PBsrnlna plčcaana i pteiini. XIX, 1841. dpriiis 2$* 5. naitfsera. H@s2@csn@ Mersiii© siovine« Vss im&nl prSkmur&zke evang. sinjorije g3avni i edgovornš redilel KOV&TS ISTITAN, vSdivnik DARVAS ALADAft oba v Muraszombafi Sina na c@io leto 2 Pengoj^., v ivdnsfvo 3 P., f? Ameriko 1 Dol.( edne nus?ier@ 20 iil. Izhaja ednSk ns meszee. Naprejplacsllo gorivieme vsz&ki ev. duhovnlk 1 vucsitel Postuvani cstitelje! Po 22 leti tezskim, krajnszkim szluzsdnsztvi, szmo z-Boga pomocsjov naza prisli k-jezeroletnoj, predragoj vogrszkoj domovini, k-nasoj liibl^noj, mfloj materi: Prisztdja sze tak, da na to radoszt, nas verszki csaszopisz Diisevni Liszt z-Vogrszkim himnusorn i v-nasem maternom jeziki tudi presztavleno, piisztlmo pred vasz. Drdgi bratje! Zacsnite ga z-himnusom csteti i szpevati vu tom dszvetnom polozsaji: Himnusz. Isten aidd meg a magyart J6 kedvvel boseggel, Nyujts fel^je včdo kart, Ha kuzd ellensčggel; Bal sors a kit rčgen tep, Hozz ra vig esztendot, MegbanhSdte mar e nčp A multat s jovendot. Oseinket felhozad Karpdt szent bžrcere, Altalad nyert szep hazat Bendeguznak v^re, S merre ziignak habjai Tiszžnak, Dunanak, Arpad hos magzatjai Felviragozžnak. Erttunk Kunsag mezejin Lrtt kalžszt lengettel, Tokaj szolo vesszejin Nektart csepegtettei, Bog pregledni vogrina Z-dobrov voiov, z zsitkom, Brani ga Tvoja rama Med protivnim vderom; Tak dugo bozsanomi Zidi hip veszčlni, Pišcsao je on z-szkuzarai B;n zdavnyi, prfsesztni. Ocsake szi Ti pelao Na Karpat plarnine, Bendeguza krvi dao Orok domovine, I gde Tisza i Duna Z-valovjem siimijo, Po tebi pokolenya Arpada czvet^jo. Za nasz klaszovje plavi Na Kunov ravniczaj, I trsza nektdr cziiri V-Tokaja goriczaj. Strdn 50. DUSEVNI LIST šprilišš 20. Zdszlonk gyakran plrintalad Vad torok sancara, S nyogte Matya"s bus hadat Bčcsnek biiszke vara. Haj! de biineink miatt Gyu!t harag kebiedben, S elsujtdd viilamidat Dorgo fellegekben Most rab!6 mongol nyilat Zugattad fellettiink, Majd toroktol rab igat Vdilainkra vettiink. Na tvoji sanczi sztoji Tork zasztava nasa, i bastya Becsa szkuzl Pod ramov Ma(yasa. Ali jaj! za vol' binov Sze je szrd tvoj zvuzsgao I vrnraki teski bicsov Grum med nami dudnyao, Divji mongolov sztreje Obri nžsz letfjo I jdrmi torszke szile, Nam pičcsa tezsijo. Ha"nyszor zengett ajkain Ozman vad nčpčnek, Vert hadunk csonthalmain Qyozedelmi čnek ? Hanyszor tamadt ten fiad Szčp hazatn kebledre? S lettčl magzatod miatt Magzatod hamvvedre? Kelkokrat vu obldszti Zvisen Ozman trdbi, Juvkajocs na pokopi Dedov nasi grobi. Kelkokršt i szam tvoj rod Oh dom klacsi teb^ I kak sziepi czllov rob Zakapa szam szebč. Bujt az (ildozott s fel^ Kard nyul barlangjaban, Szerte n^zett s nem lelč Honjat a hazaban. Bčrczre hag es volgybe szdll, Bu s ketseg mellette, Včr ozon labainžl S lang tenger felette. Szkriva sze preganyani I mecs ga doszčgne, Sztan iscse i pregnani Brezi doma včgne. Na plaminaj, vu doli Ga glžd, dvojnost vmarja, Na krvi pla'mna poli Czagajocs otvdrja. Var ailott, most kohalom, Kedv s čfom ropkedtek; Halalhorges, siralom Zajlik mar helyettek, S ah szabadsag nem virul, A holtnak včrebol, Kinzo rabsdg konnye hull, Arvank h6 szemebol! Sztao je grad i zse je riis, Cvetja dom pusztina, PJacsa jama, mantra diis Naroda trbina! I jaj! ne szlobodscsine Zalog je krv szveta, Ne! li robsztvo obcsine, Szkuza i boj sveta. Szand meg Isten a magyart, Kit včszek hšnydnak, Nyujts felčje včdo kart, Tenger^n kinjanak. Bal sors a kit regen tep, Hozz ra vig esztendot, Megbiinhodte mar e n^p A multat s jGvendot. Pomiiiij Bog vogrina Po telki viheri, Zdigni ga Tvoja rama Z-mok prepaszti k-m^ri. Teliko let mantržni Zfdi hip veszčlni, Plžcsao je on z-ranami Diig, zdavnyi, prisesztni! apriliš 20. DOSEVNI LIST Strdn 51, VUiemiki Dozdrav. Ar Kristušova liibčznost nas stiskava, kakti one ki to sodimo, ka či je eden za vse mro, tak so vsi mrli. I za vse je mro, naj ti živoči več ne živčjo sebi, nego tomi, ki je za nje mro i goristano. II. Kor. 5. 