Leto XI., it. 41
V organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pravica.
AMSTERDAM
Uredništvo in oprava: Ljubljana, Šelenbnrgova ul. 6/IL
GLASILO GLAVNEGA RADNIČKEGA SAVEZA JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10., 20. in 30. dne v mesecu.
Stane posamezna Številka Din 1*25, mesečno Din 4'—, celoletno Din 48. — Za Slane izvod po 1*10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Trije uspehi.
Naše strokovne organizacije stoje v težkem boju na dve strani.
Na eni strani imajo vzdržati hud naval kapitalistične in politične reakcije, na drugi strani rujejo proti njim zapeljanci, ki mislijo, da služijo delavstvu s tem, da razbijejo njegovo strokovno enotnost in oropajo delavstvo njegovega najučinkovitejšega orožja.
A vkljub vsemu temu smo svojo bojno črto ne samo vzdržali, ampak gremo na vse strani zmagovito naprej.
Zadnji teden je bil za naše organizacije in njih konsolidacijo teden velikih uspehov. Kakor poročamo na drugem mestu, so se završila dne 26. oktobra na konferenci v Zidanem mostu pogajanja, ki so se vršila med Osrednjim društvom kemičnih delavcev, Splošno delavsko Unijo na eni strani in Opčim Radničkim Savezom na drugi strani. Vsa ta tri društva se bodo spojila v eno in bodo posegala v bodoče v delavsko gibanje kot enota.
Kdor gleda nekoliko nazaj, bo lahko sam presodil, koliko sil, ki so se trošile še lani brez prave vzajemne zveze in podpore, bo korakalo od sedaj v skupni fronti in obrnilo svoje sile, ne v medsebojne boje, ampak proti skupnemu sovražniku.
V soboto dne 1. novembra so imele zaznamovati naše organizacije drug velik uspeh. Ta dan se je vršila v Ljubljani konferenca podružnic Saveza privatnih nameščencev v Sloveniji, ki so si vpostavi-le svoj pokrajinski odbor za Slovenijo in stopile kot enota v ozke stike z ostalimi, Glavnemu Radni-čkemu Savezu Jugoslavije priključenimi organizacijami. Privatni nameščenec je duševni delavec, poklican, da igra v razrednem gibanju vodilno vlogo. Žal, da se svoje misije ne zaveda in da se zadovoljuje tako rad z inteligenta nevredno vlogo -— priganjača kapitalizma. V soboto smo položili v Ljubljani temelje za nov razvoj, ki bo postavil privatnega nameščenca na dostojnejše mesto.
Tretja važna novica, ki jo imamo sporočiti svojim čitateljem je ta, da so sodrugi lesni delavci na svojem kongresu,, ki se je vršil v nedeljo dne 2. novembra v Celju z ogromno večino sklenili, da ne bodo stali več ob strani, temveč, da se bodo smatrali v bodoče za del delavskega pokreta amsterdamskega pravca.
Ta odločitev je važna zlasti za delavstvo celjskega, mariborskega in mežiškega okrožja. Tu je vse delavstvo enotno in kompaktno, le lesni delavci so bili od sodelovanja pri tamošnjih skupnih delavskih odborih nekako izključeni. Tega od nedelje sem ne bo več. Ostalo delavstvo bo sprejelo sodru-ge lesne delavce v svojo sredo, kot dolgo pogrešane brate.
Tako rodi setev, ki jo seje naš list, svoje uspehe. Vsa prizadevanja reakcije, ves obžalovanja vreden trud zapeljancev med delavstvom, ki zažigajo streho nad svojo glavo, bo zaman.
Za vsako izgubljeno postojanko bomo vposta-vili deset novih postojank. In ni fraza, ampak razveseljivo dejstvo, da gremo vkljub reakciji, vkljub rovarjenju, vkljub vsemu, zmagovito naprej.
Zato smo se odločili volilni red iz tega osnutka v »Delavcu« priobčiti. Zajedno zahtevamo, da stopi Delavska zbornica tozadevno v stik z vsemi delavskimi strokovnimi organizacijami, potem pa tudi z inšpekcijami dela in preko> njih z zastopstvi podjetnikov, napram kojim naj delavske organizacije povedo, da so trdno odločene izvesti volitve, kakor jih predvideva zakon, po vseh obratih.
Kakšna naj bo funkcija in položaj delavskih zaupnikov?
V tem oziru se z načrtom pravilnika ni mogoče strinjati. Delavstvo in podjetniki bodo take načrte enako odločno odklonili. Poi zakonskem načrtu naj bi bil delavski zaupnik podrejen organ Delavske zbornice, ki naj posreduje kot nekak sodnik in kot podrejen organ inšpekcije dela med delodajalcem in podjetnikom'.
Delavci dobro vedo, da funkcija sodnika nad podjetjem ni združljiva s funkcijo mezdnega delavca v podjetju.
Podjetniki pa bodo tudi raje videli zaupnika, ki bo res predstavnik delavstva in skušal spraviti kot tak interese podjetja in delavstva v sklad, kakor zaupnika, ki je v podjetju nekak špicelj na vse strani, ki ne vživa zaupanja nikjer.
Delavski zaupnik ni v prvi vrsti organ inšpekcije dela, ampak v prvi vrsti organ Delavske zbornice. Kot razsojevalec in posrednik v mezdnih sporih posredujejo inšpekcije dela. Oficielno priznani zastopniki obeh strank so na eni strani trgovske in obrtne zbornice, na drugi strani delavske zbornice in obratni zaupniki. Neoficielne razredne predstavnice so zveze industrijcev na eni in strokovne organizacije na drugi strani.
Razlika med oficielnimi in neoficijelnimi zastopstvi je ta, da imajo skušati reševati sporna vpra šanja prva na miren način, potom razsodišč in obravnav, drugo z vsemi sredstvi. S tem je stališče obratnega zaupnika popolnoma precizirano: Dobro je če ni v vodstvu strokovne organizacije, ker je strokovna organizacija prisiljena često tudi k o-strejšemu nastopu, med tem ko mora delavski obratni zaupnik spore na drug način reševati. Zahteva na, da bi obratni zaupnik ne smel biti organiziran, pa je nesmisel, ki si jo more ztnisliti le kak birokrat, ki gleda na delavsko življenje iz največje daljave. Takih zahtev tudi zakon ne stavlja, zato jih tudi pravilnik nima staviti.
Na teh podlagah bo delavstvo vprašanje obratnih zaupnikov za vse strani zadovoljivo rešilo.
Ker je treba, da gremo takoj na delo, objavljamo v tej številki one točke iz osnutka pravilnika, ki govore o sestavi in volitvi obratnih zaupnikov. Spremenili smo v njem samo, določbo, da je prizivna instanca v volilnem postopanju inšpekcija dela in smo nadomestili to določbo s tem, da je prizivna instanca Delavska zbornica, kar je v skladu s stališčem, ki smo ga zgoraj obrazložili. _____________
Delavski zaupniki.
Kakor znano, bi se imeli voliti po Zakonu v zaščiti delavcev v vseh obratih delavski zaupniki, ki bi bili predstavniki vsega delavstva dotičnega obrata. Sedaj je izšel v »Uradnem listu« delovni red, ki te zaupnike izrecno omenja in jim preodkazuje gotove funkcije. S tem stopa vprašanje delavskih zaupnikov v odločilen štadij.
Po vseh tovarnah in obratih se morajo delavski zaupniki tudi v resnici izvoliti.
