargo premoga.
Boji pred Tsing-Tauom.
London, Anglija, 27. oktobra. Pri naskoku na Tsing-Tau so naleteli Japonci na mine, katere sj položili Nemci. Izgubili so kakih 500 mož mrtvih in ranjenih.
Japonci so sedaj prepričani, da ne 'bodo mogli zavzeti trdnjave z naskokom, temveč le po dolgotrajnem obleganju.
Požar na bojni ladiji.
Berlin, Nemčija, 27. oktobra, i Glasom sem doslili poročil iz Rot-terdama je pričela goreti neka angleška bojna ladija, katero so zadele nemške baterije ob belgijski obali.
Nad 70 odstotkov lahkoxanjenih
Rim, Italija, 27. oktobra. — Oficijelna poročila, ki so došla sem. pravijo, da izgube Nemci na dan povprečno na mrtvih in ranjenih kakih 10,000 oseb. Od teh jih je 70 do 80 odstotkov le lahko ranjenih ter se lahko vsi po preteku par tednov zopet vrnejo k fronti.
Angležem se dobro godi v Berlinu.
London, Anglija, 27. oktobra. Kot prvi vojaščine obvezen Anglež, katerega so izpustili Nemci, se je vrnil včeraj v London neki Rushbrooke. Izjavil je, da se v Berlinu zelo obzirno postopa z Angleži. V zadnjem času so sicer ljudje razburjeni vsled številnih aretacij Nemcev v Londonu ter groze, da se bo na enaki način postopalo z Angleži. Vsled tega so. zelo razburjeni Angleži, ki se še mude v Berlinu. V splošnem pa se ne more noben Anglež pritožiti, da bi se slabo postopalo z njim.
Grki so zasedli Epir.
London, Anglija, 27. oktobra. Grški diplomatični zastopniki so danes obvestili velesile, da se je grška vlada odločila zasesti Epir, katerega je izpraznila marca meseca. Grki izjavljajo v utemeljevanje njihovega koraka, da je to le preventivna odredba, ker ogrožajo anarhične razmere v distriktu mir Gfike.	. < .
Iz Rima je pi iijn ■ »mi sfrj m m J
i ... -'.i' .....tksa^j;
L'ilo, da je 600 grških vojakov pregnalo turško posadko v Gheg-lii. V notranjosti dežele so grški Epiroti zasedli par vasi ter jih požgali do tal. Ti kraji se nahajajo v Albaniji, v bližini grške meje.
Danes je prišel v zunanje ministrstvo grški poslanik ter je imel daljše posvetovanje z ministrskim predsednikom.
Iz Avlone se poroča, da je prišla tjakaj italijanska bojna ladija "'Dandolo*.
Dolina smrti.
Petrograd, Rusija, 27. okt. — Nemci in Avstrijci so večkrat poskušali stopiti na Poljskem v o-fenzivo, pa so se jim vsi poskusi izjalovili. V varstvu svoje artilerije so delali Nemci nove okope, toda Rusi so jih prepodili, še predno so bili okopi gotovi. Ofi-cielno poročilo se glasi: — Spopad pri Petrokovi in Radomu se je razvil v strašno bitko, katere bojna črta je bila najmanj sedemdeset milj dolga. Bojišče pri Sam-boru je polno mrličev. Niti pokopati jih ne morejo, ker jih je preveč.
Šabac kup razvalin. . i
London, Anglija, 27. oktobra. "Times" je dobil brzojavko, da je Sabac, nekdaj tako cvetoče trgovsko mesto Srbije, podoben kupu razvalin. Cesar niso uničili Avstrijci s svojimi topovi je uničil potres, ki se je bil pred kratkim pojavil. Po mestu plenijo razne roparske bande. Avstrijci so v enem dnevu razdejali kakih petdeset poslopij.
Ustaja v Južni Afriki.
London, Anglija, 27. oktobra. Sit uacija v Južni Afriki je veliko bolj resna kot se je začetkoma mislilo. Vlada je vedela za vse predpriprave ustašev. pa se ni toliko brigala, da bi še začasno napravila red. Ker je prišlo sedaj do resne revolucije, nikakoine bo mogoče preprečiti prelivanja krvi.
Vladni uradniki zaprti.
Vlada je bila neprijetno presenečena, ko je zvedela da se zbirajo na severu Oranje države do zob oborožene čete pod poveljstvom generala De wet a. V zapad-uein Transvaalu je prevzel vrhovno poveljstvo nad ustaši general Christian Frederick Beyers. Ustaši so izjavili, da so pripravljeni preliti za dosego svobode zadnjo kapljo krvi. Večino vlad-dnih uradnikov v onih dveh pokrajinah so zaprli. Vlada bo z vso silo delala na to, da se zatre revolucijo.
Sporazumno z Nemci. Pretoria, Transvaal, 27. okt. 24. oktobra je napadel polkovnik Brits oddelek čet generala Ma-ritza. Buri so se umaknili v Schuit Drift, kjer so se jim pridružili nemški prostovoljci. Napada na Koimos so se udeležile v veliki večini nemške čete. General Ma-ritz je lahko ranjen na desni no-gi
Ustaja Burov v tako kritičnem času bo irhela za Angleže zelo slabe posledice. General Dewet. in general Bevres imata pri ljtideli se največ upliva. Dewet je bil že več let poljedelski minister, posebno se je pa odlikoval za časa barake vojne. Ko je po vojni potoval po Ne&uaji in Nizozemski,
je bil povsod navdušeno pozdravljen.
General Bevres je bil še pred kratkim vrhovni poveljnik obrambnih čet. Resigniral je zaradi-tega. ker se ni hotel boriti proti Nemcem. Večina Burov je odločno proti Angležem, zanje se zavzemajo samo zaslepljenei in pa podkupljeni ter dobro plačani u-radniki.
Položaj v Mehiki.
Torreon, Mehika, 27. oktobra. Konvencija v Aguas Calientes je danes odločno zavrnila zahteve jre-nerala Carranze, da morata generala Villa in Zapata zapustiti svoje službe in da ne smeta kandidirati pri prihodnjih predsedniških volitvah. Med delegati se je bila vnela v tej zadevi ostra debata. Obenem se je storilo vse potrebno, da se odstavi Oarranzo kot provizoričnega mehiškega predsednika. Če ne bo hotel prostovoljno odstopiti, g-i bodo do tega koraka prisilili z oboroženo silo. Provizorični predsednik mehiški bo postal skorajgotovo general Antonio Villa real, sedanji predsednik konvencije.
I
» *
Villi strežejo po življenju.
El Paso, Tex., 27. oktobra. — Privatni tajnik generala Fran-cisca Ville, Luis Aguirre Bena-vides, je danes sporočil, da so hoteli po naročilu Carranzovega pristaša, generala Pablo Gonzalesa Villo usmrtiti. Ko Je atentator Francisco Mugla pripoznal, da je bil najet od Carranze.. so ga obesili.
Proti tujcem.
Po nekaterih mehiških mestih so zopet začeli s preganjanjem tujcev. V Juarezu so nekaj ino-zemcev brez pravega vzroka ob-glavili. veliko so jih pa zaprli. Aretiran je bil avstrijski trgovec Joseph Kleinmann, ker ga dolže. da je spravljal v promet ponarejen denar. 24 milj zapadno od Parrala so našli truplo Amerikan-ca Albina Froudensteiua.
Denarje v staro domovini
Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da smo se zopet odločili pošiljati denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predruga-čile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bode-mo istega vrnili pošiljateljem, ali pa še enkrat odposlali. Nikakor pa ne moremo jamčiti za *tako točno poslovanje, kot preje v normalnem času. Zato svetujemo rojakom; da začasno pošiljajo lr za nujne potrebe, manjše zneske, kateri naj bi ne presegali naenkrat svoto 500 kron.
CENE: ' K $	K	S
5.... 1.10 ! 100.... 20.60
1Q-... 2.16	110.... 22.55
16... 3.16 i 120.... 24.60
so.... 4.20	ISO....	26.W
26.... 6.30	j	140....	28.70
50.... 6.25	j	150....	30.75
3S-... 7.30	!	160....	32.80
40.... 8.30	j	170....	34.86
9.35	180....	36.90
».... 10.35	100.... 38.95
56.... 11.36	«00... 41.00
60.... 12.40	260....	61.25
13.40	300,.,.	61.59
70.... 14.45	8»....	71.75
75.... 16.45	82.00
&ff \;m z*
. « "...i	-r.
• H 1	^....................................
*GLAS NARODA"
'W Daily.)
Qmmi tad pmththmd by tto
IBoTmiiu Publishing Co.
■	(■ corporation.)
r&ANK SAKSER, Pre^knL JANKO PLEŠKO, SmcreUrj. LOUIS BENED1K. Trearorer.
*	mtammmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^m^mmm^mmmmmmmmmamrni^am^mm
PW« of Bviatu of the corporation
•ddreuea of above office tb : m Cartlandt Street, Borough of Manhattan New York City, N. Y.
S* oata leto volj« tut cm Am triko in
Gm»to........................$3.00
*• mo11«u....................... 1.60
M fc*u to n>e»to New York........4.00
M Dpi leto u meeto New York ... 2.00
fcvropo m leto...........4.60
' pol lete............. 2.56
*	" ** četrt le to............ 1.70
"GLAS NAROPA" izhaja vsak dan
uvxemii nedelj in praznikov.
"GLA9 NARODA"
t "Voioe <4 tbe People")
ovary day except Sunday« and
Holidays, Subscription yearly $3.40.
*J»»Hnnwnt mm —retwit
Dopiaf bras podui.-a in oepbooati aa no
pnebčojejo. Owar Mi ee blagovoli po&ljati po —
Money Order, hi MvouMiDbi kraja naročnikov pro-attca, d» ee nam tudi prejini« M**W4fie naznani, da hitrpja najdemo naslovnika
»>opieoro in počiljatvani naredite ta naa<ov'
*UAS NARODA" « Cort'andt 51._^y York City
__ ^»iattio 4^K7Cort»ir-di
I z Južne Afrike.
—o-
Iz Južne Afrike prihaja poročilo o izjalovljeni ustuji polkovnika Maritza v prid Nemcem. Ulasi se, da se ni le zavrnilo napad povzročitelja ustaje in njegovih ljudi, temveč da je Maritz sam že skušal dobiti ugodne pogoje za predajo.
Naj je že stvar kot hoče, dejstvo je, da nima južnoafriška urtaja se daleko toliko pomena kot se ga ji je pripisovalo v gotovih krogih. Nadalje je jasno, da ni imela ustaja tolikega pomena, katerega ji je pripisovala vlada Anglije in ž njo tudi vlada južnoafriške zveze. Da je navdajal vladne kroge velik strah, je razvidno iz dejstva, da se je proglasilo po celi Južni Afriki obsedno stanje.
Zakaj pa se je pravzaprav razveljavilo ustavne garancije ter jih nadomestilo z vojnim pravom?
Proglasitev vojnega stanja v Južni Afriki je imela čisto drugi pomen kot se ga ji je sprva pripisovalo. Proglasitev vojnega stanja se je veliko manj obračala proti oboroženi ust a ji kot pa p roti reformnemu gibanju, kojega povzročitelji so se zavzemali za oliranjenje miru.