14-15. Či se približa eden eden velki družin-ski svčtek, očevje i matere se paščijo, i njihova srca se z ednim plemenitim žele-njom napunijo, svojoj deci veselje, radost spraviti, njim drage, lepe dare dati. Na velki petek i na viizemski svčtek, šteri nas na našega Zveličitela Jezuš Kristuša smrt i z mrtvi goristanenje opominajo, tadi tvoja dfihovna mati, evangeličanska cčrkev t6 vroče želenje ma, da naj more tebi radost spraviti i tebč obdaruvati. Obdaruvati te ščč z svojim ndjdragšim kinčom, z Kristu-šovim evangeliomom, ki je za na"s razpeti bio i na trčtji dčn je pa goristano z mrtvi. Svet dnesdčn tč kinč, tč dar preveč za malo preštima. Svet rajši beži za pre-menlivimi zemelskimi dobrotami, ržj išče zldto, srebro i zemelsko premoženje. Pa grgšnomi sveti, njegovoj betežnoj duši, ne to mrtvo i blčdo zla"to spržvi zdrdvje nego edino tč naveke živoči Kristuš. Pod jeru- žalemske cčrkvi lepimi vratami kodivajoči nesrečen, nevolen č!ovek bi tiidi nadale nevolen kodiš ostao, či bi Peter apoštol ne k njemi stopo z etimi rečami: Srebra i zldta nemam, ka pa mam, to ti dam, v imžni Jezuša Kristuša toga Nazarenskoga, stani gorj i hodi. Dokeč se tiidi ti ne naj-deš i ne srečaš z Jezušom Kristušom, te-čas si ti !i samo plantavi, nevolen kodiš. Kakkoii bi rad hodo, ali ne si zmožen, nemreš hoditi, nč v vernosti, ne v bratske liibčznosti, ne na vekivečnoga žitka vtipa-nja poti. Mesto žive vere nevernost, mesto zmžgajdče ltibeznosti vsebičnost i nevo-ščenosf, mesto blajženoga viipanja kmična nezaviipnost te držijo v oblasti. Ali či si se ednok po velkoga petka i vuzemskoga svetka evangeliomi sr^čo z živim Kristu-šom, či si meo pravi velki peteki viizem, tč z veselov dlišov doiirazlečeš i dolideneš svoje kčdiške cote, dr si ti postao svgta najbogatejši, najblajženejši i najsrečnejši človek. Kak bi ne bio bogati i srečen, ve je pa Kristuš tvoj p6stao, kak bi ne bio blajženi, ve si pa od Kristuša vesžle gldsi čiio, da so ti tvoji grehi odpiiščeni, da Bog lubi tebe i po smrti vekivečno zveli-čanje čaka na tebe. Nega na etom sveti bogatejšega i blajženejšega čioveka, liki je v Kristuši J^noš vitčz. Veršušno pripoveddvanje. (Pisao: Petdfy Šandor 1844. Poslovenčo : Flisar Janoš 1940 sept.) XVIII. spev. Jžnoš je nagno glavo na kfikčl stola, V5 z-oči njemi je povoden skuz tekla, Ka je giičao, je zadrgavajoč pravo, Od žalosti se njemi glas zadrgavo: »Zakaj sem ne spadno vu bojne vihčri ? Zakaj setn groba ne zaišao v globkom Zakaj sem sc i na svet ete porodo ? [mdrji? Zakaj i zakaj me tč vdarec dosegno ?" Bolezen ga mantrati te navolila, Tak, da bi obtrudo, je malo zadretnao. ,Kak je mrla I!uika ? — Ka njO falilo ?" je pitao i od žcnske odgovor dobo: Dosta je trpelo, nevolno siroče, Naimre od te prehQde svoje mačije. Stera je tiidi z dcbila kaitlgo, Dobila je v roke kodiško paiico. Ino vž5 je tddi dosta spotmnala: MJanči bači 1" vas je obslednjim zezvžia, Janči raoj, Janči moj: Bog teb<5 pregledni, či me itak rad m&i, tvoja bom vu n6bi." Pototn je naveke vu Bogi zaspdla. Mati zemla jo je veke zisipala. Ves občina jo na btutiv sprevajala I vu srdci britkom milo žaluvala." Na JanoŠa proinjo je njč grob ženička Njeffli pokdzala, knjerai sprevodila. Tam pri grobi ga je samoga nihšla, Na grob je poklekno, gde rae matka spšia. Od indašnji hipov si ja premiiJavao, Gda je ciče Iluike lubčzen vžiyao. Srdce i obi&z vu zetnii počivata, Povehnjena mrzliva, obd jestets. ,, • Stran 52. DUSEVNI LIST apriiiš 20 veryaj6Či evangeličanski človek, ki verje v Njegovom goristanenji z mrtvi, ki verje, da bodo pobožni Iudje po svojoj telovnoj smrti talnicke vekivečnoga živlenja. Tak ne bodeš več plantavi kodiš, nego toga vekivečnoga Boga ozdravleno, bogžto dete, ki z veseiim i vervajččim srcom hodi po Kristušovi stopajaj, i z zahvalnim srcom dene svedostvo od Kristušovoga Golgoto-voga križa, od Njegove grehe dolibrisajčče krvi pred grešnimi iiidmi, pred tistimi, ki se z velkimi brigami morejo bojiivati, i svedostvo dene pred tistimi, ki