To je tem lažje mogoče, ker lezi pravilnik o delavskih zaupnikih v ministrstvu za socialno politiko izdelan. Tudi delavska zastopstva imajo ta pravilnik v osnutku, le v »Službenih novinah« do-sedaj še ni bil objavljen. To, pa radi tega, ker so nekatere določbe tega osnutka, zlasti tiste, ki govore o delokrogu delavskih zaupnikov docela nepremišljene in take, da postavljajo vso institucijo na glavo. Vendar to za volilni red ne velja. Volilni red in volilni postopek je sprejemljiv — in ker volitve predstavnikov celokupnega delavstva v obratu niso prepovedana stvar, zlasti če se vrše po volilnem redu, ki ga je izdelalo samo ministrstvo, ne more delavstvu nihče braniti, da te volitve izvrši. Mi smo globoko uverjeni, da proti temu tudi nobeno podjetje ne more nič imeti, ker bo. vsako podjetje rado videlo, da ima v podjetju poleg predstavnikov raznih često konkurenčnih organizacij tudi predstavnike vsega delavstva.
Anketa glede pravilnika za delavsko osobje.
Dne 16. in 17. oktobra 1924 je zborovala pri generalni direkciji v Beogradu anketa raznih železničarskih organizacij, ki se je bavila z Qsnutkom pravilnika za železniške delavce, ki ne spadajo pod zakon o prometnem osebju (pragmatika), ki je v veljavi že od 1. oktobra 1924. Člen 6. tega zakona določa: Minister za promet podpiše po zaslišanju ministrskega sveta pravilnik, s katerim se regulirajo plače in ostala službena razporedba pomožnega o-sobja. Ta pravilnik pa še do danes ni zagledal belega dneva in delavsko osobje, katerega je okroglo polovica od celokupnega osobja, čaka na tistega misijo, ki mu naj s predvidenim pravilnikom uredi njegova prava.
Savez železničarjev Jugoslavije je že v novembru 1923 izdal popoln načrt za ta pravilnik ter ga predložil generalni direkciji, ki pa ni nikoli niti odgovorila, ali ga je prejela ali ne. Vsled tega je kongres Saveza, ki se je vršil o Veliki noči t. 1., sklenil poslati deputacijo delavcev k prometnemu ministru takej, ko neha kriza vlade. Toda kriza je trajala vse dalje (v Jugoslaviji je kriza normalno stanje) in končno se je naša centrala odločila, ne glede na posto-ječo krizo in je poslala dne 28. julija t. 1. deputacijo v Beograd. Toda ko je ista dospela tja, se je ravno izvršila sprememba vlade in prišel je na mesto g. dr. Popoviča, g. dr. Sušnik kot prometni minister. Deputacija se je predstavila istemu, saj ji je bilo vse eno, kdo je predstavnik ministrstva za promet — izbira itak ni velika. Deputacija je izročila g. ministru ročno prepis omenjenega osnutka ter ga prosila, da naj kolikor mogoče pospeši izdanje pravilnika, s katerim imajo biti točno določene ne le dol-
žnosti ampak tudi vsa prava. Deputacija je prosila g. ministra, da naj na vsak način skliče preje anketo za sestavo pravilnika, na katero naj se pritegne železničarske organizacije. To je minister deputaciji obljubil.
No, ta anketa je bila sklicana za 16. oktobra t.
1.	in sicer tako, da bi imela vsaka organizacija poslati po d v a delegata. Večina organizacij se je tega držala, samo »Udruženje nacionalnih železničarjev Jugoslavije« se ni tega držalo, očividno radi tega, ker si ta žolta gospoda predstavlja, da ima nekak monopol na železničarje; zato je ta organizacija poslala kar dva ducata delegatov, toda ne morda delavcev, ki bi edini naj odločali o lastni usodi, ampak visokih in najvišjih uradnikov. Samo dva, tri delavci iz Maribora in Zagreba, drugače pa sami uradniki, na čelu jim »centralni« prezident g. Andra Petrovič, šef vrhovne kontrole dohodkov. Tudi delavce iz niške delavnice je zastopal njihov šef, ne pa kak delavec. To je sicer zelo čudno, toda to se menda strinja z logiko »nacijonalnih«, kjer nimajo delavci dosti za govoriti tudi tedaj ne, ko gre za njihovo kožo.
Naš Savez so zastopali sodrugi: Bogdan Kre-kič, Josipovič, rokodelec iz zagrebške delavnice in A. Bahun, skupinovodja iz Maribora. Sodrugu Kre-kiču, ki ni železničar ampak tajnik železn. organizacije, bi bili radi gospodje, ki so predstavljali gen. direkcijo, preprečili, da bi se udeležil ankete, češ, da on ni železničar, če tudi minister organizacijo priznava. Toda minister mu je dovolil, da sme prisostvovati. Toda oj, ironija: Krekič je bil končno duša ankete in gospodje nacionalci so bili veseli, da sploh eksistira en Krekič, sicer bi bili oni kovali pravilnik tako, kot Noe svojo barko. Nacionalci namreč niso predložili nobenega osnutka, kakor tudi ostale organizacije ne, razen Saveza žel. Jugosl. in pa splošne žel. organizacije za Jugoslavijo. G. minister za promet je poveril z nalogo sestave pravilnika g. Cvetniča od zagrebške direkcije, ki pa se je upravičil, da ni mogel sestaviti pravilnika radi prekratkega časa (!) in pa radi tega, ker ni imel nobene podlage! Samo en projekt je imel, ki pa je bil še le pred kratkim vložen, iz katerega bi se dalo nekaj posneti in ta je bil predložen od Splošne žel. organizacije. Med tem, ko ni osnutka Saveza žel. Jug. niti omenil, dasi je imel sicer cel konglomerat resolucij, ki so pa bile brez vsakega reda in sistema. So-drug Bahun se je priglasil za besedo in je konstati-ral, da je Savez žel. Jug. že v novembru predložil svoj projekt pravilnika in se čudi, da referent ne omenja istega, vsled %esar dvomi, ali ga sploh ima. Še pred dvema mesecema je bil isti osnutek ponovno po deputaciji osebno izročen g. ministru za promet, a tu se ga niti ne omenja. Gospod je o tem molčal. Še le pozneje je predsednik ankete g. dr. Kaučič izjavil: »Jaz ga imam, ali on — referent — ga nima!« — »Nacionalni« so bili že pripravljeni, da bodo zopet kake tri do štiri tedne sedeli v Beogradu in na pravilniku »radili«, kar se jim pa ni posrečilo. Naši delegati so izjavili, da imamo mi tu popoln projekt, katerega lahko tudi ostale organizacije sprejmejo in zato je treba samo par ur, in stvar je končana, ker delavcem se silno mudi. Zastopniki gen. direkcije se naj samo za nekaj časa abstinirajo, da bodo delegati sami med seboj in upamo, da se bodo lahko zedinili za skupen načrt. To je bilo soglasno sprejeto in neoficijelna anketa se je ob 2. uri popoldan na licu mesta sestala ter vzela projekt Saveza železn. Jugoslavije za podlago razprave. Ob enem pa se je vedno paralelno čitalo tudi načrt za del. red Splošne žel. organizacije.
Načrt pravilnika, ki ga je izdelal Savez železn. Jugoslavije, vsebuje sledeče glavne točke: 1. kategorije delavcev; 2. sprejem v službo, stalnost in odpoved; 3. delovni čas; 4. dopusti; 5. plače; 6. predstavništvo (zaupniki); 7. penzije; 8. ugodnosti; 9. disciplinarna sodišča; 10. prehodne odredbe.