Poroča se namreč, tla je razpoloženje v Južni Afriki veliko manj za Nemčijo kot pa proti vojni. Proglasitev vojnega prava se torej ne obrača proti vojni, temveč proti agitaciji za mir, s katero so započeli soeijalisti v j Južni Afriki.
Ustanovilo se je namreč močan' komitej pod naslovom ''Boj vojni", ki je sestavljen iz naj vpliv-i nejših socijalistov in delavskih voditeljev dežele. Istotako pripa-! da komiteju veliko delavskih za-j stopnikov provineijaluega sveta v Transvaalu. Pričelo se je z močno agitacijo, pismeno in ust meno, ter se je razširjalo idejo' nevdeležbe .pri vojni, v katero je1 zapletena Anglija. Ustanovilo se! je lastni list, "The War on War1 Gazette", ki je postal centralni1 organ tega mirovnega gibanja, j Tn in i k tega komiteja piše, da ne bodo južnoafriški soeijalisti iskali nobene zveze z ustaškim elementom med burskim prebivalstvom, Njih agitacija ni niti protiangieška, niti za Nemčijo. Obrača se edinole proti vojni kot taki.
Več kot vrjetno je, da se obrača proglašenje vojnega stanja nad Južno Afriko v veliko večji meri proti temu mirovnemu gibanju kot pa proti ustaji polkovnika Maritza. Temu gibanju se valed vojnega prava jemlje pravica prostega govora v besedi in tisku ter je zelo vrjetno, da bo gibanje popolnoma zatrto.
Velika Britanija se boji v sedanjem času veliko bolj mirovne agitacije delavcev v kolonijah kot pa posameznih poskusov
Dopisi.	r
Bulger, Pa. — Z delom se ne morem pohvaliti, ker naš premo-gorov le pomalem obratuje. Delamo tri do štiri dni v tednu, za-; služi se ravno toliko, da st- poŠte-, no preživimo. Na ječmencvec ne smemo misliti v teh slabih časih. Tukaj sta samo dve slovenski, družini in nekaj samcev. O društvenih razmerah ne vem nič kaj , sporočiti, ker ni tukaj nobenega društva, vseeno pa spadamo k. raznim Jednotam. Slovenskih cvetk je bolj malo in še te se dosti ne zanimajo za slovenske fan-, te. ampak se bolj na druge ozirajo. V bližnjem premogorovu Wer-, ner je 24. t. m. ubilo nekega pre-mogarja. Bil je takoj mrtev, Ro-jaki. pristopajte k društvom, ker nihče ne ve, kdaj ga nesreča zadene. Pozdrav! — J. Leskovee. j
Chishclm, Minn. — Di.e 23. t. m. smo pokopali tukaj Gregorja Prijatelja, doma iz Sodražice pri Ribnici. Pokojnik je bolehal je dalj časa na sušici. Spadal je k| društvu sv. Jožefa št. 30 J. S. K. Jed note. Razen soproge zapušča tukaj še šest otrok. Kljub slabe-, mu vremenu so mu priredili ro-; jaki lep pogreb. Pokojnik je bival v Ameriki kakih osemnajst let. Bodi mu lahka svobodna zem- j Ijiea! — Poročevalec.
Rcundup, Mont. — Kakor več drugih, sem tudi jaz sklenil iti s trebuhom za kruhom. Ko sem odšel iz Butte, Mont., se mi je po-j srečilo priti v majhno go sko mestece Roundup. Niti mislil si ni-1 sem, da bi živel kak Slovenec v teli hribovitih krajih. Txla bilo je vse drugače. Ko sem .stopil na postajo in si nekoliko razgledal majhno pogorsko mestece, sem prišel do vsem rojakom v ten^ mestu znanega salooiia Prešeren.! S tovarišem J. Grebencom sva ga pričela cukati, da je bilo veselje. Tukaj je še več drugih Slovencev. Nekoliko njih se peča ■/. obrtjo, večina jih je pa zaposlenih v tu-[ kajšnjih premogorovih. l)elo sej precej težko dobi. Rojakom ne I svetujem sem hoditi, ker je že! preveč brezposelnih. Delavci so1 vsi organizirani pri United Mine Workers of America. Vsak. kateri misli dobiti delo v tukajšnjih premogorovih. mora biti že poprej organiziran. Bolj dolgčas je liani v dolgih večerih, ker ni tukaj prav nobene slovenske kra-sotiee. C'e se kak pečlar iz te naselbine misli oženiti, naj ;o mahne kar v Butte, tam je slovenskih evetlie dovolj. Pred kratkim se je poročil v Butte rojak Josip Novak z gdč. Marijo Vidmar. No-voporočeneema želimo obilo sreče v novem stanu. Drugih novic ni. Kadar se delavske razmere zbolj-šajo, bom spet kaj sporočil. Pozdrav! — John Dolenc.
Milko Vogrin.
Novela. — Spisal dr. Stojan.
(Nadaljevanje.)
Težko in težko se je Olga premagovala, ko je videla pred seboj stoječega z dušo in telesom Milka Vogrina. Same radosti ni mogla kar nič govoriti. Zatorej jej dr. Vogrin iz zadrege pomaga. videč, da je vsa osupnjeua, ter reče:
"Kako da ste sama. gospiea. ali ni grofa in grofinje tukaj? Kje so pa mati 1 Ako bi bil vedel, da vas tu samo najdem, 7ie bil bi se drznil todi iti in vas v vašem premišljevanju motiti."
"To nič ne de", odgovori zdaj Olga. "Jaz sem se le prestrašila, ker mi je celo nepričakovano, da bi kdaj kdo todi hodil, kajti gozdič je razen ob jezeru ves zagra-jen. In še bolj me je strah obšel, ker ste hipoma, kakor da bi bili padli z neba, stali pred menoj, a pričakovala bi bila vse drugo prej nego vas."
"Ali vam ni gospod grof naznanil. da pridem proti večeru v Poreče?" vpraša hitro Vogrin.
41 Jaz ničesa ne vem in nisem tudi nič dišala o tem govoriti", pristavi Olga.
Te Olgipe besede so Vogrina lmdo zadele. "Kako bi bilo to mogoče?" mislil si je sam pri sebi. "Saj je grof rekel, da me iz- 1 prosi ter naznani, da «ele pridem proti večeru k Skenovskim."
Takoj mu šine huda misel v glavo, da je menda grof nalašč i vse to zamolčal in da ni nikdo, nikdo po njem, ubogem domačem i učiteljy, popraševal niti ga pogrešal, dji, tu4i OJ©i ae, njegova i aljubega uj«tal 1% !
misel pa je slabo vplivala na nje-j govo dušo. Postal je takoj otožen ter izgubil poprejšnjo veselost. Olga je vse to zapazila, ali temu' tudi hitro vzrok uganila, zatorej ga skuša potolažiti, rekoč:	j
"Jaz bi bila • večkrat rada J vprašala grofa ali grofinjo, zakaj niste tudi vi z njima k nam prišli. ali sprva je bil vedno baron Robert zraven nas. a vpričo njega nisem hotela tega storiti. Pozneje pa, ko mi je grotinja rekla, da se je mladi grof Hugon pre-' hladil in zategadelj ne prišel z njo, mislila sem si pa, da ste vi pri njem doma ostali. Zdaj sem pa že precej časa tu na vrtu in v gozdiču sama. dočim oni veselo na altani "whist" igrajo. Medtem pa je že grof gotovo materi naznanil, da nas vi šele proti večeru obiščete. Pozdravljam vas torej j:«z prva kot gosta na našem posestvu: Dobro nam došli. 'gospod doktor!" in pri teh besedah um poda nežno ročico v pozdrav. katero Vogrin spoštljivo poljubi.
Nočemo opisovati sreče dveh src. ki sta se sicer tajno, a teui bolj iskreno ljubila. Zakaj mi ve-iuo. da je malo izmed naših bralcev in bralk, katerih bi ne bila vsaj enkrat v njihovem življenju navdajala iskra ljubezni in nje blaženost. In taka srca nam gotovo pritrde, da je zdaj tudi Olgo in Vogrina blažila enaka sreča, kakor nekdaj njih. 7*1 i le opomnimo. da se je čutil Vogrin srečnega kakor še nikdar, ko je po dolgem času videl zopet nedolžno obli ičje svojega vzora in smel mu poljubiti belo ročico. — In Olga".' Kakor reši blagodejni dež rožico pogina, ki že usiha in vene pred žgočimi solnčnimi žarki in more-co soparico, tako je oživel Olgino dušo Mil kov prihod, in njegova jsapa in dih sta krepila njeno obupano srce.
V taki sreči pozabi človek na vse, kar ga obda je; in blagor mu. kdor jo more dolgo uživati. V ta-;kih trenotkih ne greni človeškega j srca žala misel niti skrb, v takih I trenotkih že čutimo slast bodoče 1 uadzemeljske radosti. Tudi Olga 'je pozabila druščine, igrajoče tam na altani, pozabila na Roberta. pozabila, da bi jo utegnil kdo videti samo — z Vogrinom. Za-torej ga povabi, naj k njej na klopico prisede ter jej pove, kako tla pride zdaj sem od doma in kaj je počel ves čas. odkar je bil na zadnji veselici pri njih.
Temu povabilu se Milko Vogrin seveda ni upiral. On prisede takoj k Olgi in jej začne pripovedovati, kako se je izvrstno na zadnji veselici zabaval. Poudarjal je osobito, kolikokrat se je v svojih grenkih urah spominjal one ljubeznjivosti. s katero ga je kraljiea celega društva, gospiea Olga, odlikovala. Spomin na one ure so mu bile lek in tolažilo v njegovem obupnem stanju. Nato jej naznani, da se poganja za državno stalno službo; kajti mesto domačega učitelja pri grofu Ko-narskein izgubi v jesen, ker pošlje grof svojega sina Hugona v vojaško akademijo. Bil je radi svoje prošnje pri ministerijalnem referentu za srednje šole, a uspeh njegovega pohoda je bil slab; zatorej ne pričakuje nič veselega zase.. Gospa grofinja ga sicer tolaži in mu dela velike nade, ali on nima nobenega upanja več ter ne. ve, na kaj bi se zanašal. Skusil je že mnogo, in vsako upanje, katero je le gojil, mu je splavalo po vodi. Zatorej čuti tudi zdaj kakor j slutnjo v svoji duši. du mu ministrstvo i zadnjo prošnjo kakor prejšnje odbije. In kaj hoče potem početi t Bode li moral zojiet po Miplenturi beračiti in zatajevati v nj«'j svoje najblažje čute, ljubezen do domovine in svojega naroda ? Ali če mu še službe za suplenta ne privoščijo, češ, da že dve leti javno lic službuje, kaj pa j potem? Gre li naj zopet za doma-; čega učitelja in si naj tako spridi vso svojo bodočnost in cele svoje študije, kakor se je to že marsikomu zgodilo?