se bojijo od smrti, od Boga edinorojenoga Sind ob-ladnosti obri srarti, obri škrinje i groba. Tak postane od Kristušove lubezni pre-vzčti evangeličanski človek za drQge liidi Kristušovo bogdstvo i blajženstvo davaj6či človek. Kak žoltarski pesnik prLvi: Ki idejo po doli žalosti i tam si sliidence delajo. Ar vučitelje bodo z vnčgim biago-slovom sn&ženi Šli bodo od obiadanja do obladanja, da se skaže, ka je Bog v Sioni. Brat i sestra ! Bar da bi tiidi tvoje živ-ienje takše bilo ! Bdr da bi t»b znao spre-jčti i daledati tisti velki džr i drdgi kinč, z šterim tebe na velki petek i na viizem-ski svetek tvoja cerkev obdariije, naimre z mrtvi goristdnjenoga i neveke živočega Kristuša. T6 želej, zato tnoli i tak želej tebi i tvojim liiblžnim bldjžene, blagoslov-Iene vuzemske sv^tke tvoja duhovna mati, evangeličanska cčrkev. Zato se na oblddnosti sv^tek vsi ve-selmo i radiijmo. Prosimo od Boga vii-zemsko vero i zato ga tfldi z prdvov, bidjženov verov dičimo: Blagoslovleni je B6g i Oča Gospodna našega Jezuša Kri-stuša, ki nas je poleg svoje vnoge smile-nosti preporodo na živo viipazen, po gori-stanenji Jezuš Kristušovom od mrtvi. H. Profi Jeružalemi. (Pisao Szatajr Mihaly. Poslov. Flisar J.) Slobod je vzeo Gospod od Galileje; Miroven v-obrazi, betežen znotra. Prišla je vora, v-Jer'ždlem potflje, Vsa prorokCivanja so tak mčtna. Ido potiijejo i v-petek veččr Pred nj^ prlde ta mala Bethania: Lazar, Šimon ino več prijatelov, Gde pred njega poklekne Maria. Počine si pri verni prijdteli, Žnjimi navkiip sveti svetek sob6tni Sunce |« doj z& ilo i na mesto njega Je pristopo tnesec temncga posveta, Tiižno je s?eto vo z jesčnskoga mrdka Jžnoš od grcba britko odhjja, stCpa. Ednok se ešče naz&j povrn^ k-njemi, Na grobi je bio en rožai grtn zeleni, Z-toga je doj vtrgao edno bet?o tnilo, K-srdci sl je djao, stlsao vu svcje ktiio: »Z-koga praha si zraslo, ti beivo malo, Bojdi mi v-vandranji raoj prijžtel stSlno. VandrsGbodem, vandrao, do konca prebitka, Dokeč mJ roiia stnrt nepretrgne žltka." XIX-ti spev. JdnoŠ vitdz je sebooi meo dvš pajdaša, Obaclva nevugodnivg tuvžriša : Edno je žukost bila, srdce rae gnzia, Te dtugi pa tueč bio, erja ga cerala. Po negviišnl pc-Jaj je po;=,. Kak z-razbojnikom hitro na Golgotho, Med teškimi mokami ga vmorijo. Vse je tak, kak se je napre somnilo Marije občutno srdc^ milo. Nesao ga je nesao, vu eden log kniični, Zaglždae edna kola, kak v-njega stopi. Lončar je bio zkoli, kak ga je zagledno, Kolg so do nšredi vtonjena v-blato. Kočiš konje nagible, ščuka povdll, Kol pofdčje so se nikak ne genoli. »Bdg ddj dobro iitro !" se Janoš poklono, Lončar ga je grdo vu oCi pogledno. Vu veliki čemčri njemi govori: ,Nž meni... Oobra fitra je tam pri vržgi.« »Da smo hfide vole," Jžnoš pregovotl. ,Kak nebi ? Da so tak ziptiščene poti. Od gojdne *e eti mantram, nerarem zmesta Oenoti vo kol, z-toga velkoga blata." BNa totn si zmoremo, ali povete vi, Karaa ptidemo po toj poti tamtž tni ?" Pita JanoJ, na edno pot on kazavši, Šfera te Idg vdfljek tia dva fala de!i f »Po toj poti ? — Ah, po foj nsj neidejo, Nemo pravo drugo ... gvtiino, ka preidejo. Urijaike vu toj krajini prebisajo, Ne je priiao ntzaj, ki je ta zivdaro." Janoš erče: Bt6 li na aične nihajte, Zdaj pa li najprvie ssl esk-kolsm hodte." Tak je erkao i za rud krepko popadno, Je kola po sprevedij! z-blata cukno. Lončar ga je z-očmi i latnpami gledao, Sam sebi je ne vervao, se je čuduvao, I gda je k-sebi priiao na hvalo misI6č, Je janoš vitez že v-Iogi hodo dalcč. Janoš vitčz je id, priiao je do mesta, Do urijašov orsaga nevarnoga. Kre mt\€ je bistro tekao jarek eden. Zadosta velki bi bio potok poreden. Pri potoki je stao ur'jaiov zemlč L61, Kak te fe na nfega zgledno Janoi vi(6z, Strdn 54. DUSEVNI LIST apriliš 20. Luther v Wormsi. Več dnčvov etoga meseca ndi slli, naj po-stanemo za hip i se zglednemo nazžj v pretek-lost, na znamenite dogodke reformžcijskoga vremena. Dogodki, šteri se spomenoti šččrao, so se pred 420 letl