Danes bi nas predaleč vedlo, ako bi hoteli priobčiti celoten osnutek, kakor ga je anketa sprejela. To bomo storili v prihodnji številki »Delavca«. Ampak že danes hočemo naglasiti, da je anketa jasno pokazala, da sta danes le dve organizaciji, ki stojita na razrednem stališču, ki sta edino zmožni, zastopati delavske interese, ki sta si sorodni in ki spadata skupaj ter morata danes ali jutri priti skupaj; toda edini predpogoj je: da »neodvisni« opuste neplodno in nemogočo taktiko. Samo Savez železničarjev Jugoslavije in Splošna železničarska organizacija Jugoslavije sta predložila popolne načrte, ki so bili tudi v splošnem, a lp z malimi spremembami, v podrobnem sprejeti. Samo eno vprašane je bilo precej sporno, v katerem se niso delegati posameznih organizacij niti med seboj strinjali: to je vpraša-
Stavka steklarjev traja dalje. - Pomagaj - zbiraj stavkovni sklad!
nje sistema plač. Tu so se delili delegati po pokrajinah in ne po organizacijah. Delegati iz Slovenije n. pr. so vsi zastopali eno stališče, to je: da se predvsem urne plače ukinejo in zopet uvedejo dnevne plače z draginjskimi dokladami za družinske člane, ozir. še več: da se vse delavce po gotovem času nastavi. Nasprotno pa so delegati iz Zagreba (razen enega) in zastopnik iz Niša, zahtevali, da ostanejo urne plače. Šef delavnice v Nišu je izjavil, da delavci v Nišu hočejo ostati pri urnih plačah, a on sam stoji na stališču, da je treba na vsak način boljšega delavca boljše plačati, pa naj se že uvede dnino ali pa če ostanejo urne plače. Zato je predlagal, da se določi minimalna mezda, ki jamči delavcu pri vsaki starosti gotov minimum, n. pr. začetna plača 50 Din, po 10. letih 60 Din, po 20. letih 70 Din in po 30. letih 80 Din zaslužka. Maksimalna plača se ne bi določala, ampak bi bila dana možnost, da bolje kvalificirani delavec lahko poljubno avanzira. Pri glasovanju je dobil predlog, da se ukinejo urne plače, večino, vendar se je tudi nasprotni predlog sprejelo kot varijanta II. Po daljši debati so se zastopniki iz Slovenije izrekli končno za nastavitev vseh delavcev po 3. letih službe. Sodrug Bahun je predlagal nastavljanje po dveh letih analogno Avstriji ter je to motiviral s tem, da se delavca, ki je skozi dve leti nepretrgano na železnici, nikoli ne odpušča vsled pomanjkanja dela, ker med tem časom pride že toliko drugih novih, ki pridejo na vrsto za odpustitev, ako je manj dela. Ako železniška uprava delavca dve leti drži v službi znači, da ga lahko rabi, sicer bi ga že preje odpustila. Zato se ga naj po dveh letih nastavi. Toda gg. uradniki so se temu protivili, češ: zakon za prometno osobje predpisuje 3 leta. — Ostalo je končno pri treh letih. To je: vsi delavci, ki so tri leta na železnici, so stari najmanj 21 let, se nastavijo v smislu pragmatike.
Razprava je trajala od 14. do pol 19. ure. Prihodnji dan se je po tem vršila oficijelna seja v prisotnosti delegatov mini.strstva. Še preje je bilo sestavljeno pismo na ministra za promet, ki je bilo izročeno ministrovemu odposlancu dr. Kaučiču.
Pismo je koncipiral sodr. Krekič in se glasi: Gospod minister.
Na željo g. ministra se je vršila dne 16. in 17. t. m. anketa vseh organizacij v svrho izdelave projekta pravilnika za pomožno in delavsko osobje. Ta anketa je končala svojo nalogo s pozitivnim rezultatom, strinjajoč se z načeli, izraženimi v projektu pravilnika, ki si ga je usodila predložiti določenemu referentu g. ministra za to zadevo. Zastopniki vseh organizacij na anketi izražajo svoje zadovoljstvo z dejstvom, da je do ankete prišlo, ker v sodelovanju prizadetih vidijo najboljšo pot k napredku prometa. Zastopniki organizacij, predajajoč vsoj skupni projekt pravilnika, si dovoljujejo Vas, gosp. minister, prositi:
1. da bi službeni projekt, čim bo izdelan, bil vposlan vsem organizacijam v pretres za čas od 2 do 3 tednov;
3.	po tem času naj bi se sklicala nova končna anketa v svrho definitivne izmenjave mnenj za končno redakcijo projekta pravilnika.
Gospod minister! Zastopniki organizacij ,na anketi si usojajo Vas prositi, da bi naklonili svojo pozornost še sledečemu:
1. Brez ozira, kedaj naj stopi novi pravilnik v veljavo, je nujno potrebno, da se ukrene sledeče: a) potrebno je zvišati plače delavskemu in pomožnemu osobju, zlasti pa onemu, ki ni bilo prevedeno na zakon niti na urne plače in b) delavcem, ki so bili pozneje prevedeni, izplačati razliko.
2. Zastopniki vseh organizacij so odločno proti temu, da bi se sredstva za povišanje plač iskala v redukciji enega dela tega osobja, ker bi se ista vršila v neprimernem zimskem času, kar bi bilo nehumano, tembolj, ker v državi vlada gospodarska kriza in jasno je, da bi redukcija pomenila glad in strašno bedo za reducirane. Razen tega smo mnenja, da niti danes nimamo zadostnega števila potrebnih delavcev v državnih delavnicah in ostalih ustanovah. Proseč za Vašo pozornost navedenemu, izvolite g. minister sprejeti naše spoštovanje.
Beograd, dne 17. okt. 1924.
Za Udruženje nacionalnih železničarjev centralni odbor. — Savez železničarjev Jugoslavije. — Prometna Zveza. — Splošna žel. organizacija za Jugoslavijo. — Stručno udruženje pregledača kola. — Društvo kurjačev, — Stručno udruženje mašino-vodja. — Društvo sprevodnik.
Prihodnjič objavimo načrt pravilnika, kakor ga je sprejela anketa.
Gospodje zastopniki gen. direkcije so izrazili svoje veliko zadovoljstvo, da je anketa v tako kratkem času prišla do enotnih zaključkov, ter so obljubili, da bodo v splošnem upoštevali vse želje ankete.
Konferenca ujedinjenja v Zidanem mostu.
Na temelju predpriprav za ujedinjenje pri vseh podružnicah »Osrednjega društva kemičnih delav-
cev« in »Splošne delavske Unije« se je vršila dne 26. oktobra konferenca ORSJ, ODKD in SDU v Zidanem mostu.
Konferenca se je otvorila točno ob 8. uri z dnevnim redom: Priprave za ujedinjenje Opčega Radničkega Saveza Jugoslavije (Splošne delavske zveze Jugoslavije) z Osrednjim društvom kemičnih delavcev in Splošno delavsko Unijo. Pred prehodom na dnevni red se je konštatiralo, da so zastopani: V. Haramina, Š. Gojšina, S. Kotur, J. Beker, G. Berberovič, F. Vančina in M. Božičanin od ORSJ; V. Rejc, I. Cof, F. Lipovž, F. Novinc, M. Kladnik, A. Hudi in V. Vuk od Osr. dr. kem. del.; Alojzij Leskošek in Ivan Vrečer od Splošne delavske Unije v Celju.
Konferenco je pozdravil s. V. Haramina, ki je utemeljil važnost te konference, ker so se sešli predstavniki strokovnih organizacij, ki žele vsi eden in isti cilj, namreč veliko in močno delavsko sindikalno organizacijo pod enako formo in orijentacijo. Na to se je izvolilo predsedstvo konference, za tajnike pa so bili izbrani s. J. Beker, V. Rejc in Al. Leskošek. Poročilo za ODKD je podal s. V. Rejc, za SDU pa s. A. Leskošek ter za ORSJ s. V. Haramina.