Tako nekako je tožil Vogrin iz dna svojega «rea gospici Olgi. A 1 ona ga je omilujoč poslušala ter čutila enako z njim njegvoo za-' lostno »stanje. Ko je pa Vogrin opazil, da najde njegova tožba v Olginem srcu preglobok odmev in da postaja ona vsled njegovih besed tudi sama otožna, ohrabri se ter reče:
"Kaj bodem tožil in vam tu-, kaj. gospiea. svoje razmere raz-| razkladal ? Možu ni lepo, ako j svoje breme nemožato prenaša. Ne zamerite torej, da sem vase rahlo srce žalil s takimi tožbai&i.' Vaš nežni čut je preslab, da bi mogel prenašati udarce nemile j moje uoode !'
| "Res, gospod doktor, nam žen-' skim bitjem ni dano, da bi prenašala mirno in možato kakor pravi možki značaji udarce svoje uso^ de; temveč naša ženska srca iščejo tolažila in ga mnogokrat naj-dej o v tem, da razodevamo bitju, katero z nami enako čuti. svojo nezgodo. In tako si lajšamo srce!"
"Prav imate, gospiea!" odgovori Vogrin. "Ali to je splošni človeški nagib, ki ga čutijo možki kakor ženske. Tudi jaz sem si olajšal srce, videč, da čutite vi z menoj, osobito pa, ker sem spoznal. da se še nahaja bitje, ki čuti in obžaluje mojo usodo. A zato vam izrekam, milostljiva gospiea, svojo naj prisrčne j šo zahvalo in naj večjo udanost!''
Za te iskrene besede, ki so prihajale iz možkega, a čutečega srca. zahvali se mu Olga; kajti vedela je. da Vogrin ne govori puhlih. praznili besed, ampak da to tudi čuti. kar besede izražajo.
"Zdaj vam pa hočem razložiti, kako da nisem prišel z grofom skupaj k vam, temveč šele zdaj proti večeru prihajam*', nadaljuje nato Vogrin. "Jaz sem že dolgo želel obiskati enkrat svojo mater in svoj rojstni kraj. Vidite. tam le gori. ona bela hišica, ki se semkaj blišči, je moj rojstni dom. Hišica stoji na hribčeku, odkoder je krasen razgled čez celo jezero in kopel Poreče. Vaša vila. vrt in ta-le gozdič se pa izmed vseh drugih najlepše vidijo!"
Vsa začudena se ozre zdaj Olga proti onej hišici in vzklikne:
"Je-li to res vaša hiša? Glejte, to je nekako čudno! Ves čas. kar sem tukaj, sem opazovala ono poslopje in vse se mi je jako dopa-dalo; da. nekaj nezapopadljivega me je vleklo vedno tja in nehote sem si mislila: Tam gori mora biti veselo, tam je sreča, ona idil-nost doma. o kateri ste vi meni tolikokrat govorili, ko sem še bila vaša učenka. Večkrat sem si na tihem mislila: Takov je menda vaš dom in kraj, katerega toliko poveličujete!"
'"Da. gospiea", pritrdi jej Vogrin: "tu gori na obalih Vrbske-ga jezera je tekla moja zibelka, tu je bila moja mladostna sreča doma! Dve leti že nisem videl svojega doma. niti svoje matere in sestre Rczike; kajti oče. brat in ena sestra počivajo mi že davno v hladni žemljici. Tedaj še. ko sem učiteljeva! v Celovcu na gimnaziji, hodil sem čestokrat. malo da ne vsako nedeljo domov mater in sestro obiskavat. Ali ko sem potem zopet na Dunaj prišel, nisem mogel nikdar domov; zatorej me je gnala zdaj otročja ljubezen k svoji materi. Ko se je bil namreč včeraj grof lvonarski odločil, da vas obišče in vam je bil svoj prihod brzojavil. prosil sem ga, naj mi dovoli, tla grem jaz sam že zjutraj domov svojo mater obiskavat. 1*1-011 večeru pa sem mu obljubil v Poreče priti in to naj on blagovoli gospej Skc-liovski. vašej milostljivi materi, naznaniti. -Tudi mladi grof Hugon je bil namenjen z menoj, ali k nesreči se je bil včeraj prehla-dil in še danes v jutro je 1ako hripal. da ni mogel na pol."
"Ali ste Šli skozi Poreče tu mimo nas domov.'" seže mu Olga radovedna v besedo.
"Teda ne, gospiea, čeravno je todi pot dosti bližja nego ondi, kjer sem jaz danes hodil." In zdaj jej opisuje, kako je došel zjutraj iz Bele v Sinejo ves in na kolodvor, potem pa v Celovec, kjer se je malo pri svojih prijateljih iu nekdanjih šolskih tovariših pomudil in tudi nekaj malega za mater/in sestro nakupil. Nat o se je peljal na parobrodudo "Marije na Otoee" ter šel potem peš proti domu v Dole.
"So bili pač mati in sestra vašega prihoda veseli!" opazi naiv-j no deklica, vsa zamaknjena v Vo-Igrina. ki je bil jako živobojno o-pisal svoje današnje potovanje.
"Veliko veselje sem napravil materi in sestri, da sem prišel domov. Vsaka mati želi sieer videti svojega otroka, ako ga jej usoda za dalje časa odtrga, ali take ra-. dosti, ki je navdajala mojo mater, .ko me je zagledala, ne vidi človek dostikrat. Že od nekdaj je mati me-ne najbolj ljubila. Pri-liranjevala je zame vsak novec, ki ga je le dobila: odtrgavala si je pri jedi in pijači, da je le imela meni kaj okroglega v roko stis-»niti, ako sem prišel di^ak še ob I praznikih domov. In ko sem mali j fantek od nje slovo jemal, dala ' mi jt vsakikrat darilo v lep papir zavito ter pristavljala, brisoč si 'solze: "Milko, le pridno se uči, izogiblji se slabe tovariši je in ne j pozabi na Boga!" A tudi moje je Ailo tedAi otožno m debele
solze so mi stale v očeh, kajti jemal sem slovo od preljube, dobre matere!"
Tukaj obstane Milko z besedo in se obrne v stran, da zakrije pred Olgo solzo, ki se mu je bila * utrnila. Tako je ganil spomin na s mladostna leta raliločuteče, blago -srce Vogriuovo. Ali Olga je bila u s svojim bistrim očesom takoj o- 1 pazila, kako je ganjeno njegovo i plemenito srce ter je molče obču- 1 dovala njegovo ljubezen do svoje i matere.	1
"In zdaj me najbolj boli", na- 1 daljuje Vogrin, "da ne morem svoji materi povrniti, kar je za- t 'me storila. Srce mi od žalosti kr- i jvavi, če pomislim, da še tega dol- 1 go ne bodem mogel storiti, ako se 1 | mi še zadnja prošnja za profesu- ' ro odbije."	]
"Čudim se", seže mu Olga v ; besedo, "da vas je mati tako hi- ] tro od sebe pustila iu ne obdržala ] doma. Jaz bi ne mogla svojega « otroka več od sebe dati, ko bi ga i ne bila tako dolgo videla."	s
"Težko, prav težko me mati že danes od doma pustila. Prosila < nie je, naj nekaj dni pri njej o-jstanem, tla se kaj zmeniva, ali to : I mi ni bilo mogoče storiti, ker 1 sem bil grofu ln-sedo dal, da pridem. A obljubiti sem jej pač motal. da jo v kratkem za dalje časa : obiščem, kar hočem tudi storiti, t'as mi je pa doma čudno hitro pretekel in bojim se, da ne pridem dosorej k vam. obkorej sem bil grofu priti obljubil."
In zdaj pogleda Vogrin na žepno urico, a kako se prestraši! Bilo je že t ričet rt na osem, a on je bil grofu rekel, da pride go-• o\ o že ob sedmih. Ali sedaj se ni Vogrin kesal kakor drugikrat, da ui. obljubljeni čas prestopivši, o-stal mož-beseda. Zakaj te treuot-ke se je čutil zopet enkrat srečnega in bil suiu s seboj zadovoljen. Saj je pa tudi povedal go-spiei < Hgi. da ima i on mater, ki ga ljubi, a obenem tudi spoznal, da bije v Olgi srce. ki čuti zanj :n obžaluje njegovo u^odo.
A tudi Olgi je potekel hitro čas. Kakor ptičje žgoleiije doneli so jej Vogrinovi glasovi na uho. in pozabila je, da čas mirno ne stoji, ko srečo uživamo. Ona kar ^trepeta, ko jej Vogrin naznani, obkorej je.
Nagloma sta obad-. a vstala ter šla skozi vrt proti vili. Na vrtu je še deklica Vogrina pokazovala razne nasade, cvetlice iu tudi uti-co. Povedala mu je med drugim, da je zdaj i njen brat Rihard tukaj in naposled utrga lepo dišečo rožico ter mu jo podari — v spomin današnjega sestanka.
(Pride še).
Prvi sneg.
Potsdam, N. V. 2(5. oktobra. —
V	vseh delih Adirondack okraja je padel danes sneg. Snežiti je pričelo, — prvič v seziji — ob 11.30 zjutraj ter je snežilo celo popoldne.
Chicago, 111.. 2G. oktobra. — Danes krog poldne se je pričela zima z velikim snežnim zametom.
Marquette, Mich., 2G. oktobra. Prvi snežni vihar v severnem delu Michigana se je pojavil danes krog poldne. Razburjeno valovje na Superior jezeru je zelo otež-koealo parobrodstvo.
Milwaukee, AVis.. 26. oktobra.
V	Milwaukee so videli danes prvi sneg v seziji. Nekaj minut zjutraj je padala sodra potem je bilo nekaj časa jasno, nakar je začel padati sneg.
Očitno znamenje.
Krojač (mladeniču, ki je prosil za roko hčere) : Ne bi dal rad Vam svoje hčere za ženo. Vitli se Vam, da ste pravi Don Juan... To pričajo Vaše hlače, ki so na kolenih najbolj obrabljene.
VABILO na
PLESNO IN ZABAVNO VESELICO
katero priredi
društvo sv. Alojzija št. 36 -JSKJ. v Conemaugh, Pa.,
v soboto dne 31. oktobra 1914
v svoji dvorani na First Alley.
Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Conemaugh in okolice, da se te veselice poluoštevilno udeleže. Za dobro zabavo in fino postrežbo bode dobro preskrbljeno. Igrala se bo- , de šaljiva loterija in dobili se bodo krasni dobitki.-
Slovenska godba iz Conemaugh bode igrala najlepše komade.
Vstopnina za možke 25 centov.
Začetek ob 7. uri zvečer.