odigrali v aprili 1521. leta. Rimski pdpa je že obsodo Luthera. Njego-ve knige bi se saogie sežgati, njega ! njegove somišlecike pa bi mogli v Rim poslatl, če v @0 dne?aj ne bi cdstopili od svojcga navuka. Luther je na eto zahtevo očivesno i vsem raztneto odgovoro, kda je cno papovo bullo 10. Atctmhta 1520. leta osvetno v ogenj 10Jo. Ali stvšr se je s tem samo za Luthera do-končaia. nej pa za papo. Njegovoj sodb! je va-lanje trbelo spraviti. Zžto »e je papa na novo« zvoljenoga nemškoga casara obrno, na kotnaj 21 let staroga V. Karola, nžj ,kak skrbik Go-spodnovi gorlc prepravi tč plevel." Casar je td dugovanje na orsačkom gjOleši iččo reiiti, iteroga je v razločni držd?ni poslaj v Worms zvao vkiiper. Papeški odposlžnec je bar vse doprineso nLj bi zabržno, da bi se Luther,. od rimske cerkve obsojeni jerctnik, pred drživni zbor pdzvo, ali casar je za politični zrokov volo (nej se je ičeo zameriti državnim poglavaroffi) h skončo, Luthera v Worms po-zvati i pred spraviščem zasliiati. Casarski kurir Gžipar Sturm se je odpravo v Wittenberg, naj Lutheri zroji casarovo pozva-nje i ga pripela v Worms. Luther je na oba vuzemska svčtka eSCe predgo v Wittenbergi, v tork 2. aprila pa se je na pot spravo. Na odpreti kolaj je polflvo, spre-vajani od trej prijatelov. Pred kolaroi pa je jCzdo s svojimi hlapci casarski kurir, v pisanoj unif or-ml i z zastavo?. Luthera so na poti vsepovečd velke vno-žine sprejeie, oblSiti pa so njerai skažQvale vso čest. Vsakii je želo viditi batrivnoga barata, ki je viipo reč zdignoti proti vsatnogdSoj cerkvi, zdaj pa se je nej bojo pred svoje sodce stopiti. Nlšterni so ga strdšili s spominanjetn na Husa i Savonarolo, iteriva >ta na grmddi do-končala svoje reformatorsko delo. V Weimari so njemi pokazali novi casarski proglds proti nje-govim knigam, v iterom je stalo, ka se je Luther samo zato pozvo v Worms, naj naz&j vzeme svoje včenjč. Kak ga je na to casarski kurir opito, jeli iče med iakiitni prilikami nadaljdvati pot, njemi je Luther odgovoro: ,Ce bi med Wormsom i Wittenbergom tLkši ogenj zakiirili, ka bi do nčbe sego, vendar se ščem tam v imeni svojega Gospodna skazati i vadlOvati Kristuša." Siedi so Luthcri prlnesli naproti Spalatinovo pisme, naj ne pride v Worms, žr njemi tam Husov iori šččjo pripraviti. Zdaj se je Luther razbur- Tak visiko je meo zdignoti on glavo, čij glčdati iteo kakiega tortna gombo. Urijaiov Č6s ga prlhžjati zigledno, Je tak daj, en grutn vdaro, na njcga^strobo. ,Ci dobro vidim tam v-travi človek lizi, Erče : tak me poplat srbi, vkfip ga sk!ači-m" Prvle, kak bi urijai na njega itopo, Janoi je okri glave sablo podržao, V-njo stopo \€ štangolaš i grozno strobo, Kak nogo v5 potčgne je v- potok spadno. »Ravno si (ak spadno, kak sera ti jaz želo" Si je J&noi vitčz v-glavi svojoj mislo. Kak je to mislo, preci bežati začao I po urijiša teli potok prebroždžo. Urijai se eiče nL gori zavlčkao, Ka je Jinoš že tam na ovotn brSgi »tao. Pržk je prišao i z-siblov nad njega vsfikao I ččsa glavd od iinjeka odsekao. Urijaiov Č6s je več nž gori stano, Ka bi na s€ zaviipano zemlo pazo, TemnoBt sunca njemi je zakrila pogl6d, V-kmicJ je ostano naveke on povsed. Prek ponjem je tckla ta potoka voda, Od ur'jaša krvi je rddča gratala. Ka se je pa z Janošom godilo bomo : TBdi bomo čiili, li čikajmo malo. XX-ti spžv. Janoš je vu logi vse dale potdvao, Dostakrat stanovši, se je i čiidiivao, Ar je ne vido več takiega povsedi, Kakie je tu vido v-urjaiov držčli. Bilo ]e ta dosta tak vdkoga drevja, Ka njerai je Janoi ne vido do vržhka. I listje je tfidi li tak šOrko melo, Ka bi za plašč zadosta bilo polojno. apriliš 20. DOSEVNI LIST Stržn 55. ko: ,Pa če so Husa .tiidl žežgali, je isSina zšto nej blla zežgžaa I ŠJdm v Worms, pa če bi tam ' teliko vregov blio, kak na strehaj cigla." 16. aprila je priio Luiher v Worms. Papin- konji" prišo v Wornis, kde ga je več kak dvS jezcro ludi sprčjalo. Pžpeški odpostenec Alean-der se je paičo nazvestiti v Rim, ka se je Lut-her, kak je s koi stOpo, s svojimi .