Sodr. Rejc je v svojem poročilu poročal o tež-kočah, ki so se stavile v društvu, katero zastopa, pri prizadevanjih za ujedinjenje. Pojasnil je, kako je organizacija, za katero govori, dobila sankcijo za to ujedinjenje od vseh članov po podružnicah. Članstvo se je z izjemo ene podružnice izreklo za ujedinjenje na temelju započete akcije.
Sodr. Leskošek je dal poročilo o stanju organizacije in število članstva ter o finančnih prilikah SDU. Spomnil se je težkoč pri delu za ujedinjenje, ki jih je SDU prestala ter obrazložil, koliko vrst delavcev (strok) obsega SDU. Prišel je do zaključka, da je potrebno organizirati podsavez komunalnih (občinskih) delavcev, kar je po štatutu ORS jako lahko izvesti. Poleg poročila opozori še na nekatere točke, ki želi, da se jih vzame v pretres.
Sodrug V. Haramina je podal v svojem poročilu zgodovino ORS-a od začetka vojne sem ter navedel, kako je ORSJ raztegnil svoje delovanje na celo državo. ORSJ je že davno delal na ujedinjenje z bratskimi organizacijami v Sloveniji, ali tega vprašanja ni hotel odločno narezati pred prvim rednim kongresom Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije, koji se je to poletje vršil v Beogradu, ker je bilo treba potom statuta GRSJ končnoveljavno odrediti območje ORSJ. A že pred kongresom GRSJ je bil naš Savez v najboljših stikih z organizacijami v Sloveniji. Dokaz temu je, da je imel s. Haramina pooblastilo ORKJ na kongresu GRSJ, Danes, ko statut GRSJ že obstoji, lahko delamo v smislu tega štatuta. Naglašal je, da je absolutno potrebno upoštevati štatute GRSJ dalje, da je ORSJ član Internacionalne federacije zvez tovarniških delavcev v Amsterdamu in da je ORSJ po svoji strukturi industrijskega tipa, pri čemur je konsekventno izveden princip: eno podjetje — ena organizacija. Ob priliki ujedinjenja je ORSJ bratskim organizacijam v Sloveniji izdelal ozir. predložil štiri načine, po katerih bi bilo mogoče ujedinjenje izvesti. Sodrugi iz Slovenije so se odločili za to, kar je za popolno združenje našega pokreta najbolj koristno in potrebno, to je, da se razširijo pravila in pravilnik ORSJ tudi na Slovenijo, kjer se potem vpostavi tajništvo našega saveza za Slovenijo.
Ko so bila poročila in referati posameznih or-gnaizacij podani, se je otvorila diskusija, v katero so posegli vsi delegati. Sodrug Kotur je obrazložil, da je ujedinjevalna akcija v skladu s pravili GRSJ, in da je ona dozorela, kar je plod razvoja in dosedanje izmenjave misli. Govorili so še sodrugi Leskošek in Haramina, nakar je bila druga točka dnevnega reda izčrpana.
K tretji točki dnevnega reda je prevzel zopet besedo s. Haramina ter je obrazložil, da se je na plenarni seji upravnega odbora ORSJ, katera se je vršila včeraj v Zagrebu, izdelalo konečno direktive za organizacijo ujedinjenja v praksi. One direktive so v skladu z načrtom, ki so ga razvili sodrugi iz Slovenije v imenu svojih organizacij. Sedaj bi bilo potrebno, da se izdela sporazumna deklaracija, katera mora vsebovati vse one točke, ki so se danes na tej konferenci obravnavale. Na predlog sodruga Haramine je bil izvoljen odbor za izdelavo deklaracije, v katerega so prišli ss. J. Beker, S. Kotur, V. Rejec in Al. Leskošek.
Izdelana deklaracija'se glasi tako-le:
Predstavniki Opčega Radničkega Saveza Jugoslavije, Osrednjega društva kemičnih delavcev za Slovenijo in Splošne delavske unije Jugoslavije, zastopani danes dne 26. oktobra 1924 v Zidanem mostu na konferenci ujedinjenja omenjenih savezov (društev), so se sporazumeli po vsestranski razpravi, da se praktično izvršenje ujedinjenja provede na sledeči podlagi:
1. Osrednje društvo kemičnih delavcev in Splošna delavska unija skličejo na 7. decembra t. 1. v Celje svoje izredne kongrese, na kojih se naj izvrši likvidacija teh društev iij osvojijo pravila in pravilnik Opčega Radničkega Saveza Jugoslavije (Splošna Delavska Zveza Jugoslavije).
2. Dne 8. decembra se bo vršila konferenca z istimi delegati, ki so sklenili ujedinjenje svojih dru-
štev z ORSJ. Na tej konferenci se mora izvršiti ob navzočnosti Saveznega sveta ORSJ ujedinjenje med Osrednjim društvom kemičnih delavcev in Splošno delavsko unijo in Opčim Radničkim Savezom na ta način, da pristopijo ta društva v Opči Radnički Savez Jugoslavije.
3. Isti dan se bo upostavilo tajništvo Splošne Delavske Zveze Jugoslavije in odredil se bo sedež tajništva. To tajništvo bo imelo svoj odbor za agita-torične posle. V ta odbor je treba, da pridejo predsedniki večjih in močnejših podružnic Splošne Delavske Zveze Jugoslavije v Sloveniji.
4. Do prihodnjega rednega kongresa ORSJ (SDZJ) se bo povečal centralni odbor ORS oziroma SDZJ s tem, da prideta po dva člana sedanjega Osr. društva kemičnih delavcev in dva člana od SDU v sedanjo centralno upravo ORSJ (SDZJ), da bo po-kret v Sloveniji zastopan v centralni upravi.
5. Z ujedinjenjem se prenesejo pravila in pravilnik ORSJ na vse podružnice Osrednjega društva kemičnih delavcev in Splošne delavske unije in to do prihodnjega rednega kongresa ORSJ (SDZJ).
6. Za članstvo Osrednjega društva kemičnih delavcev in Splošne delavske unije se uvede karen-čni rok, ki znaša leto dni, t. j. 52 tednov. Ta rok se prične s 1. januarjem 1925 in traja do 1. jan. 1926.
7. Za to karenčno dobo, t. j. skozi 52 tednov, se bodo izplačevale podpore članom Osrednjega društva in Splošne delavske unije po njihovem pravilniku (vsak po svojem).
8. Podpore, katere se bodo izplačevale za omenjeno karenčno dobo članom Osrednjega društva kemičnih delavcev in SDU, se bodo dajale iz fondov, ki so nastali ob priliki likvidacije ozir. premoženja.
9. Z likvidacijo Osred. dr. kem. del. in SDU se ugotovi denarna imovina, katera bo na razpolago tajništvu ORSJ (SDZJ) v Sloveniji v obliki fonda teh organizacij, iz katerega se bo izplačevala pomoč za karenčno dobo. V slučaju, da se ti fondi izčrpajo poprej, kakor mine karenčna doba, potem se nadaljna pomoč izplačuje na račun ORSJ. Take pomoči se izplačujejo po podružnicah v Sloveniji, a centralna uprava SDZJ v Zagrebu bo vodila o tem strogo kontrolo.
10. Tajništvo ORSJ v Sloveniji deluje na temelju štatuta in pravilnika in po navodilih centralne uprave.
11. Ustanoviti se ima podsavez delavcev v to^ varnah stekla in podsavez delavcev komunalnih podjetij, katera bosta imela svoje sedeže v Sloveniji. Vsi drugi podsavezi imajo svoje upravne sedeže tam, kjer je njihova stroka najjačja, odnosno kjer obstoja največja možnost za njih razvoj.