Za obilno udeležbo se priporoča ODBOR
V izkazu izgub štv. 19. in 20. |>
se med drugimi nahajajo tudi (t sledeči: Poročnik Grebene Oto. i 2. bosensko-heceg. pešpolk, ra- -njen. — Nadporočuik Kemik Ka- r rel iz Trsta. 30. lovski bataljon, i mrtev. — Podpolkovnik Urban i Frane. !>7. pešpolk. mrtev. — Po- -ročnik Plehan Viktor iz Ljub-1 ljane. 26. pešpolk, ranjen (poz- I ne je umrl).	ji
Od 7. lovskega bataljona: Ka- ! det Berger Avgust, raujen. — Stotnik Eisner Artur. ranjen. — 1 Poročnik Oskar vitez +Vistman- i1 tel, mrtev. — Poročnik Fisher r Teodor, ranjen. — Nadporočuik/ Hula Karel, ranjen. — Prapor- 1 ščak Hnliu Herbert, ranjen. -— 1 Poročnik Maurin Vladimir, ranjen. — Poročnik Polaček Gustav, ranjen. — Poročnik Polt- 1 nigg Robert, ranjen. — Prapor- 1 ščak Sehmatzer Franc, mrtev. — Poročnik dr. Schwerwaeher Teodor. mrtev. — Poročnik Singer ' Maks. ranjen. — Stotnik pl. Tep-j ser Frane, ranjen. — Alilin -Jakob, ranjen. — Badin Karel, mrtev. — Beer Mihael, ranjen. — Beribak Andrej, ranjen. — Be-j ster Valentin, ujet. — Bizjak Andrej. ranjen. — Božič Jožef, mr-l tev. — Brunčie Frane. ranjen, i
—	Ca ud i k Jožef, ranjen. — Ceč Jakob, ranjen. — Cej Franc, ra-j njen. — Uirar Frane, ranjen. —| Cotman Janez, ranjen. — Cvet-kovič Jurij, ranjen. — Debelak Peter, ranjen. — Dež man Janez, ranjen. — Dobovšeh Fraiic. ra-! njen. — Drole Janez, ranjen. — Gern Jožef, ranjen. — Gfciiebe J Edvard, mrtev. — Gracar Jam z, i ujet. — Grad Peter, ranjen. -Geriu Anton, ranjen. - Gern Jožt l". raujen. — Gliebe Edvard. | mrtev. — Gracar Janez, ujet. — j
; Grad Peter, ranjen. — Griča.* | . Filip, ranjen. — Grohar Franc, t ranjen. — Haplar Aiojzij. ra- !
njen. — Ilitti Janez, ranjen. —j » Hlacli Anton, mrtev. — Illach • i Viljem, ranjen. — Horvat Viljem, j . ranjen. — Hribar Janez, ranjen.
>	— llrovat Janez, ranjen. — I ,an-j
■	š<-k Anton, ranjen. — Jevnikrr . Florijan. mrtev. "— Jnrkovič J >-
žef. ri;njeii. — Kaste!ie -Jane::. . ranjen. — Kele Jožef, ranjen. —
Klančnik Mihael, ranjen. — F/, i l Klamltr. inrtvv. — Kleir.enči." s Mihael, ujet. — Knavs Jakob. J ranjen. — K dedni k Janez, mrtev. Kopina Franc, ranjen. — ( Korene :n Matija, ranjen. — Ko-j ste v Jožef. ujel. — Koza meni: k [ Ignacij, ranjen. — Križman Fr.. \ ranjen. — Kromar Alojzij, mr-j tev. — Kuastelj Franc, ranjen, j
—	Lnuipret Janez, razrjeii. — Le-j ban Janez, ranjen. — Le bar i Dam jat;, ranjen. — Le inert Fraxie. i ranjen. — Lončarič Aleksandei*. j
t ran jen. — Maudele Anton, ra- i
•	njen. — Mavriu Jakob, ranjen, j
>	— Mihelič Janez, ranjen. — Mi
i hvlie Mihael, ranjen. — Mogoro-vič A;::on. ranjen. — Nojrašek
-	Jožef, ranjen. — Novak Matiju, i ranjen. — Oprešnik Franc, ra-. njen. — Pangerčie Janez, ranjen. . Papov Janez, ranjen. — PelzlTo-
■	maž, ranjen. — Pet je Frane, j . -i njen. — Petrič Janez, ranjen. —
•	Planin« Frane, mrtev. — Plesin Filip, ranjen. — Pol;:k Alojzij, ranjen. — Povirk Frane, ranjen.
. Poznaj, l.'ek Rudolf, ranjen. — Primožič Frane, ranjen. — Pu-
-	har Alojzij, ranjen. — PiiNljur Alojzij, ranjen. — Rajar Ignacij, ran j-n. — Raktelj Lovrenc, ranjen. — Reibensehuh Herman, ranjen. — Rekar Alojzij, ranjen. Repine Fran, ranjen. — Rvpnik Andrej, ranjen. — Rot h we in Štefan, ranjen. — Rus Vid, ranjen.
I — Rut ar Jakob, ranjen. — Sba-( siiil: Janez, ranjen. — Se!ieib< I-hofer Franc, ranjen. Sebe'-ni*: Albin, ranjen. — Sede j Jurij, ranjen. — Sega Jožef, ranjen. — Sep Janez, ranjen. — Šerek Alojzij. ranjen. — Šetina Franc, ranjen. — Sever Janez, ranjen. — Škof Franc, ranjen. — Smolčič Anton, ranjen. — Sm rečni k Fr., ranjen, — Smrkol Ignacij, ranjen. — Šober Jožef, ranjon. — Stanovnik Anton, ranjen. — Stanič Jožef, ranjen. — Stibic Janez, mrtev. — Tišler Alojzij, mr-1 t tev. — Tratnik Felik. ranjen. —1 Truxes Gustav, ranjen. — Uran- j kar Luka. ranjen. — Uitbaneič 1 Vinko, "arijen. — Urbanja An- > ton. ranjen. — Verderber Matija, ranjen. — Vidie Anton, ranjen. — Weiszeisen Mihael, ranjen. — Žagar Jakob, ranjen. —^
| Žagar Jožef, ranjen. — Zajec Ja-(kob, ranjen. — Zakotnik Peter, ranjen. — Žargi Franc, mrtev.
—	Zebajec Karel, ranjen. — Karel Zgone. ranjen. — Zirlič Janez. raujen. — Zore Franc, ranjen. — Zupane Janez, ranjen.
—	F url an Janez, ranjen.
Od 17. pešpolka: Poročnik Poročnik Ilerzmansky Franc, ranjen (pozneje je ranam podle-
•	gel). — Poročnik Lehrl Rihard. I ranjen. — Stotnik Metzler Her-
•	man, mrtev. — Andoljšek Franc, j mrtev. — Bologna Janez, ranjen. I— Cerar Valentin, mrtev. — Fur-
lan Jožef, ranjen. — Janešič Ka-. rel. mrtev. — Jeretina Karel, ranjen. — Ivaučič Jakob, ranjen. . — Kopač Peter, mrtev. — Ko? Valentin. ranjen. — Kovačič Frane, ranjen. — Lovšin Ignacij. . ranjen. — Lozej Alojzij, ranjen.
—	Mušič Franc, mrtev. — Nav->ak Matija, ranjen. — Pečauer
. Mihael, ranjen. — Pelan Andrej, ranjen. — Per Anton, mrtev. — Planinec Franc, ranjen. — Sajo-' vic Janez, ranjen. — Samiti-..- .«<>-žef. ranjen. — Šmid Gašper, r.i-_ i njen. — šj >ilek Franc, ranjen. — Strah Jožef, raujen.
Od 7. poljskega topniškega jm.!-ka: Poročnik Moro Viktor, ra-: njen. — Praporščak Seka n?o. i ranjen. — Avsner Franc, ranjt n. !— Balant Janez, mrtev. — p,o-Igenberger Frane, ranjen. — Bra-. j-r Frane, mrtev. — Bauehar Fr..
ranjen. — Dolinar Franc, mrtev. [ I Vrle Alojzij, ranjen. — llaa> Ja-_|nez, ranjen. — Miklavee Jož«T, , i ranjen. — Virant Janez, ranjen. Nič Jožef, mrtev. — Oman Janez, ranjen. — Pi>anee Janez, ra-j'njen. — Rajšti r Jožef, ranjen. .— Kasti Vinko, ran jen. — S-l-Jšek Andrej, raujen. — S;ai Jo-.Uef. ranjen. — VidoviČ Jak">«. ranjen.
Od ti. polj-ga topniškega i t opniškega polka : Arhar Frane. J ranjen. — Golob Janez, mrtev. !— Hcrmiter Jožef, ranjen. —
Horvat Janez, mrtev. — Jaz1......
j Martin, ranjen. — Klanjšek Jo-f. jž.-t'. ranjen. — Mlakar Janez, ra-I njen. — Sini go j Jožef, ranjen. Od !». J »oljskega topniškega _ | olku: — Autloga Franc, iz Ce-. j !;;■-. raujen. — Fro.ll Alojzij, ra-
-	hijen. — Galov-ek Mihael, ra-, |	— <!ru>/ Franc, mrtev. —
, i Horvat Fr in- i/. Ljutomera, ra-, . j 'Jjen. — Kandolf Alojzij, mrtev.
; Keiner Harmau. iz Pliberka, ra-. jujen. — M urn Anton, ranjen. — ! Pa hole, ranjen. — Peternel Ja-j nez. mrtev. — Ruter Jožef, ra-k njen. — Schmie«l Franc, mrtev.
—	Strajnar Franc, ranjen. — r j Stumpfl Anton. r. iij. n. — VVein-.Jgerl Rudolf, ranjen.
NAZNANILO.
liojaic Anton Abraiu. duma iz Rajhenburga na Spodnjem Šta-jerskciii leži nevarno bolan za ^ vročinsko boleznijo v bolnišnici v ^ f*ueblo. Colo.	želi. da bi mu
oče in brat takoj pisala. Obema' ) je ime Josip A bra m; cn"e j-» baje " v Lowlier. Pa., brat pa v Johnstown. Pa. Prav rad bi zvedel za nju naslov, zato prosi, tla se ja-vita na naslov:
•	Anton A bra iti,
.SOti Kast B St., Pueblo, Colo. (2C-28—10)
r Slovcnsko-Amcrikanski
KOLEDAR
' , / za leto 1QIS
k
S prvim novembrom pričnemo L razpošiljati naš Koledar za leto 1013 onim, ki so nam že jioslali naročnino. I^-tošnji koledar bo . izvuurcdno zanimiv ter bo vsebo-. val med drugim štcvibiiin čtivom _ tudi znamenito razpravo načelni-. ka tajne službe Združenih držav, . WiP.iama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", g v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in kouečno u-_ gonobil zločinsko družbo, ki živi _ od izsiljevanj, ponarejanj iu za-_i vratnih umorov. Ze sama ta po-_ I vest je vredna male svotc. Poleg _ J tega je še nebroj drugega zani-
Imivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo le-. ,tošnii Koledar izvanredno uga-. jal našim čitatcljem.
Naročite ga pri:
-	SLOVENTC PUBLISHING CO. ' 82 Cortl&ndt St. New York City.
Slovenski ranjenci v bolnicah.
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim m bolMpi moSke, M* in otročje.
rnmJm -fcllfrSfclr3*" m^S^TV* ^ < ^ ******* P<u
___- ^ '"-• "_:_.....***	L	1f<ri*!'J	, m- niiftiai
Jogisleranska	Kttof. Jednita
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVRI UKADKIM1)
Predsednik t J. A. GERM, 607 Cherry Way or box 17 Brad-
do<&, Pa. .