šaUnskimt" Luther vu Wormsi ci so želeli, naj bi samo skrivoma stneo v va-roi. Ali Luthera je nej bilo tnogoče skriti. Že ns pdti se njemi je prfdrflžilo vnogo jezdecov, drfigi so njetni pa z Worrosa prijezdill proti. Tak je Luther na velke čemdre pžpfncov „« sto očmi okoli zgledno i pravo; »Bog z raenom bode." Včasi po njegovotn prlhodi je Luthera ob- iskalo vnogo grofov, plemenildiov, dfihovnikov i drfige gospodč. Lutherovi prJjžtelje so se prestrašili nad Sumičje so tiidi na tak velko zrasli, Za gunce bi je indri zlOhlca odali. Jinošs sabl« je tQ tnela sekati, Ar so nad njega vu ierege letali. Kapa eiče vrane I... huj I so bil6 velke I Vido je edno sedeti na navrih veke, Od njega je bila bri na dve tnil' zemlč, Tak velka se vidla, kak dve centov brave. Potuvavši Jinoš grozno se ffidOvao Naedndk ozdaleC čaren žid zagledno: Urjii kržla gtid je bio, toga je vido, Toga je tam da!eč ne bregi zagledno. Neičem lagati, meo je tak vclke dveri, Ka jas ržvno to bogme nevčm pravili. Samo, ka je velki bio, se dL razmiti, Urijii kral maloga nebi dao rčdlti. Tk pridoč Jšnoi, si vu sebi zbrodjiva: ,Z-vona ga vidim, poglčdnetn ga i znotra:" Nemlsli si na to : nšjdo ga stirati, Gori je odpro grada velike dveri. Ali meo je tudi tara vnogo viditi, Obedlvao je kr&\, Bog ve z-kelk'mi sinmi! I ka so jeli ? — to nikak nevganite, Jeli mislite ka ? — Pečine ikrllevke. Qda je Janoš vitez vhižo notri stopo, Je toga obeda on bogme ne želo. Ali ur'jaiov miloga srdci krdl ga Z-obcdom včasi lepo etak ponflja: .Ci si že lu, poj i obcdivaj z-nami, či neboi jo ikriievk, tak te pojemo mi: Vzemi tak nai obed, či je on b^r ifihi, Na prah zmenjenfm tvoj' (elom de foljcni." Stran 56. DUSEVNI LIST apriliš 20. njegovim prišestjotn, Njegcve prijatele pa, ki so se prvle bojali za njega, je poniirila njegova batri^nost Včasi dtflgi dča, 17. aprila po podnevi ob 4. vori so pelal« Luthera pred držasni zbor. Po cesiaj se je takša vaožina preri^ala, ka so ga prek ogrsdov i po stransk! pofdj roogli pelafi pred spravišče. Tan> so ga op6mnHi, nžj sarno na to od-govdrja, ka opitani bodes pototo so njemi pa stavili pitanje, jeli kn!ge, itere so tara ležžle na ednoj klopi i šterl naslove eo po redf prečtell, za svoje pripoznc. Luther je pritrdo. Kak so ga pa nadale opiiaU, jeSš j!h U& nazajvzetf, je Luther vseai n8 začfidenje ptoso vremen za preitsiildvanje. K tomi so ga njegovi prlfdtelje samo z vcikov tnukovznalipregovoritj, žr je Luther satn včasi ičeo odgovoritl. Politiki saikoga poglavira, Lutherofoga ztnožaoga brL nitela, so ičel! nalmre čas zadobitš, «ej so ščeli doptistiti, ka b\ Lufhera prthitro odpraviti z Worfflsa. Luther jih je bogo J na veJke čemere Aleandra so njetni Sud! spunil! želenje. Ali samo kratek čas je dobo. Že dffigi dča, 18, aprila, ob istoi vori je znova pozvžni bio pred spravišče, kde je na pitsnje, jeli L?.€ nazaj vzčti svcje knige, batrivno odgSvoro: »Nemrcm i neičem !" Luther se je ssmo na S'.eto pismo zezavo. Samo te bi bio volen ksj nazdjszžti, če bi njeaii s svetoga pisma posvedočiti znali, ka blodi. Ali od svefoga plstoa je tani nej bild guča, nego kak Luther pržvi, samo 16 so ga pitali: ,,ŠJ^i nazaj vzLU, ali neičei?' Lutherov odgovor na to je samo ,,nej" rnogo bit;, Iz radostnim ob-čiitenjem obladanja je zspusto spravlŠSe; ,,Prelc serns prek sem !" Luther je ne| odslopo od istine. Od oblž-dsnja je gučo, če glih je znao, ka ga stnrtna sodba čaka. AH Gospodin Bog je nej zapfisto onoga, ki je tak batrivno zsgovžrjo istlno, i nej je pfl-sto zatreti dela, itero je njegov evangeliom rnelo na svctlost prinesti. Nej ka bi neprijatelje porušili njegovo zač-njeno delo, nego ešče dale je zido evangdičan-sko cerkev. Na Wartburg gradi, kama ga je Moder Frigjei pred neprijdteii skriti dao, je Luther na nemški jezik obrao Novi Zakon, naj vsakši čtč i razmi cni evangelictn, šteri je njega tak od-iočnoga i batrivnoga včino. D. Naročnikoml Eto numero ,,DuSevnoga lista" smo