12. Vsi člani ORSJ (SDZJ) v Sloveniji bodo dobivali še nadalje, kakor dosedaj, list »Delavec« trikrat na mesec. Istotako se bo nadalje plačevala kvota in prispevek za delegacijski fond Strokovni komisiji kot oblastni upravi GRSJ za Slovenijo, kakor so ju dosedaj plačevali likvidirani savezi ODKD in SDU. »Delavec« mora prinašati stalno rubriko, v kateri se ima registrirati pokret ORSJ (SDZJ) v Sloveniji, ter ono, kar je potrebno iz cele države.
NaSe organizacije.
Železničarji.
Kake vozne ugodnosti imajo železničarji drugih držav?
Smo v posesti šematične sestave predpisov voznih ugodnosti večjih držav, seveda ne balkanskih, h katerim se naša sveta slovenska dežela tako rada nagiblje, ampak zapadnih. Da bodo naši sodrugi imeli nekoliko pojma, kake ugodnosti dajo ostale železniške uprave svojim uslužbencem, hočemo v kratkih potezah navesti nekatere:
V avstrijski republiki imajo železničarji vse one ugodnosti glede vožnje, ki so jih imeli pred prevratom, samo da so se iste še nekoliko razširile. Poleg režijske karte, katere se poljubno poslužujejo ter se vozijo tudi z brzovlaki, dobe železničarji od 3 do 7 prostih kart za-se in družino, ki veljajo tudi za brze in D-vlake.
V Švici imajo železničarji proste karte in tako-zvane uradniške bilete, to so režijske karte, ki stanejo Vb civilne karte in se jih železničarji in njih družine poslužujejo v poljubni meri. Razen tega dobi uslužbenec od 1 do 5 let službe 4, od 6 do 10 let 8, od 11. leta službe pa 12 prostih kart. Gotovo število teh prostih kart je tudi veljavno ne le na državnih ampak tudi na privatnih železnicah. Otroci uživajo vozne ugodnosti do 20. leta starosti. Na že-nitovanjskih potovanjih dobe uslužbenci, ki sicer imajo legitimacijo za III- razred, karto za II. razred. Uslužbenci, ki stanujejo trajno zunaj svojega službenega mesta, dobe lahko abonma-karto za-se in družino.
V Španiji, ki je sicer precej podobna naši slovenski deželi, ima vsak železničar pravico na 12 prostih kart na leto, s katerimi se lahko vozi z vsemi vlaki, ki imajo dotični vozni razred, za katerega /elja karta. V resnici pa dobe železničarji neomejeno število prostih kart. V gotovih slučajih dobe uslužbenci za-se in celo družino letno prosto karto za bližnje mesto, ako stanujejo zunaj mesta. Uslužbenec dobi tedaj lahko toliko prostih kart, kolikor
hoče. Starši in otroci pa plačajo en centim za vsak kilometer. Sorodniki pa plačajo polovico, kar pri nas v obče ne postoji.
Na Angleškem dobe železničarji najmanj tri proste karte na leto, ki veljajo za vse vlake in vse železnice. Sicer dobe proste karte po potrebi. Razen tega postoja tudi režijska vožnja za */< cene.
Danska. Osobje drž. železnic ima prosto vožnjo na vseh železniških progah in se sme vseh vlakov posluževati. Strojevodji z 12-letno službo dobe letno prosto karto. Uslužbenci po treh letih službe dobe za svojo družino 24 prostih kart na leto, mlajši pa samo za svojo osebo. Te proste vozovnice imajo največ tudi veljavo na železnicah sosednih držav.
Švedska. Osobje državnih železnic, razen de-lavniških ne nastavljenih delavcev in delavcev na progi, ima prosto vožnjo in sme porabljati vse vlake in vse proge. Isto velja za osobje privatnih železnic. Nenastavljeno osobje ima prosto vožnjo samo na lastni železnici. Nastavljeni železničarji dobe na leto 24 prostih kart, nenastavljeno pa 12. Razen tega dobijo nastavljenci za svojo družino 48 prostih kart na leto. Delavci v delavnicah 6 prostih kart in po dveletni službi pa 12; po 3-letni službi dobe delavci 18 in po 6-letni službi 24 prostih kart za družino.
Ti izvlečki so samo površni in je še mnogo, kar tu ne navajamo; že iz; tega se vidi, da ima drugod velike pravice železniško osobje glede proste vožnje. Seveda so vsi ti železničarji v zapadnih državah tudi mnogo bolje plačani in tudi mnogo bolje — organizirani. Pri nas mogotci naravnost izzivajo železničarje, toda večina je mrzla in mrtva, namesto da bi se postavila kot en mož v bran za svoje človeške pravice.
Kovinarji.
Centralna uprava našega saveza opozarja vse naše člane, ki še niso kupili 3 protivojne znamke, katere se dobe pri vseh podružničnih blagajnikih v iznosu enega tedenskega prispevka, da^ to takoj^ store. Podružnični blagajniki naj pa takoj centrali obračunajo za protivčjne znamke kasirani znesek in to z mesečnim obračunom.
Izjava.
Podpisani preklicujem in obžalujem vse žalitve, ki sem jih izrekel proti s. Sveteku iz Ljubljane in podružničnemu odboru v Lescah na članskem sestanku 1. 1923. Ob enem izjavljam, da se strinjam z delovanjem bivšega in sedanjega podružničnega odbora SMRJ v Lescah ter prosim odbornike, da mi dovolijo zopetni vstop v Savez Metalskih Radnika Jugoslavije.
V Lescah, 20. okt. 1924.	Josip	Vrečko 1. r,
T'*	Rudarji.
Kako so klerikalci obravnavali.
Vsem rudarjem Trboveljske premogokopne družbe bo še v spominu zadnje mezdno gibanje, katero je započela Unija slovenskih rudarjev s svojo spomenico, vloženo dne 20. avgusta t. 1. pri Trboveljski premogokopni družbi in ministrstvu za rude in šume v Beogradu. Klerikalci kot takratna vladna stranka so imeli moč odrediti na podlagi vložene spomenice mezdno razpravo, na kateri bi se moralo za rudarje na vsak način nekaj več doseči. Pa kaj klerikalcem to mar! Glavno je, da Trboveljska družba in ž njo zvezani klerikalci na svojem dobičku ničesar ne izgubijo.
Tako so mislili klerikalci in tako so tudi storili. Da bo to našim rudarjem, posebno tistim, kateri še čakajo odrešenja od klerikalcev, nekoliko dalje v spominu ostalo, jim hočemo danes povedati, kako so klerikalci pri tej mezdni razpravi za nje krvavi pot potili. Dne 29. sept. t. 1. se je vršilo tozadevno pogajanje v pisarni ravnateljstva Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. Kot zastopniki rudarjev so bili navzoči gg. klerikalni poslanci Kremžar, Gostinčar, Kugovnik in en trgovski nastavlje-nec' klerikalnega konzuma v Zagorju. Ta pa pravzaprav sam ni vedel, zakaj je bil klican v Ljubljano.