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave, Barber ton, O.
Glavni Ujnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
▼IHOVII ZD1AWIK:
Dr. KAJtTIN J. IVBC. 900 N. Chicago St., Joliet, DL
IADWMMJMl:
MTKR ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Miek. PETEB fePEHAB, 422 N. 4th St., Ksnaas City, Kant. JOHN VOGKICH. 444—6tk St, La Salle, ELL JOHN AUSEC, «413 Matta Ave., Cleveland, O, JOHN KBZiSNIX, Box 133, Burdiae, Pa.
POEOIKIL-. FRAN JDflTIN, 1708 B. 28th St., Lorain, O.
JOSEPH PI8HLAR, 308— 6th St., Rock Spring«, Wyo. GKEGOS PORENTA. Box 701, Blaek Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva itv. 1., Ely, Mirni. ALOIS CHAMPA, od draltva itv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od droit va itv. 1HL, Ely, Minn.
Vri dopisi tikajoči ne uradnih zadev kakor tudi denarne poii-jatve naj ee poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe rw na predsednika porotnega odbora.	/
Na o#"bna ali neuradna piima od strani Članov se ntbode nralo
Draitveno glasilo: '-GLAJI NARODA
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
RANJENCI IN BOLNIKI IZ RAZNIH KRAJEV.
l."». Heznsra o ranjencih in bol- ] it i k i h izkazuje med drugimi sle-d ču iiuena: Aleksander Bisehoff! pt. Will derate in, nadporoenik peh. polka št. 17; Aladar Hlavv, po-J roeuik peh. polka »t. 17 (ustreljen v desno meče; v društveni j bolnici v Budimpešti, V!I.); Lu-i dovik Kiegerl, kadet peh. polku j '.»7 (zlomljeno nadlchtnieo. v d ru it. bo In. v Budimpešti. VII.); Mihael Kostanjšek, akcesist kor-J nrira magacina *t. 7 (obstreljen. e. in kr. re*. bolu. st. 2 v Za gre-1 hii); dr. Friderik Marinič, v že-1 le>niškovarstveni službi v Litiji' (svil si nogo); Karel Richter, ka-1 det peli. polka i»t. 17 (ustreljen v, de«uo peto in desno meče, društ. boln. v Budimpešti. VII.); Zadel Zdziitlaw Sawicki. kadet peh. pol-t ka ^t. h7 (ustreljen v čelo. društ. bo.u. v Budimpešti, VII.).
Poročilo o ranjencih in bolnikih št. IG. izkazuje med drugiuii sledeča imena: Giovanni baron pl. Formeiitini, stotnik dom. polka St. 2."», doma i« Gorice, ustreljen v t'vo stegno; Oskar pL Heime-
rieli, podpolkovnik in poveljnik poljskega artilerijskega polka št. 2<i, doma iz Gorice, ustreljen v desno Stegno, ki je tudi zlomljeno; Josip Ran ginger, .stotnik peh. po ka št. 2^. doma iz Kočevja, u-atreljen v tilnik; nahaja se v gar-ui/ijski bolnici št. 2 na Dunaju; «>t>u Trinkler, nadporoenik dom. jf«>'ku št. 16. ustreljen v pr>.a in le\o liee; Oton Weeper, major
peh. polka št. 87, ustreljen v desno koleno; Ivan Žagar, poročnik peh. polka št. 17, doma iz Ljubljane, ustreljen v levi komolec, se nahaja v jubilejski bolnici na Dunaju, VI.
rSeziiainek izgub št. 17 prinaša IJOOO imen. med temi 140 častnikov. Mrtvili je 4:M>. med temi 27 častnikov. Najtežje so prizadeti: Polk tirolskih cesarskih lovcev št. 1, pehotna polka št. 43 in 88 ter črnovojniški polk št. 19. Nadalje so precej prizadeti peh. polka št. 59 in 72, 16. bataljon poljskih lov-cev ter domobranska polka št. 7 jn 13. — V seznamu št. 17. pa so sledeča imena: Franc Dietrich, praporščak peh. polka št. 97, u-streljen v desno stegno; Franc H esc hI, poročnik peh. polka štev. 27, ustreljen v prsa; Frid. Karpf, praporščak peh. polka št. 47. bolan; Joief Valeučič, praporščak peh. polka St. 87, bolan.
KRANJ8K0.
Padel je na bojnem polju narednik Jaklič, doma iz Velikih Lašč.
Na severnem bojiiču je padel
r 11- sept. c. in kr. nadporoenik 55. pespolka Milan Rud man, sin Jo-Rudmana is Krške vasi.
in/^-nir kemije in rezervni poročnik. Pokojnik je iz znane svečar-j ske rodbine Plehan na Sv. Petra! cesti v Ljubljani.
Padel je na južnem bejišču Va-j leiitin Accetto. sin ljubljanskega stavbenika.
Pogreša se rezervni poročnik 27. doniobr. peli. polka 12. koinp. Rudolf Grošelj, ki je bil po verodostojnih poročilih ranjen na severnem bojišču. Njegov oče Jernej Grošelj, c. kr. poštni nadkon-trolor v pok v Ljubljani, sedaj poizveduje o njem pri vojakih o-menjenega polka.
Podpolkovnik Karel Breindl pešpolka št. 17.. I. bataljona, j«' bil dne 2*». avgusta pri Gologor>% severno od Przemvsla. ranjen. Od tedaj ni nobenega poročila o njem.
Mojster kjpan Josip Pavlin je
zapustil že koncem avgusta svojo delavnico v Radovljici in odrinil , na vojno na sever, pa do danes ( ni i«, nobene vesti o lijem. Njegova soproga sedaj poizveduje po njem.
Ranjen je od šrapnela na levi roki čet o vod j a Franjo Škrbec, p. polk 17.. 14. komp.
Ranjena sla Teodor Setina, rezervni poročnik pešpolka, in Alojzij šetina, artilerijski in-struktor na monitorju "Temeš'', oba na južnem bojišču. Prvi leži v bolnišnici v Novem Sadu, Ogrsko, drugi v Petrovaradinu, Slavonija. Oba sta sinova nadučite-Ija Franca Šetinc v Črnomlju.
Ranjen se je vrnil s severnega bojišča urednik ljubljanskega
"Gostilničarskega Vestnika", g. Mencinger.
V ruskem vjetništvu se nahaja Friderik Hoffmann, nadporoenik 17. pehotnega polka; 30. avgusta je bil ustreljen v levo nogo, nakar so ga Rusi vjeli. — Nadporoenik pri 17. pešpolku Friderik Kren je bil dne 31. avgusta zadet v prsi. ter je prišel v rusko vojno vjetništvo. Glasom poročil, ki so jih dobili zadnje dni njegovi sorodniki. se počuti razmeroma dobro in bo kmalu okreval.
Slovensko junaštvo. Matija Kerhne. vojak dragonskega polka Št. 3. Slovenska Bistrica, doma iz Vipave, je bil zaradi svojega junaštva na severnem bojišču odlikovan te dni s srebrno medaljo za hrabrost. Udeležil se je vseh Litk na severnem bojišču in se je izkazal kot izredno hrabrega vojaka. Ko so mu konje postrelili, se je pa peš bojeval. Izmed sedem bratov jih je eesai poklical pet v vojsko; eni so na jugu, eni na severu.
Beguncev iz Galicije je sedaj j na Kranjskem okolu 2600, vštevši ravnokar došli transport 400 beguncev. Nastanjeni so v okrajih Postojna (največ), Logatec, Ra-
r»
sto, Črnomelj, Litija. Prišli so v silni bejli. naše ljudstvo jih je prijazno sprejelo. — Iz Litije po-' fročajo: Sem je došlo 200 Polja-ikov-beguncev. Tu so prenočili in drugi dan so bili odposlani po ob-jčinah v višnjegorskem sodnem o-j kraju. Rusinski kmetje so obleče-'ni v domačo platneno obleko in v j kožuhih s kučmami. Ženske navadno. Tukaj so begunci vzbujali Idovolj sočutja, posebno ženske z malimi otroci. Za postrežbo so bili silno hvaležni. So zelo skromni in mirni. Kot unijati (grško-katoli-!ki) so zelo pobožni, vsi so šli v cerkev in spodbudno molili ter v cerkvi tla poljubovali. Veliko jih [razume nemški, pa tudi njih jezik se lahko razume. Ker so dosti pretrpeli in na svoje oči videli gro-, Jzote vojne, so še preplašeni in bo-Iječi. Res so usmiljenja vredni.
Prestavljen. Pater Valerijan Fčak, duhovnik nemškega vitež-kega reda. je bil prestavljen kot mestni kaplan iz Ljubljane v Ormož na Štajerskem.
Pri vožnji se poškodoval. Matevž Benedik, posestnik na Lav-tarskem vrhu, je peljal iz gozda domov praprot. Na cesti se je pa naloženi voz zvrnil, pri čemer se je Benediku zlomila leva noga.
Konj ga je udaril. Ko je 81etni Albin Kepic, posestnika sin v Sp. Gameljniku, pokladal doma v hlevu kobili seno, da je ta s tako silo s kopitom na usta udarila, da mu je razbila zgornjo in spodnjo čeljust.
Hud zet. (Izpred deželnega sodišča v Ljubljani.) Janez Nago-de, posestnik v Blekovi vasi, že 7 let grdo gleda svojega tasta Antona Fortuno. Na večer 23. julija t. 1. se je zopet ž njim spri, vrgel starčka ob tla in ga začel na tleh ležečega pretepati, butal z njegovo glavo ob tla in mu polomil na levi straiii p rs par reber. Došlim orožnikom se je s silo ustavil ter skušal enemu orožniku iztrgati puško iz rok. Strgal je tudi verižico, s katero sta ga hotela orožnika vkleuiti. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe.
Huda ženska. (Izpred deželnega sodišča v Ljubljani.) Antonija Poznik, 29 let stara, bivša natakarica iz Kamne gorice, brez stal-nega bivališča, je jako huda ženska in je bila zaradi težke telesne poškodbe in javnega nasi 1st v a že zelo občutno kaznovana. Dne 7. septembra t. 1. je s svojim bratom počivala v gozdu pri Ciglanici. Ker se je iyimo idočemu orožniku zdela sumljiva, jo je pozval, naj s«* legitimira, nakar pa je pričela v nemškem jeziku psovati. Ko ji je pa orožnik napovedal aretacijo, je nadaljevala s psovkami in se je dejansko ustavila aretaciji, tolkla okoli sebe in po orožniku ter ga poškodovala na levem ma-zineu. Šele s pomočjo drugih ljudi jo je bilo mogoče ukrotiti. Ob-dolženka se zagovarja s popolno pijanostjo, kar pa zaslišane priče zanikajo. Sodišče ji je za kazen priznalo 15 mesecev težke ječe.
ŠTAJERSKO.
Na severnem bojišču so padli:
nadporoenik 17. peh. polka Alojzij Korže. sin nadučitelja v Ribnici na Pohorju; Herman Bothe, stotnik peh. polka št. 29 in brat poštarja v Račjem; Karel Kuralt, učitelj in rezervni kadet p. polka št. 27; stotnika Hugo Tisch in Hugo Nechansky; Franc Toplak, nadporoenik pri pešpolku št. 87, doma iz Ptuja.