za volo dogodkov kesnej ttiogfi v5dati. Prosfmo za dobrohotno spreglčdanje. Reditelstvo. Urjššov kral j« to zato ne tak pravo, Kaj JdnoJ vitiz z& iaio mi$\o, rszmo, Z-priiaznimi rečtni je tak odgovoro: »Vadiujem, ne sem vajen jesti to htano. Ali Li želete, včinitu. pa zaka ne ? PriVcLs obedivati tu osianem ve ... Vas samo edno prosim, šiero tni včinte, Na moj račun trdle falate vlomite." Z-pečine je blfizi pčt ffintov doj vlomo Kral ino omurno ete reSl pravo: MNe, za štrukle de ti te falat zadosta, Za globance fQdi dobiš preci zazda." »Poje si to til — poceraj te te hfidi! Dobro skrb me, da si nespoterei zobi." Olasao skriči Jaaoš, z greinimi rcčami, Nazaj IQči griido, z-krepkimi rokami. Kamen je naravno kržii v-čeio počo, Tak, da je mozgov te v^kii t&\ vo ločno. ,Tak me i driigoč na vaš obed pozovi, SmeheJ pra?i Jancš, lehko ga dšš psovi!" Urijašje so zda grafali žslostni, Pri svojega krala toj tužaoj prrliki. Vu žalosti so se jokali, plakali, Kuste, britke skuze so vsi, vsl točili. Te najstarejši je janoii tak pravo: »Gospodne, kral aai boj i daj natn mlloščo, Ar te mi zda eti za kraia zvolimo, Stnilfij se nad nami, slugi ti bodemo." ,Ka je naš brat pravo, to je vsčm nam vola, Ne banlfij, tnfrfij n&%, boj k-nam miiost tvoja: Ti ovi urjžije so se Ifl rnolili: ,Vzemi nas za sluge, so ga vsi prosili.. dpriliš 20. DOŠEVNI LIST Stran 57 Nas boj. (Od 1941 apriSa 6-ga do 16 toga.) Na vogrszko zda miszli diisa, Od toga breg i dol surnl; Od toga gucsljo vfiszta, Od toga zrdk nebe rtiml! Pesznik zda nema plszati Od liičznoszti devojke, Ni od junakov vernoszti, Li szamo od domovine. 'I ka naj pisem zda drugo? - ka szmo tak zselno csakali; Ka je nase bilo davno, za koj szmo sze tak piakali, Nas ndrod je glob'ko csiito, Ono blajzseno idejo: Zgubleno nazaj dobimo, Domovina szlobodna bo! . Ta" miszel nasz je v-boj gn.dla, I ta" vera nLsz biidila, Nesztamno navdiisavala Ino trplive vcsinila. Zocsi szmo sztali z-urjasi, Z-velike diihovne mocsi, Jžnoi vitez njim je etak odgosoro : HL\ tak vzemem jas gori ponudbo vaio, Či mi obečate i oblubo ddte, 6da de potrebno, vsi pri raeni gr&tate. Da jas ta pri ?Ls vsigd&r biti nemorem, Nlkikoga mest' sebe esi k-?am denetn. či de mi vas trbelo, eti grStajte, Do ednoga ml vsi na slfižbo bojdite," »Nesi seov Gospodne to m&lo žveglico, Gdašte nas zvao bodei, pri tebi grLtamo". Najstareši urjaš je eta povedao, 'I Janoši je žveglico vča*i prek dao. J&noš je žveglico vu toilin potisno, Na ?el'ko obladnost si vu sebi mislo. Med vn6gim sreSeželenjera je edhajao Od ur'jžšo? siobod vzevši, je da!e šo ! Nsdaljavanje pride. Z-vupaznosztj6v vu Krisztusi, Vu vszej nžsz odkiipiteli. Reviz'Jo szmo vszi zseleli, Nika drugo szmo ne steli: Szatno, ka je nase bilo, Ka je od ndsz porobkno. Velke i male Antante Brezov obrocs sze je pocso, Szprhno je, i zato loscso, Doge, dno, sze raszipalo. '¦>. Jugoszlžvia drzsava, Sze je veke razdrobila. Kak je nasztanola, prisla, Tak naglo je ršncs zginila. Včik'gapetka pokapanye Je bio szvetek gorsztanenye, .¦>*.;'., Prineszlo je szloboscsino, >j . Nazdj vogrszko domovino! Zvčn Boga boj vdgrom hvšla, , Hitleri i Mussolini! ,,Zsivi vogrszka szlobodscsina Drdga nasa domovina!" J Na cvetno nedelo rano, Szo Nemci prisli v-Szoboto, Zisao nam je gl&sz veszčli: ,,Ka Vogri pridejo tiidi!" Na vuzemszki pondelek bi Meli i oni tii pridti; — Gvtisni zroki so zmesz prisli I tak szo sze zamudili. V-pondelek v-torek szmo csakali, Kroto sze navdtisdvali, V-szredo rano je prisao glasz, Vesz^li, vugoden za na"sz: ,,Zse maserajo prčk mejč, Majo z-vszdk'ga reda vojszkč Ino vszdke f^le rozsjč, Szrdcsne vogršzke vojnike: r'"u ¦ Szta ropare pomagala, ' Z-Drugoga lehko džvala, I ka szta z-tčm doszegnola? Bog je to velko kriviczo Zse duzse tiidi ne trpo. Zdto je nžbe kastigo -Na Merseiles, Trion piiszto. nKa je po piszkom szprdvleno, Po piszkom de zaprdvleno. Po jdlnom szprdvleno bldgo, Blagoszlova nede melo!" Tak sze to v-priliki prdvi, T6 naj niscse