Takoj ob otvoritvi razprave je centralni ravnatelj Trboveljske družbe g. Skubic prečital pismeno izjavo Trboveljske družbe, kaj družba da, in kaj ne da. Gg. klerikalni rudarski zastopniki so mirno poslušali. Ker se jim je pa vendar to premalo zdelo, (da bo za reklamo več, op. pis.) so g. Gostinčar rekli g. Skubicu: Kaj pa je z onimi rudarji, kateri so bili za časa lanske stavke iz službe odpuščeni? Ti se morajo vsi takoj nazaj v delo sprejeti. Če pa Trboveljska družba temu ne ugodi, bodo klerikalci preskrbeli, da bo moral izginiti iz službe Trboveljske družbe ravnatelj Biskupskij in še neki drugi inženir iz Kočevja. G. Skubic si je nekoliko pomislil, potem je pa rekel: Naj bo, jih bom pa sprejel zopet nazaj v službo, razun dveh iz Kočevja. S tem je bila ta velepomembna razprava končana.
Sedaj bi pa mi neumni rudarji radi vedeli, ke-daj se bo obljuba g. Skubica udiejstvila. Zakaj, odpuščeni rudarji so še vedno brez dela, a g. ravnat. Biskupskij in njegov pomočnik pa sta še zmiraj v službi Trboveljske družbe in se baje prav dobro počutita.
Mi bi si pa sedaj v naši naivnosti dovolili vprašati gg. klerikalne poslance, osobito g. Gostinčarja,
kedaj bodo svojo grožnjo izvršili, ako jim g. Skubic svoje dane obljube ne izpolni.	Pika.
Nonopolci.
Hvala lepa, gospodje okrog pravice In rada!
Savez monopolskih delavcev in delavk v Beogradu je vložil sporazumno z našo in drugimi podružnicami dne 4. junija 1923 spomenico za povišanje plače vsem monopolskim delavcem in delavkam in sicer na izmero predvojnih plač; Dokazali smo s številkami in drugimi argumenti, da se nahaja tobačno delavstvo v skrajni bedi vsled vedno rastoče draginje. Danes štejemo 30. septembra 1924, torej je preteklo od takrat 16 mesecev in še do danes nismo dobili od različnih naših vlad, ki vse pravijo, da delajo v blagor ljudstva, prav nič. Obračali smo se ponovno in ponovno na razne kom petence, ki pridejo tu v poštev.’ Od začetka da danes .smo, dobili vse polno obljub in iz vseh teh obljub je sedaj vendar zrastel nek nestvor, ki nima nog ne glave in še celo repa ne, pač pa velikanski trebuh, tako da je vse tiste lepe obljube in dinarje sam požrl, tobačnemu delavstvu pa dal mesto kruha figo. Celotni rezultat vsega je tale: V septembru 1. 1923 je monopolska uprava dovolila 6 Din poviška dnevno za vse delavstvo. Pozneje je finančni minister Stojadinovič v svoji človekoljubnosti ukrenil, da nam da le 4 Din dnevno. Državotvorna vlada Pašičeva pa je tudi to sabotirala in je odobrila še le 12. julija izplačilo teh 4 Din. Sedanja, s takimi pričakovanji sprejeta vlada je najprej ugotovila, da nima kredita za nas. Imela pa je takoj kredite za občinske bike, za razne patrijarhalne slovesnosti in še veliko drugih prepotrebnih stvari. Končno pa je res odredila izplačilo. Od 1. aprila imamo dobiti po 4 Din dnevno. Sedaj pa nam javijo, da naj za zaostalo počakamo, da se nam naj pa tekoče takoj izplačuje s 1. oktobrom. Menda so se bali, da bi si ta nižji »folk« ne omislil s tem neopravičeno kakih »Šimi čevljev«. Pa strah je odveč! Zato so, imenitno poskrbeli! Rekli so: Vsem damo 4 Din dnevno potem pa pride abcug. Vsem tistim ženskam, ki imajo otroke, vzamemo za vsakega otroka po 3 Din. Torej če ima 1 otroka ji ostane 1 Din. Če jih ima 5, zgubi 11 Din dnevno. Vsi tisti možje, ki imajo žene, ki nič ne zaslužijo, dobe 4 Din in zgube 3 Din. Vdova z otroci vojnih žrtev, ki uživajo invalidno podporo, brez ozira v kaki višini, dobi tudi 4 Din, zgubi pa ze vse otroke doklado po 3 Din. Torej zopet dobi samo 1 Din ali pa izgubi 2, 5, 9 ali več Din dnevno. Tudi glede nezakonskih otrok je sedaj urejeno. Za nje se tudi ne dobi več po 3 Din. Upanje imamo, da jih bo država oprostila tudi vseh davkov in tudi vojaščine. Proti tem abcugom je naša organizacija odločno protestirala. Razven tega ni mnogo manjkalo, da bi nam bili vzeli še nedelje in praznike, tako, da bi bili vsi na izgubi. Mi si tako regulacijo plač nismo predstavljali. Treba je plače tako povišati, da ne bo nihče nič izgubil, in nri naših plačah je to lahko. Šele potem naj se začne v božjem imenu z regulacijami doklad. Go-snodie okoli pravice in rada, menda ne pojdejo, po stopinjah krivičnih prednikov.
SploSna Delavska zveza (prej kemttna stroka in SploSna delavska Unija).
Hrastnik. V sredo, dne 5. novembra so se vršila v tovarni Abel pogajanja med podjetjem in zastopniki stavkujočih steklarjev. Pogajanja je vodil inšpektor dela g. Domanjko. Podjetje je predložilo načrt za regulacijo plač, pri čemur je vztrajalo na svoji prvotni zahtevi, da se naj delavske plače za 20 odstotkov znižajo. Z ozirom na te predloge so delavski zastopniki pogajanja pretrgali. Upati pa je, da bo mogoče nadaljevati pogajanja v kratkem na sprejemljivi podlagi.
Splošnla delavska zveza Liboje. Tu se je vršil občni zbor dne 31. okt. 1924 skupine I. keramičnih delavcev v Libojah. Izvoljeni so bili ss.: Avg. Do-sedla predsednik, Jakob Roter blagajnik, Marija Hlačer, zapisnikarica, Liza Kos in Jože Hren kot odbornika. Skupina I. se je s tem na novo konstituirala in bo vodila posle le v svojem, delokrogu. Ob enem se je sklenilo, da spadajo v skupino I. samo tisti delavci, ki so zaposleni pri »Sonenberg«; ostali pri »Schiitz« spadajo v skupino II. podružnice v Libojah. Delo bo pokazalo, kje so razdirači, katere bomo objavili poimensko, če se kmalu ne poboljšajo. Skupini I. želimo mnogo uspeha.
Kulturni vestnik.
Mariborski delavci pozor!
V nedeljo 16. novembra 1924 predava ob 10. uri dopoldne v »Ljudskem domu« stari borec socijalizma
DR. TUMA IZ LJUBLJANE
o razvoju socijalizma in v počaščenje Kautskyjeve 70-letnice.
Sodrug dr. Tuma je bil dolga leta v Gorici v prvih socijalističnih vrstah. — Italijanski fašizem ga je pregnal iz svojega rodnega kraja. Naselil se je v Ljubljani. Njegovo nedeljsko predavanje je prvo, ki ga bo imel v tej državi. — Pridite polnoštevilno!
PRIČETEK delavskih izobraževalnih tečajev.
Z začetkom novembra prično sledeči tečaji:
V pondeljek, 3. novembra ob pol 7. uri zvečer: Go-
vorniški tečaj.
V torek, 4. novembra ob pol 7. uri zvečer: Delav-
stvo in umetnost.
V sredo, 5. novembra ob pol 7. uri zvečer: Najvaž-
nejša razdobja v zgodovini.
V četrtek, 6. novembra ob pol 7. uri zvečer: Člo-
veštvo, društveno knjigovodstvo.
V petek, 7. novembra ob pol 7. uri zvečer:: Delav-
sko zakonodavstvo s pravnega in organizato-ričnega stališča.
V nedeljo, 9. novembra ob 11. uri dopoldne: Slo-
venski pripovedniki in pesniki.