Iz Brežic poročajo: Vojnih ranjencev doslej pri nas še ni, razen
onih. ki so prišli v domačo oskrbo. Pač pa opravljajo dame Rdečega križa svoj posel na kolodvoru. kjer pričakujejo vlake z ranjenci ter istim strežejo s toplimi in mrzlimi krepčili.
Gene vinu. Mariborski viuotrž-ci baje ponujajo, kakor se je izvedelo, za 1 liter letošnjega mošta samo 28—32 vin.
Proti pijančevanju. C. kr. okr. glavarstvo v Konjicah je izdalo glede pijančevanja času jako primeren odlok, ki bode za gospodarski in moralni dobrobit v kraju velikega pomena, če ga bodo vsi občinski predstojniki vestno izvrševali. Tukaj odlok natisnemo, da čitatclji vidijo, kako bi se nesrečno pijančevanje lahko dalo povsod v korenini zatretiA Glasi se: C. kr. okrajno glavarstvo v Konjicah, v septembru 1914. — Vsem občinam! V resnih časih, v katerih živimo, se ne more trpeti pijančevanja in hrupnih zabav. Pijančevanje se mora z vsemi sredstvi odpraviti, da prebivalstvo lahko trezno in zdravo opravi vsa dela, katera so potrebna za vzdrževanje posameznih in skupnosti. OMinikiai predatejnikom
rujejo. Gostilničarji, kateri bi se tega ne držali, se imajo semkaj J naznaniti. Dovoljenja, da so gostilne čez določeno uro odprte, se ne smejo podeliti. Ako bi se dela 'zmožni ljudje podnevu zasačili v 'gostilni, se jim ima naročiti, da zapustijo gostilno in gredo na delo. Nobeden gostilničar ne sme dati gostom toliko pijače, da se vpijanijo. Tistim, ki bodo ravnali proti temu, se bode odtegnila koncesija. To se ima razglasiti in Vsak gostilničar se ima o tem o-sebuo obvestiti.. — C. kr. voditelj urada: Dr. Hohl.
Sneg
v septembru. Popotniki, ki so s ponočnim brzovlakom 22.' sept. prišli v Maribor, poročajo, I da je po nekod od Celja do Pra-| gerskega celo v dolinah bilo vse s snegom pokrito.	j
Mariborski knezeškof jubilar. Dne 27. septembra je poteklo 25 let, odkar je hil dr. Mihael Napot-nik imenovan knezoškofom lavan-tinskim. To se je zgodilo 27. sept. 1889. Slavljenee je v posebnem oklicu na duhovščino izrazil željo, naj se radi sedanjih časovnih razmer opusti vsako slavlje, kajti se-ilitj je tempus orandi in plangen-di, češ, da se moli in žaluje.
Mariborsko bogoslovje. Šolsko leto se je pričelo s 1. oktobrom.
Selške vesti. Nastavljena je u-čiteljiea ročnih del M. Paulšek na Reki; začasni učitelj Peter Mav-rič je imenovan za stalnega v Ma-kolah; prestavljen je učitelj Jože Peitler iz St. Miklavža pri Slov. Gradcu'v Št. Primož na Pohorju; v pokoj je stopila učiteljica na Cvenu Marija Mursa. Nadalje so stopili v pokoj: nadučitelj v Sromljah Morie Tramšek; učiteljica v Kostrivniei Olga Franc; učitelj v Ribuici-Brezno Franc Bračič: nadučiteljiea v Trbovlje-Vodali Ivanka Vole.	,
Plačevanje davkov, c. kr. finančno deželno ravnateljstvo naznanja glede plačevanja davkov v 4. četrtletju 1914. J. Zemljiški, liišnorazredni in hišuonajemuin-ski davek ter 5odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišnonajeiuninskega davka. 10. mesečni obrok zapade dne 31. oktobra. 11. mesečni obrok zapade dne 30. novembra, 12. mesečni obrok zapade 31. decembra 1914. IL Občna pridobnina in pri-dobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: 4. četrtletni obrok 1. okt. 1914. III. Rent-uina in osebna dolioduina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah, oziroma blagaj-nicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke, in sicer 2. polletni obrok dne 1. decembra.
PRIMORSKO.
Težko ranjen je bil lia južnem bojišču nadporoenik Julij De-franceschi iz Šturij pri Ajdovščini. Nahaja se v benediktinski bolnišnici v Novem Sadu, Ogrsko.
Junaški goriški Slovenec. Matija Gril iz Tržiča (Monfalcone) pešpolka št. 7. 12. komp., se je na severnem bojišču zgubil v nekem gozdu. Kar zasliši, da nekdo prihaja. Zagleda ruskega vojaka. Močno zavpije: Orožje! Ta kar strahu na tla poklekne in ga pro-si, naj mu prizauese. Vzame mu orožje. Kar pride drugi ruski vojak. Ta era hoče z bajonetom za-bosti. Slovenski fant se mu postavi v bran in tudi ta preda o-rožje. In tako je vjel šest ruskih vojakov in enega špijona. vzel vsem orožje in jih opolnoči 1. septembra pripeljal v Lvov. V bitki pri Grodeku je bil ranjen iu sedaj leži v bolnici v Inomostu. Pri sebi ima potrdilo vojaške oblasti, da je vjel šest ruskih vojakov in enega špijona.
Ob Adriji razsaja huda burja. 19. sept. zvečer je bila na Goriškem strašna nevihta, po nekaterih krajih je klestila toča. na višjem gorovju pa je zapadel precej debel sneg. V "solncni" Gorici je bilo 20. sept. zjutraj komaj 2 stopinji nad ničlo toplote. Zdi se, da je tudi narava n?novedala vojno.
Na slovensko i ^nazijo v Gorici se je letos vpisalo 463 dijakov.
KOROŠKO.
Ognjeni krst je prestal vojni nadkurat msgr. Rafko Kozak, kakor poroča nekemu prijatelju v Celovec. Pred nedavnim je pisal na svoje stanovanje po sveže perilo in torej ni mrtev, kakor se je o njem nekaj časa po Celovcu širila govorica, ker dalje časa ni dal glasu od sebe. Tudi vojna ku-rata Aimer in Ehleitner še živita, slednji je le obolel in se nahaja v'
bolnišnici na Dunaju.	J
i
HB.VAŠKO.
I
šla skozi levi bok ter leži sedaj v javni bolnici v Mitroviei v Slavoniji.
Hrvatje odločili zmago. Strahovito bitko 8. sept. pri Komarovu so odločili Hrvatje. Avstrijske čete so strahovito trpele v sovražnem artilerijskem ognju in le z največjim naporom držale svoje postojanke. Tedaj je stopil v boj tudi zagrebški 14. armadni zbor. Avstrijci so napravili nov naskok in Hrvatje so s svojim junaštvom potegnili za seboj vse ostale čete čete in odločili zmago Auffenber-jgove armade.
KROMPIR.
Fioi newyorski krompir po 75 centov bušelj. Manj nego 25 bušelnov ga ne pošljem icvan Conemaugha.
Imam ga na prodaj deset kar. Pišite ponj takoj dokler zaloga ne poide.
K naročilu je priložiti denar.
Kdor kupi celo karo od 690 do 700 busljev krompirja, dobi ga mnogo ceneje.
Iran Pajk,
Conemaugh, Pa. L. Box 328.
Rada bi zvedela za svoja dva brata JOŽEFA in MATIJO JAK-SE. Doma sta iz Kala št. 5 pri Semiču. Prvi biva nekje v Co-loradu in drugi nekje v Cali-forniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahajata, da mi naznani, ali pa naj se sama javita svoji sestri: Mary Jakše, omožena Klobučar, Box 398, De Pue, 111. (3x 23-10 v 2 d)
PROŠNJA.	~
Rojake v Spokane, AVash., prosim. da mi javijo naslov slovenskega gostilničarja, ki ima svoj saloon nasproti t'.. M. & St. Paul železniČne postaje v Spokane, Wash. Jaz sem mu izročil svojo obleko in sedaj izgubil njegov naslov, da mu ne morem pisati. Za prijazno pomoč se že vnaprej zahvaljujem.
Vincent Klasnek, Peterson Bros. Camp, (26-28—10)	Irma, Wis.
| Farma na prodaj, j
80 akrov: od teh 15 a. obdelanih, ostalo lepa guma in paftnik. Lepa hiša 18x24. hlev 18x44 2 konja, 4 krave, 1 telica, '1 prašiča in 25 kokoši. Masinerija, vozovi in orodje. 40 klafter drv napravljenih in zloženih. Vse skupaj za (3UX>; takoj treba plačati $1900, ostanek na lahke obroke.
To je samo e»a od obdelanih in deloma obdelanih farm, ki jih imam na prodaj. PiSite po cenik.
Isto tako imam na prodaj veliko lepe
in rodovitne zemlje v največji slov. fars.
asselblal v Willsrio Is »ksild. Požurite se zatozemlio, ker povišanje cen za p rili t dn ie leto je že napovedano. Po nada-ljna pojasnila pridite ali pišite na:
Leo Za kraj šele, 309 First Ave,, Milwaukee, Wis-
VA2NO NAZNANILO.
if" Vsi potniki, kateri 10 na WW meravali potovati v staro domovino ta teden ali os <T mmvajo potovati ▼ pri-mr bodnje, naj ostanejo na «vo-If jih mestih, ker so vse paro-flP brodne dražbe prsttnUe sa
V	nedoločen čas & prometom. By Kadar zopet raznure prt.
V	drugačijo, bodjmo praTO-časno poročali na tam bo-sta.
Tvrdka Fruk lifatf NAZNANILO.
Cenjenim rojakom ▼ državah Pennsylvania in West Va. naznanjamo, da jih bo obiskal naš pot nik
Kr. OTTO PEZDIBt
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" im iir davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Za en dolar
dobite dnevnik "Olas Naroda"
SKOZI »TIRI MB8Y0K.
"Glas Naroda" izhaja v iestik dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vaakega dne vesti is stare domovine in saai suve povesti.
Vse osobje Usta j« organisfemmc t» ipadfr W otrokova* aniia.
-:r	.-? -' —.-
flAR^jTO
nwravjjam tto najnttjlh eama*. s irpsSao In tanevljivo- V popn»»» |m aHw	po*O«. k«r arm mm4 M
1st tukaj v tsm poria <b sada) t sto-
krujaki kakor vas drny _ fcamsntte
y »y>ppaps fWI ■J2JBM •■» ■tsra ms —si^— fp^^
JOHN WCNUL
I * SLOVENSKO ZAVETIŠČE. 4
^ - — ^ — — # — — m ^ ^^
OLIVNI ODBORi Predsednik: Frank flakser, H Cortland St., New Tork, N T. Podpredsednik: Paul Schneller, Calumet. Mich. Tajnik: Frank KerCe. mi S. Millard Ave., Chltaffo, m. atsssjnlk: Oeo. L. Broslch, By, Minn.