nepozdbi! Zato sze pravicze drzsi, Homisijo ta povrzsi. Burzsdnov, autokratov, Bankarov pa uzsordvcov I brezi dela zsivlenczov Szkvarjeni szvet sze podčra Z-bogdsztvom navkiip pozsdra, N6vi zsitek sze priprdvla I pravicze szvet prihdja. Szpravla sze bogsa bodocsnoszt, Zavsze ndrodov prisesztnoszt! »Zsivi vogrszka szlobodscsina, Zsivi vogrszka domovinaV F.J. Lutherove reii k Velkomi p6tki i Viiimi. Drži se močno i€ vere, ka je Kristuš na Velki pčtek na sčbe vz^o tvoje grehe i tvojo smrt. Greh i smrt nas pač lehko strašita, geto pa znamo za močnejšoga, kf je na viizen brezi greha goristano, se oklenemo njegovoga goristanenja i verjemo, ka po Kristuši v grehaj spravičanje, v smrti pa žltek zadobimo. „5 Kristušom biti", se prdvi, ednoga mišlšnja biti z njim, to Je, vervati v Kri-stuši, ka njegova djdnja nds rHijo, nej pa naša. Luther. dpriliš 20. DOSEVNI LIST Strdn 59. Vershe razmepe v II. S. 9. Protestantische Rundschau, v trej jezikaj, v nemičini, angleščini i francoščini, ihžjajoči list Protestantske sveiovne zvčze v svojoj zadnjoj numeri prlnese tiidl poročilo od verski razrcčr v ZdtGženi drž&vaj Severne Amcrike. List privi, ka poleg podžtkov l&dskoga žtetja z leta 1936 v Ameriiki združeni držž?aj 256 razločni cerkveni organizacij jeste z blflzi 56 milijoni kotrig. Tak je samo polojna prebi-všlstva vpisana v itero od razločni vadlOvanj. Skflpni račun cerkven! pripadnikov je v zddnji deseti lefaj zraso za eden miJijon. Difigo sliko kižejo dohodki cerkveo. Leta 1926 so tnele 817 milijonov dolarov dohodkov, leta 1936 pa samo 518 milijfinov. Kak srao že zgoraj vidli, polojna prebivil-stva Združeni držSv Severne Amerike ne prip&da tilkioj cerkvi. Raztnerje raed verniki i brezverci je perie v poedini krajinaj i varošaj ržzločno. Tak na pčldo v New Yorki samo 7°/0 prebivSl-stva sliii k kdkšoj cerkvi. D»e trcljini atneriike mladine brezi včenja vcrenavuka zrastč gor. Cerkev je naimre ločena od držžve, tik ka je obiikž?anje verenžvuka nej obvčzno za šolsko mladino. Od 46 milijOnov mlidi lUdi ]ih je 36 tni-lijonov ešče nigddr nej bild pri kakšoj božoj slflžbi. Kama pride takia mladina, od toga zgo-vorno svedočijo sddne itatistike, itere kažejo, ka nžjv^kši tž! mladinski hadodelnikov ravno z one tnladine prihdja, itera je nej vživala verike vzgoje. Nevarnost t&kii razmcr so sprevidli ttidi vodilni raožje Amerike, kak nam njihove rcči svedočijo, itere imeniivani list Protestantske sve-tovne zvčze prindša na konci svojega poročila od verski raztner v U. S. A. Wilson : »Naša clvilizacija nede mogla dale ostanoti, čc nede mela dfiho?noga fundamenta." Coolldge: ,M6č naie zemlč v moči našl verski odloSitev leži." Hoover: ,Naše cerkvc i vcrske nastave so nam prepotrebne, kx so fundamenlilne raoči naie civilizacije." D. Roosevelt: ,Od cerkve »hdja najv^kša mdč za oblždanje razkrajanja v našoj drživl." Tej voditelje ameriikoga niroda pač naj-bole vidijo, kama pride eden nšrod po poti brez- vernosti i kikie moči se izločijo z narodnoga živlenja, če vera nema mesta v vzgoji naroda. D. V oszlobodjenoj hrajini sze js zacsnola vojasha adminisztrncija. Na zapoved Glavnoga stciba vogrszke kral. vojszke, kak szo to nazvesztili tudi plakati, sze je zacsnolo v nazdjpovrnyeni jugoszldvszki krajinaj vojasko ravnanye. Duzsnoszt vojciskoga ravnanya je o-mogocsiti gladek prehod z jugoszla*vszkoga na vogrszki uprdvni rčd i kčm prvejse notriszpelanye civilnoga ravnanya. Vszaksi vojasko adminisztrativni orgin je jedro edne-edne kesnej posztavlene ci-vilne oblšszti i opravla ny6ni v gotovoj meri razsirjeni delokrog. V dozdaj nazajpovrnyenoj bdcskoj, baranyszkoj i medjimurszkoj krajini 17 okrdjni (v Apatini, Hodsagi, Kuli, Čbecseji, Palanki, Topoli, Ujvidčki, Zomberi, Zenti, Zsabžlyi, Titeli, Mohdcsi, Baranyava*ri, Al-s61endvi, Muraszombati, Csdktornyi i Per-laki) 3 zakonodajno-varaske (Szabadka, Zombor, Ujvidčk) i 2 varmegyovsko-varaske (Nagykanizsa, Zenta) vojaska za-povednistva jeszteta. Ta zapovednistva kak