Začetek ostalih tečajev se naznani pozneje. Tečaji se vrše v prostorih držvane realne (bivše nemške gimnazije) v Betovnovi ulici.
Točnost dolžnost!
Izobraževalni odsek »Svobode«.
Gospodarstvo.
Nabava premoga in drv za delavstvo Ljubljane in okolice. Konzumno društvo za Slovenijo si je letošnje leto naložilo hvalevredno skrb, da bo nabavilo za ljubljansko in okoliško delavstvo kolikor mogoče ceno in izdatno kurivo. Naročilo je več vagonov prvovrstnega trboveljskega premoga, katerega bo z ozirom na velike naročene količine lahko prodajalo po absolutno konkurenčnih cenah. Društvo si je ob enem preskrbelo tudi lastne voznike, tako da tudi pri prevažanju ne bo previsokih stroškov. — Našim sodrugom priporočamo, naj se te prilike, nabaviti si cenega in dobrega kuriva, poslužijo predno zapade sneg, ki bo, če ne drugo, pa vsaj razvoz gotovo podražil. Kurivo se naroča lahko v vseh ljubljanskih prodajalnah Konzumnega društva in tudi v centrali v Zadružnem domu v šiški. Sprejemajo se tudi pismena naročila.
Kruh iz Prve delavske pekarne v Ljubljani se je zadnje čase, odkar so prenovljene peči, še izdatno zboljšal. Kdor ga je enkrat pokusil, postane gotovo stalen odjemalec. Teža in kvaliteta tega kruha prekaša vse druge pekarije. Ne glede na to je pa že solidnostna dolžnost vsake delavske družine, da se drži parole: Delavski kruh v delavske hiše!
Mednarodni pregled.
Delovni čas v Sovjetski Rusiji podaljšan. Sovjetska vlada je podaljšala v industriji delovni čas za eno uro. Svoj korak opravičuje z zaostalostjo produkcije v ruski industriji.
Sestava amsterdamske strokovne internacionale. 16,641.878 članov, 28 mednarodnih poklicnih tajništev. O članstvu posameznih poklicnih tajništev je podala Mednarodna strokovna zveza v Amsterdamu na svojem zadnjem kongresu meseca junija na Dunaju sledeče podatke iz koncem leta 1923. (Kraji v oklepajih pomenijo sedeže strokov-
nih tajništev).
Kovinarji (Bern) ........................... 2,530.868
Transportni delavci (Amsterdam)	.	.	2,011.824
Rudarji (London) ............................2,021.196
Tovarniški delavci (Amsterdam)	.	.	1,786.893
Tekstilni delavci (London)	....	1,547.289
Stavbinski delavci (Hamburg)	.	.	.	942.991
Lesni delavci (Amsterdam)	....	831.022
Privatni nameščenci (Amsterdam)	.	.	806.818
Poljski delavci (Uetrecht).................... 690.996
Živilski delavci (Ziirich) ................... 510.000
Poštni nameščenci (Dunaj)	....	486.100
Občinski delavci (Amsterdam)	.	.	.	405.931
Krojači (Amsterdam) .......................... 375.801
Usnjarski delavci (Niirnberg)	.	.	.	330.000
Tiskarji (Bern) .............................. 181.318
Knjigovezi (Bern) ............................ 167.494
Tobačni delavci (Amsterdam)	.	.	.	159.803
Kamenarski delavci (Zurich)	.	.	.	153.321
Natakarji (Amsterdam)......................... 148.538
Steklarji (Pariš) ............................ 134.973
Tesarji (Hamburg .............................. 99.063
Slikarji (Hamburg)............................. 83.500
Klobučarji (Monsa) ............................ 57.003
Godbeniki (Briissel) .......................... 51.650
Diamantni delavci (Antv/erpen). . . .	19.358
Domači delavci (Berlin)........................ 21.768
Brivci (Berlin) ............................... 10.906
Iz tega sledi, da obstoje 28 mednarodnih tajništev s kupno 16,641.878 člani.
J Delavski koledar 1925 e
Izide v prihodnjih dnehl	C
P
Naročila in predplačila sprejema Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani,
! vsa Osrednja društva, strokovno tajništvo v Mariboru in v Celju. Koledar bo obširnejši nego lansko '	leto,	a cena bo ostala ista kot lani.
ve	n	n’ii	zria i» i»nit «>	»‘ini
Zmaga steklarjev bo tudi tvoja zmaga!
Likvidacija komunistične stranke v Nemški Avstriji. Dunajsko časopisje poroča, tla je dospel odposlanec moskovskega centraln. komiteja Neumann na Dunaj z naročilom, da izvede likvidacijo tamkajšne komunistične stranke. Moskovski odpoi-slanec je pričel takoj s svojim delom in upa da bo v par tednih gotov. Ob enem bo razpuščena tudi agitacijska centrala za inozemstvo, ki je razširjala kakor znano zlasti po Balkanu boljševiško propagando. Kakšen namen zasleduje Moskva s tem razpustom še ni povsem jasno. Dejstvo, da je bil z razpustom poverjen Neumann, ki ni domačin temveč komunistični agitator iz Čehoslovaške, bo govorilo zato, da so nastala med Moskvo in nemško-avstrijsko komunistično stranko, nesporazutnljenja. Isti viri poročajo, da bo v par tednih prenehal izhajati tudi glavni organ komunistične stranke »Rote Fahne«. Namesto tega bo pa pričel izhajati nov časopis, ki bo zaenkrat le tednik. Koliko je na teh vesteh resnice, je težko dognati, vendar eno je gotovo resnica, da že itak majhna komunistična stranka v Avstriji je doživljala zadnje čase poraz za porazom in ni čudno, če so bili v Moskvi z njenim delovanjem nezadovoljni.
Volilni red
za volitve obratnih zaupnikov.
(Izvleček iz pravilnika o delavskih zaupnikih.)
§3.
Število delavskih zaupnikov se ravna po številu delavcev, ki so zaposleni v dotičnem podjetju.
V podjetju, v katerem je zaposlenih:
1. od 15 do 20 delavcev, volijo vsi enega zaupnika,
2. od 21 do 50 delavcev, volijo vsi največ tri zaupnike,
3. od 51 do 100 delavcev, volijo vsi največ tri zaupnike,
4. od 101 do 150 delavcev, volijo vsi največ pet zaupnikov,
5. od 151 do 450 delavcev, volijo vsi največ šest zaupnikov,
6. ako je več nego 451 delavcev, voli vsakih nadaljnih 50 delavcev po enega zastopnika, toda skupaj ne smejo nikoli voliti več nego 16 zaupnikov.
V podjetjih, v katerih je poleg delavcev zaposlenih več nego 10 nameščencev, smejo tako delavci kakor nameščenci voliti svoje posebne zaupnike, ki opravljajo svoje posle, posebe one posle, ki se tičejo delavcev in nameščencev, pa skupno po poslovniku.
V podjetjih, ki volijo skupno tri ali več zaupnikov, morajo izvoliti enega zaupnika nameščenci.
§ 4.
Volitve zaupnikov delavcev in nameščencev se vrše enkrat na leto, po preteku katerega se stari člani lahko zopet izvolijo. Koncem vsakeag koledarskega leta se morajo izvršiti nove volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov za prihodnje koledarsko leto. Če bi se te volitve pravočasno ne izvršile, ostanejo dotedanji zaupniki v svoji funkciji največ tri mesece po preteku starega koledarskega leta. Po tem roku izgubijo pravico izvrševanja njih dosedanje funkcije, dokler se ne izvrše nove volitve zaupnikov.