DIREKTORIJt
DlrektorlJ obstoji Is Jsdnsffa sastopnika od vsek Slovenskih podsonafk arsanlsaclj, od vseh Slovenskih listov ln od vseh samostojnih druitev.
Sa snamke, knjttice ln vse drugo se obrnite na tajnika: Frank KSffs, «M1 a. Mlllard Ave.. Chicago. III. Tudt vse denarne poSlljatre pošiljajte na ta
Narod kt ne slcrbl sa svoje reve. nima poetora me4 clvlllsovanlml narodL Človek ki ne podpira narodnih ssvodov, nI vreden sin svojega naroda.
Spominjajte se v»«h prilikah Slovenskega SavetliSa.
ofr,	<Yg
j Zadnja novost. f
C"	Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor m
« tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez ku-h an j a z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj- jt še in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri » £ salonerjih
^	F. P. Barton piše:	Jt _
™	."Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. ^
« Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago ka-9 kor ste vi pisali. Pošljite še ita."	^
1?	Takih m enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jas-o, da je s
j. blago v resnici hvale vredno. O	Pišite na:
V	Z. JAKSHE	f
g Box 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA. ^
c^C;	^
- *
iEadar je kako drnStvo namenjeno kopiti ban<iero, zuitavo, regal je god bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uA, verižico, priveski J prstan itd., na kupite prej nilcjer, da tndi mene sacens vprašate. Upraisnje Vas stana le 2c. pa ai bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328.
Redka prilika
za tajnike raznih društev, trgovce in drage pisarje.	k
Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih	2
strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti	%
slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-	jj
more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni	4 j
pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25	j J
do $60. Cena novim je bila $90 do $120.	; \
Pisati na istih se priuči v kratkem času".lahko vsakdo.	/1
Natančneja pojasnila daje	(i
Sloycnic Publishing Company
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.	J
Najmodernejša 1
TISKARNA j
"GLAS NARODA"	D
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cena|t. *__ti
Delo oknno. Izvršuje prerode ▼ droge jezike. Unijfko orgiuiiiirana.
0	ronhinit se draitrena prarOa, okrožnice, pamfleti, ceniki itd
U	Vsa naročila pošljite na:
1	Slovenic Publishing Company,
I 82 Cortkndt Street, New York, N.Y. |
RO.TAKI NABOCAJTB 8E NA' GhLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK Y ZDS. DUZAVAH.
I m v wwwwwwwmw* w m »
'SAii^A^^ AAA	iiltii^^ir
: Doli z orožjem! |
h	zgodba Življenja.	L
M	_	m
h Spisala Berta pL Suttner. — Za "Glaa Naroda'?
h	priredil J. T.	H
M ______ h
^AAAAA AAAA^ i i ^ ^ e^A^^AAAi + j
17	(Nadaljevali je).
—	Km kot* divjaki — se je oglasil doktor Brvsser. — Potouitakem so toraj narodi še divji, in precej časa bo trajalo, predno bo odločevalo o sporih mednarodno razsodišče.
—	Do tega ne bo nikdar prišlo — je rekel oče. — Na svetu so stvari, katere zamore odločiti samo vojna, ne pa proces. V slučaju, da se ustanovi tako razsodišče, se močne vlade ne bodo menile zanj. To je ravnotako. kot če se dva plemenitaša skregata. 'Zadevo bosta poravnala z dvobojem, ne pa pred sodiščem...
—	Dvoboj je še ostanek iz barbarskih časov...
—	(»ospod doktor, Vi ga gotovo ne boste odpravili...
—	Zagovarjal ga pa tudi ne bom, ekselenca.
—	Kaj praviš k temu Frideriki Ali si tudi Ti mnenja, da mora iti človek zaradi priložene klofute na sodnijo in tam zahtevati pet goldinarjev odškodnine?
—	Tega bi jaz nikoli ne storil.
—	Zaljivca bi pozval na dvoboj, kaj ne?
—	Seveda.
—	Poslušajte, doktor — iu tudi Ti Marta — se je veselil oče — ali slišila? Se celo Tilling, ki ni prijatelj vojne, je prijatelj dvoboja.
—	Prijatelj? — N»*. tega nisem nikdar trdil. Rekel sem samo. da bi se dvoboje v al, če bi bilo treba. Ravnotako bom šel v vojno, če bo treba. Določbam časti se vedno pokorim. S tem pa še ni rečeno, da sem s temi določbami zadovoljen. Sčasoma bo seveda tudi to prešlo...
—	Se doliro bost«* morali čakati — je rekel oče. — Dokler bo na svetu še kak plemenita«...
—	Tudi plemeiiitašem bo enkrat odzvonilo. ..
—	Se celo plemstvo hočete toraj odstaviti, doktor?
—	Pletnenitušev ne potrebuje bodočnost.
—	Pač pa plemenitih ljudi — je pristavil Friderik.
—	In ta nova vrsta bo spravljala klofute v žep?
—	Predvsem ne bo dajala klofut.
—	In ti ljudje se ne bodo branili, če jih bo sovražnik napadel ?
—	Takrat ne bo nobenega sovražnika več. Dandanes ne potrebuje grajščak več trupe oboroženih hlapcev...
—	Tako ne bodo imele države v bodočnosti armadKaj bo A podpolkovniki?
—	Kaj je pri z oboroženimi hlapci?
Tako se je bil vnel stari prepir. Z naslado sem poslušala Friderikov«* besede. S ponosom sem s«' ozirala nanj. ko se je tako zavzemal za svoje principe in v mislih sem ga odlikovala z naslovom, katerega je bil malo prej imenoval: Plemeniti človek!"
TRETJA KNJIGA.
18 6 4.
Na Dunaju sva ostala štinuajst dni. Ta dopust pa ni bil zame posebno vesel. Povsod se je govorilo samo o vojni, iu ti pogovori >o mi vzeli vse veselje. Kakor hitro bi izgubila kako stvar, ki izpopolnjuje mojo srečo, predvsem pa preljubega soproga, bi postala mutolailjivo žalostna. Slučajev bolezni ali smrti, požarov, pre-plav je seveda veliko, toda ljudje so se že tako navadili nanje, da nikogar več ne brigajo, če jih ni. Zakaj si pa ljudje sami pripravljajo nevarnosti? Sicer nekateri mislijo, da je tudi vojna nekaj
»to naravnega in samoposebi umljivega, jaz sem bila pa drugačnega mnenja. Na ono vprašanje: — "Ali mora biti tako?'" —sem >i vedno odgovorila z: Ne! Namesto resiguacije sem občutila žalost in bolest. Najrajše bi zaprosila: — Nikar ne! Nikar se ne bojujte! — Kaj nas brigata Šlezvig-Holštajnska in Danska? Kaj nas briga, če so postave leta	odpravili ali potrdili? Ne glede na
to, vi bili pa vsi listi polni te stvari, tako, da ni bilo prostora za vprašanje: Ali bodo pobili naše može 111 sinove, ali ne? Če bi ko g* o tej zadevi kaj vprašala, bi mi odgovoril: Dolžnost!
Seveda, mi pripadamo nemški zvezi, zato se pa moramo tudi boriti na strani naših nemških l mu tov, če so v nevarnosti.
O, ee bi vdela ze takrat, kar se je zgodilo dve leti pozneje, bi ne govorila več tako. Zveza se je razblinila, spoprijeli sta se Avstrija in Prnsija. Takrat mi je bilo znano, da je vsaka stvar, ki se jo navede v opravičbo vojne, samo fraza, ničesar drugega kakor prazna fraza.
Na Sil vest ro\ večer sem bila zopet pri očetu. Ko je bila dvanajsta ura je vzdignil čašo punca in pričel govoriti:
—	Naj bi se v vojni, ki se bo začela to leto. proslavilo naše orožje! Vzdignjeno čašo postavim nazaj na mizo, iu želim, da bi s.- naši dragi vrnili zdravi in nepoškodovani domov. Zakaj nisi trčila z menoj, Marta?
—	Ker nočem vojne. Zato. ker sovražim vojno.
Ko sva se vrnila s Friderikom v hotel, sem se ga strastno ob-
jelu.
i l la
—	Moj edini! Friderik! Friderik!
Nežno me je pritisnil k sebi rekoč:
— Kaj Ti je. Marta?... Jokaš?... Nocoj v novoletni noči? Zakaj bi sprejela Novo leto s solzami? Ali nisi srečna? Ali sem Te mogoče razžalil?
—	Ti?... Ne, ne... preveč me osrečuješ, veliko preveč in zato mi je tako tesno pri srcu...
—	Nikar ne bodi praznoverna, Marta. Ali misliš, da so v ve-boljstvu tudi slabi bagovi, ki ne pustijo človeku sreče?
—	Ne bogovi! Ljudje razdirajo človeško srečo.
Ali imaš vojno v mislih? Saj še ni nič odločilnega. Nikar »e vendar ne l»oj! Kdo ve, če prišlo do vojne, kdo ve. če bom mo-r.A tudi jaz iti? Stopi k meni, ljubica, sediva. — Po teh besedah me je potegnil k sebi. — Nikar ne jokaj za prazen nič.
—	Ze pri ini8li na vojno se vsa strese-m. Ctvbi natanko Vedela, bi ne Hitela na Tvojih prsih, ampak groze bi zakričala...
—	Marta, ne bodi žalostna. To Ti bo škodovalo. Malo prej si mi rekla, da bom postal poleti oče. Sebi in otroku lahko škoduješ. Ženska je v otročji postelji ravnotako v smrtni nevarnosti kakor voj. k na bojišču. Veseliva ae življenja in ne misliva na nesrečo!
—	Ravno tako govoriš, kakor teta Marija! Tudi ona misli, da je . loveku vse usojeno. Povej mi, zakaj bo izbruhnila vojna z Danako ?
—	Saj sem Ti rekel, da ni še ničesar odločilnega.
—	Vem, vem. Samo kaka slučajnost lahko prepreči to neizmerno zlo. Takega uaodepolnega vprašanja kot je vojna ne morejo iT»iti politične zadeve, edino ljudska volja ga lahko resi. Kaj Pomaga *ae moje tarnanje, vse moje pritožbe? Jaz niseoi nič proti velikanski večini. Pomagaj mi, Friderik, nikar me n* tolaži i praznimi ugovori, ker vem, da niti sam ne verjel vanje. Zadovoljna 'bom, če proklinjaa
ono, kar suiloHti mene in ae tisoče dru-1
'' ittlfcfthl Vfi......- - v - ..
n	9
Po znižani cenit i
Amerika in Amerikand %
Trunk	A
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je tc-	'
zana vplatno in sa spomin jako priliČna.	|
Založnik je imel veliko stroškov in ae mu niWirw n
Izplačala, zato je cena p»'nna. da ae T«ai ^i«" pokri-	i
jejo Teliki atroški.	T
Dobiti je pri:"	a
Slovenic Publishing Company, J
82 Cortlandt Street, New York, N. Y. k ž.—____________
ŽSSgS SL® o« NAJBOLJŠA v&exsf
pil SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s bo-delovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
igra Cm? ptefmlUO.B^fOmlai.O.M« BSiBg| irtt ▼ psfcsšsiri fr. Ssfc—, 19H fc. Oar Af^ H. L
NAftl ZASTOPNIKI,
kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse droge v našo etroko spadajoče posle;
Jenny Lin d, Ark. in okolica: jlichael Cirar.
8an Francisco, CaL: Jakob • joviin.
Denver, Colo.: John Debeve
a A. J. Terbovc.
Leadville, Colo.: Jerry Jam-
dk.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M\ Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Lonis Coatello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-ich in Frank Blatnik.
Indianopolia, Ind.: Alois Bud-nan.
Aurora, HL: Jernej B. Verbič, >35 Aurora Ave. Oglesby, HL: Math. Hribernik. Depue, 111.: Dan. Bedo\inae. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in fohn Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pet-tovšek in Math. O grin.
So. Chicago, HL: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-
•orič.
Frontenac, Kans. in okolioo:
rrank Kerne.
Mulbexy, Kans. In okolico:
vfartin Kos.
Calumet, Mich, in okolieo: Javel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolieo:
3. Kotzian.
So. Range, Mich. In okolieo: M. 3. Likovic. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Duluth, Minn.: Joseph Shara-
>on.	•
Ely, Minn, in okolico: Ivan
iouže, M. L. Kapsch in Joa. J. F*eahel.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L.
Peael.
Hibing, Minn.: Ivan Poole. If ash wank, Minn.: Geo Manrin Virginia, Minn.: Frank Hro-
raticb.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-
rek.
Uttle Falls, N. Y.: Prank Gregorja.
Cleveland, 0.: Frank Sakser,
J. Marinčič, Chaa. Karlinger in Prank Kovačič.
Bridgeport, O. in okolieo: Fr. Hočevar. Barbeton, O. in okoUoo: Alois
Balant.
Collinwood, O.: Katk. Kapnik.
Lorain, Ohio in okolioo: John Kumše 1735 E. 33. St.
Yotmgstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolieo: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. BridgeviUe, Pa.: Rudolf Pie-teraek.
Bur dine, Pa. in okolico: John
Keržišnik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsbnrg, Pa.: John Kok-lich.
Broughton, Pa. In okolieo: A.
Demšar.
Export, Pa. in okoUct: John
Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin-
ČH5.
Franklin. Pa., in okdica: Fran B. Drasler.
Irwin, Pa. in okolieo; Frank Demšar.
Johnstown, Fa.: Frank Gabre-nja.
Meadow Lands, Pa.: Georg
Schultz.
Moon Bun, Pa. in okolieo: Fr.
Maček.
Pittsburg, Fa.: Ignacij Pod vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pi«.
West Newton, Pa. in okolica: Josifr Jo van.
Wfllock, Pa.: Frank Seme in Joseph PeterneL
Winterquarters, Utah: Louis Blasich.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta.
Bavensdale, Wash.; Jakob
Romšak.
Thomas, W. Vs. ip okolica: Frank Koeijan in Frank BartdL Graf tor, Wis.: John Stamp-feL
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton tta-
rich.
West Allia, Wis.: Frank Skok
in Louis Loncaric.
Bock Springs, Wyo.: A. Justin
in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh.
—	Da, srce moje, če bo tako odločila usoda; se bom strinjal s Teboj. Ne bom Ti prikrival s kako mržnjo in sovraštvom me navdaja to klanje narodov— Samo nocoj bodiva vesela. Saj se razumeva v v vsaki stvari, v najmanjšem pogledu si nisva nasprotna. ... Uživa j va srečo, ee je nama naklonjena... Nobena sreea ne traja vedno. Za dobo sto let je nazadnje vseeno, če sva živela dolgo ali kratko.. . Ne gre za število lepih dni, gre,le za lepoto samo. Prihodnjost naj prinese karkoli hoče, moja ljuba žena... Sedanjost je vendarle tako lepa, da ne občutim v sebi drugega kot blaženo vzhičenost.
Ko je tako govoril, me je bil objel in mi neprestano poljubo-val glavo, ki mu je ležala na prsih. Polagoma sem tudi jaz pozabila na pretečo bodočnost in se udala sladki sreči trenutka.
20. januarja sva se vrnila nazaj v Olomuc.
Takrat že ni nikdo več dvomil, da bo izbruhnila vojna. Na Dunaju sem parkrat slišala, da bi se dalo mogoče rešiti dansko-holštajnsko vprašanje diplomatičnim potom, vojaški krogi so bili pa mnenja, da je vojna neizogibna. Častniške soproge so bile veselo razpoložene. Prepričane so bile, da bodo njihovi možje odlikovani, da jim bo zvišana plača.
—	Nekaj posebnega bo ta vojna — je rekel polkovnik, k kateremu sva bila povabljena z drugimi častniki in njihovimi ženami vred — nekaj posebnega Vam rečem, ^li ne moremo izgubiti niti koščka ozemlja, prebivalstvo ne bo imelo nobene škode, ker se bo vršila vojna v tuji deželi.
Izšla je
•Hk^iil
"VOJSKA KA UUAm
11 eao^reiUtiwrto knjige^iN ••daj panj, rojakom H M* hp
Knjie* "Vojak* U BelkaS«1' sestoji is 13 posameznih esiitkoT, obesgajočih skupaj na večjem formata 192 strani. Delo Je e-pramljeno a 258 slikami, tikajo fe ae opiaa	držav in
najvUnejiik spopadov med sovražniki. Be&tkom je pridsljea tail večji atovaaaki aemljevti balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobili 9* lie, vseh 13 sešitkov akupaj pa 'staae a poštnino vred #1.8S, Naroča ee prit
■lovento Publishing 0a* Si Cortlandt St.. New York CH»
PBIPOBOCILO.
Bojakom ▼ Steelton, Pa. fin okoliši naznanjamo, da je
'"_a
i * j-z?}.	tv • .•■	::	fc^ :.
ms', - **' :mrtimmm^^^-
Mr. M. PAPIO,
1S8 Frederick St, Steelton, Pa^ aai zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda1* in izdavati pravo veljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH.
ir*e—s—s—9—r—mri UpP # ^^HS^^H fetbktoMM
,a	m	tinktur« ta
'^JII* Bk a.^^H i Iu 1 mm—S«
LffP " wtW^V Swi
Ji' m A /. J^^T Mikta. ka. m Jgci^^r tadjonuj^
tTMtajOTf^
RiStaM
Silil Mil
bodo teptalo 1> m bodo pooUI« o. O toka • dal popolnoma mdimrim wimttwm, kmtSbtL tr-■aaioporoteh. oopabtebrbtMifeL Ban«, n iH-so. bala. ton, krasta ta karja očaaa. bradavtaa, ■ ufujo mm. MbOna Itd. ndotianli ▼ bdi dad. MoJa adrarlla ao mtatrha^ v Waahlnatona. uumbJ*. da 00 Clota In aalbaU	PMbi
taW aa —ftl	gaaaatonj.
JAKOB WAHClO, 1092 E. 64th St. Cleveland, O.
iaeriki is Amerikanci.
■M
Mf. 9. M. TftUU.
je prevzela t zalogo rojakom fls ■eno knjigo Bar. J. M. Trunka:
AMBBIKi OI AKBZKAia
Ni nal namen ime« na tam mestu kako kritiko, paš pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi ai moral nabaviti vaak rojak ▼ Ameriki, bodisi t laefcaa poduk, bodisi kot darila evojssm in posameznikov, na katerih ho ▼ atari domovini, kjer as gotovo zanimajo stariši ali sorodniki sa dešelo, t kateri biva kak član družina. Knjigo krasi nebroj le-mandkdo saps til ali samega eebe, ali pa dragega snanea is sedanjih ali preteklih dni. Čudimo ee le, da ie povpraševanje po knjigi primeroma majhne, menda mdft-tega, ker ae ni vprisorilo sanjo kričeče reklame, e katero aa spravi t evet marsikatere drugo, veliko manj vredno knjigeu Poeeb-no primerna je knjiga kot bofii-ni dar, ki ima trajno vredaoet Osna elegantno ▼ platno vesaad knjigi je HM a poštnine mi Sa isto osno ee odpošlje knjiga aa bstsrihTrti naslov j ^g g^.
[Veliki vojni atlas 1
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij- | sk3| posestev vseh velesil	1
Obsega 11 raznih zemljevidov.	nj|
Ki na 20tih straneh in vsaka stran je 10£ pri 13^ palca velika 3
Cena samo 25 centov.	3]
Manjši vojni atlas
oboega devet raznih zemljevidov
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. |J	Cena. samo 15 centov^
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- | •S bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod hI tudi označen obsegfrovršine, katero zavzemajojposamezne S IU države.
1 Pošljite 25c. ali?pa 15c. v znamkah in natančen naslov Jjf I in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem H odjemu damo popust.
U Slovenic Publishing Company,
m 82 Cortlandt Street^	New York, N, Y. I
(ipagole Generale TiansatlanllQue
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna erta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni pernfkl sel
i. A]P RO VENCE"	"LASAVOVS %» inABOBBAmi*	OA FRANCI*
Mfct fikka	aa Sra*M»bi	II vfcto	HMriH.'«^
I	1
t	i iiiwiaii JflyiMLjHBy
"Chicago", "La Toaraine", "Rodtambeaa^in "Niagara" Glavna asendja: 19 STATE STREET, NEW YORK ssrasr Peas! SI, Ckesehmgh Balldiag, MW paniki eiplnjeje «Om «b sraiah b eristealšša fitrflk
IV v. m
ROJAKI, NABOCAJT« BS NA "GLAS NARODA". NAJ
teCji m najcenejši dnevnik.
W Denar mečete proč! H |
^H ako ae podpirata irejega rojaka. | JHIH Pn nianl dobita
^KlZil izvrstne domače vina
gslon po 75C, in več.
mm*	Pri odj«mn rafi kot 10 galos dajeaa pa-
|t«t, ter sa posebno priporočam alaraia luP^^Bj^P^ - ' .^!I UOTaaakim draitvam ob priliki kak« veae-BB^^K^^H Ilea, tudi ornim srn sratba. HMH V salogi imam ixmtaa domača klobasa
^^^mtfai^l TSakoTntne grocerijsko blago, katerega ljubi naš narod. Pošiljam denar na vae strani sveta in parobrodne liatke za vse proge. Zastopam "GUa Naroda", prodajam fn kapa jem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank Sakser sem v trgovski »vezi. Upravljam vse v notarski posef spadajače dela, kar sem javni notar. (Metarj Public.)
PRANK JURJOVBC HHHH taai W. 22mi SM,	Ofaaaa, BL j
• Frank Petkoviek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET
WAUKEGAN, iLk.
PRODAJA fina vina, izvrstne titootke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh prekomor-PHONE 24«	skib črt
„ "T .. POŠILJA denar t stari kraj zanesljivo Zastopnik	in pošteno.
"GLAS NARODA"	,
82 Cortlandt street, UPRAVLJA vse v notarski posel spada-New York, N. Y.	joča dela.
"GLAS NARODA" JM SDINI ffcOVBNflgl DNBTNIE ma SDB. DB& .NAROČITI » NANJ J