V novih industrijskih in rudarskih podjetjih se moraio izvršiti volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je začelo podjetje obratovati.
§ 5.
Pred koncem koledarskega leta prestane mandat delavskih in nameščenskih zaupnikov še:
a) s smrtjo,
b) s prostovoljno odpovedjo,
c) z izgubo državljanskih pravic po: polnoveljavni sodni odločbi,
d) z izstopom iz podjetja,
e) zbog težke kršitve dolžnosti, odnosno prekoračitve področja, ako je s tem nastala nevarnost za življenje, zdravje in druge važne interese zaposlenih delavcev ali samega podjetja.
§ 6.
Aktivno volilno pravico imajo vsi delavci in nameščenci obojega spola, zaposleni v podjetju, v katerem se vrši glasovanje in ki so zaposleni v podjetni najmanj en mesec in ki so dovršili najmanj 18. leto starosti in ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pasivno volilno pravico imajo- vse zgorajšnje osebe, ki so polnoletne, pismene, ki uživajo vse državljanske pravice, ki so neoporečenega vedenja.
Volitve zaupnikov.
§ 7.
Volitve zaupnikov izvrše posebni volilni odbori.
V onih podjetjih, kjer so delavci in nameščenci tudi prej volili svoje zaupnike, tvorijo, ti zaupniki vo lilni odbor in izvedejo nove volitve.
V onih podjetjih, v katerih delavci in nameščenci do sedaj niso volili svojih zaupnikov, ali kjer so vsi zaupniki izgubili mandat, izvede volitve poseben volilni odbor. Ta volilni odbor tvorijo najstarejši delavci dotičnega podjetja, katerih število mora biti toliko, kolikršno je število zaupnikov, ki se volijo v dotičnem podjetju. Poznejše volitve delavskih (nameščenskih) zaupnikov izvajajo zaupniki, ki jim je potekel mandat.
§ 8.
V področje volilnih odborov spada:
1. volitev predsednika,
2. sestava volilne liste (volilnih imenikov).
3. razpis volitev (izdajanje razglasov), določanje dneva in kraja volitev,
4. sprejemanje in reševanje pritožb zoper sestavo volilnega imenika,
5. popravljanje volilnega imenika,
6. izvršitev volitve,
7. ugotovitev in razglašenje uspeha volitev,
8. sprejemanje pritožb zoper volitve.
Volilni odbori sklepajo s prosto večino glasov. Pri enakem številu glasov se smatra, da je
predlog odbit.
§9.
Volilni odbori morajo sestaviti predvsem točne volilne imenike za izvedbo volitve in sicer posebej za delavce in posebej za nameščence.
Ta seznam mora obsezati poleg zaporedne šte vilke, imena in priimke volilcev in tudi podatke o njih starosti.
§ 10.
Volitve se razpišejo s posebnim volilnim proglasom.
Od dne proglasa pa do dne volitev mora biti v podjetjih do 150 delavcev rok najmanj dveh tednov, a v podjetjih preko 150 delavcev pa najmanj tri tedne.
Volilni proglas mora vsebovati.
1. kraj, dan in uro volitev,
2. število zaupnikov, katere je treba voliti,
3. kraj, kjer je razgrnjen volilni imenik,
4. določbe, da se volilci zoper sestavo volilnega imenika lahko pritožijo tekom petih dni, računajoč od dne razglasa v podjetju ter da se zakasnele pritožbe ne bodo upoštevale.
5. pripombo, kje in kdaj so kandidatne liste vo
lilcem na vpogled,
6. pripombo, da se more samo za sprejete kandidatne liste polnopravno glasovati,
7. naslov predsednika volilnega odbora.
Ta volilni proglas podpiše predsednik volilnega odbora in ga potem nabije na več lahko pristopnih krajih v dotičnem podjetju odnosno njega oddelkih.
Zajedno s tem volilnim proglasom se mora raz grniti tudi volilni imenik.
§ 11.
Proti sestavi volilnega imenika se lahko vsak, ki je zaposlen v dotičnem podjetju pismeno ali ustmeno pritoži tekom 8 dni od dne razglasitve proglasa in kandidatne liste.
Volilni odbor mora nadalje v 3 dneh po; sprejemu teh pritožb sklepati o istih ter v odgovarjajočem smislu izvršiti popravke v volilnem imeniku. Proti tem odlokom ni pritožbe.
O svojem sklepu mora volilni odbor obvestiti prizadetega pritožitelja.
(Konec prihodnjič.)
Zalivala.
Podpisani se tem potom zahvaljujem vsem, ki so mi v moji bolezni pomagali z nabrano vsoto 405 Din in mi s tem pomagali iz gmotnega položaja. Franc Draškovič, premogar, kurilnica, Pragersko.
Zahvala.
Podpisani se zahvaljujem vsem sodrugom in so-družicam kemične tovarne v Mostah za nabrani znesek 234.50 Din v času moje bolezni.
Alojzij Sešek.
Listnica uprave.
Do 15. t. m. morajo vsa Osrednja društva in njih podružnice poravnati naročnino za mesec oktober. V nasprotnem slučaju bomo list vsem podružnicam, ki do tega roka naročnine ne bodo poravnale, ustavili z 42. številko na polovico izvodov, a s 43. številko popolnoma.
Opozarjamo, da so zlasti v zastanku za naročnino Osrednje društvo kemičnih delavcev, Osrednje društvo usnjarjev in podružnica Unije slov. rudarjev v Mežici (katerim smo pošiljanje lista že ustavili).	Uprava	»Delavca«, Ljubljana.
V imenu GRSJ.: Izdajatelj: Franc Svetek. — Odgovorni urednik: Alojzij Čeh. — Tisk Ljudske tiskarne, Maribor.
Vabilo
na
izredni občni zbor
„Klavnice“ r. z. z o. z. v Guštanju, ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. novembra 1924 v gostilni pri .Pošti*
Začetek ob pol 9. uti dopoldne.
DNEVNI RED:
1. Sprememba § a 9. zadružnih pravil (zvišanje članskih deležev)
2. Razno
§ 31 zadružnih pravil pravi glede sklicanja občnega zbora' sledeč«:
Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del zadružnikov, razun kadar gre za razdružbo zadruge. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih in zastopanih zadružnikov.
Za načelstvo:
\Luka Juh	Lovro	Kuhar
Ceneno čeiko perje!
1 kg siv. opu-ljenega perja 70 Din, na pol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 In 150 Din, mehko jak puh 200 In 225 Din, boljša vrsta 275 Din. — Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od Din 300 naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja In nej-ugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, LOBEZ št. 82 p. Pilznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslovijo okrog 14 dni.
Od slej se
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi i FRANČKOV: kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: Im' »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti.
OBRN
se dobi v vseh specerljsklh prodajalnah
ZASTONJ
ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske dotrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, kovinoštiskarska ter kiju-	r. z. z o. z.
čavničarska dela in druge	bnuineba
predmete pri zadrugi SplOSna KOVIItSKa
industrija
LinUllaia. Kolodvorska ulita 18
Telefon štev. 279
Težko zaslužiš svoj denar, zato pa ko kupuješ, kupi dobro trpežno blago samo Čehoslovaiki izdelek pri
Pozor! Delavec in delavka!
"Česniku", Ljubljana, Lingarjeva in Stritarjeva ul.
Velika zaloga sukna za moške in ženske obleke, blago za površnike, velur, pliš, astrahan, tiftin. Posteljne odeje lastnega
izdelka, porhetaste odeje, koci, garniture, ogrinarke, kocke, plete i. t. d. . —
Vse po znatno zniiani ceni. ------------ ^.......................  Proti	jamstvu	na	obroke	po	navadnih cenah.