adminisztrativne obldszti prve sztopnye delajo. Po jugoszlžvszkom rčdi okrdjnomi voja"skomi zapovednistvi szreszki nacselniki, varaskim vojaskim zapovednistvom pa varaski predszedniki odgovžrjajo. Vszakse vojasko uprdvno zapovedni-stvo (poveljsztvo) mž vojasko i civilno osčbje. Na cseli vojaskoga zapovednistva zakonoddjni varosov eden-eden generdl sztoji, na cseli okrajni i vdrmegyčvszko-varaski vojaski zapovednistev pa eden-eden visisi oficir sztoji. Upravna oblšszt drflge sztopnye, stere oblšszt sze na celo oslobodjeno zemlo razpresztčra, je Vojžsko-upržvno zapoved-nistvo juzsne armade. Nyegov voditel je generšl Novakovits Bčla. Nyegov szedezs je Szabadka, palacsa okrozsnoga soda. Vszaksi organ vojšskoga ravnanya je med uradnimi vorami z najv^ksov pripršv-lenosztjov na razpoldgo prebivalsztvi. Strdn 60. DUSEVNI LIST apriliš 20. Rftzločni mftli sl*si. Radosti glas: ,,Zaistino, zaistino velim vam, ka pride včra i zdaj je, gda ti mrtvi čiili bodo gla"s Sind Božega; i ki =•¦¦ ga čtili bodo, živeli bodo." r Oszebni giasz, Za szoboskoga fo- szolgabirova je posztdvleni nas rojak g. dn Olajos Jozsef, koga nas narod z ve~ szeljem pozdravla na nyegovom novom szIUzsbenom mszti. Sobota. S cvetnov nedelov smo za-klučili rčd postni zadvečarkov ženskoga drdštva, na šteri so poleg deklamacij i popevanja šolske dece predavanja držali vsikdšr po edna kotriga žen. driištva i domdčiva dtthovnika. Vsikdar prenapunje-na Š61a je svedočila, s kakšov radostjov so vzeli verniki tiidi letos tč verske prireditve. . Neduzsen dldov bojne. V szoboto, 19. dprilisa sze je Szobota pretreszla od szilne ekszplozije. Mali, szedem letni szi-nek szoboskoga trgovca, nasega verebrata Stivan Erno-a, sze je spilao z najdenov borabov, stero je beksi szlavszki vojak ta liicso. Bomba je ekszploderala i vgdsznola mlždo zsivlenye neduzsnoga deteta. Velki szprčvod je pokazO, kak je vsza Szobota i okolica z onov drzsinov csiitila, v stere mirovno zsivlenj/e sze je tak neszmileno vkradnola vsza grozota bojne. Konfirm&cija v Pticonci je apr. i. na Cvetno nedelo bila obdrzsa"na. K etoj oszvetnoszti szo konfirmandusje z PUcon-szke sole ocsisztili cerkev ino vrt pred nj6v i z cvetjom opleli krsztni kamen i altdr. 32 decskov i 24 deklic je ocsivesz-no polozsilo verevadl(ivanye ino obliibo i obprvim prih&jalo k Goszpodnovomi sztoli. Vszi szo od sztrani farnoga zsenszkoga drtistva obdartivani bili z lepim szpomin-szkim lisztom i ž mensov knizsicov. - Ob . toj priliki szo dartivali decski na Gusztav Adolfa drtistvo 238.5 din; deklice pa 206 •!. din. farnomi zsenszkomi drtistvi. Dr. Dezso Laszl6, protest. vajaski diihovnik sz Szombathelya je obiszko Szo-boto i je pred voj&skov i civilnov gma|-nov predgo v nedeio 27. t. m. od Kršsztusa, kak fundamenta nasega verszkoga, drzsin-szkoga i nžrodnoga zsivlenya. Cela gmajna je z radosztjov poszliisala njegovo nsvdii-seno predgo. Vojaska oblaszt je dovolila nadalno yodavanye Dusevncga Liszta sz tem, ka je glavno i odgovorno reditelsztvo duzsen prevzeti Kovats Istvdn sinyor, vodavnik pa more biti Darvas A!adar szoboski kapian. Szamovolni dari« Na goridrzsanye Dtisevnoga Liszta: Siftar Jdnosova r. Bar-barics, Brezovci 5 D, Turobni glaszi. Zddnyi meszec szo sze odszelili vu vecsnoszt z Piiconszke fare: Filo Elizabet, r. Lebar v Moscsanci, szta-ra 67 let; Zsibrik Matjas v Predanovci, sztar 67 let; Pavlics Ivan v Puconci, sztar 69 let; Kuhar Judith, r. Szedonya v Pu-conci, sztara 74 Ieta. Dogodki zadnyega meszeca. Szre-di tej dogodkov szmo mi sztall. Ar sze je Jugoszldvija poleg szvoje pogodbe z tro-zvezov nadale pripravlala z pomocsjov Anglije na bojno, szta jo nemska i taljan-szka na cvetno nedelo vgojdno napadnole, naj bi preprecsile razsiritev bojne i oszlo-bodile v Jugoszlaviji zsivocse narode rob-szkoga jžrma. T6 sze nyim je v kruttoj bliszkovitoj bojni tfldi poszrecsilo na velko radoszt oszlobojeni narodov. Hrvaska je szamosztojna drzsdva grdtala, Vogri szo oszlobodili szvoje prvese pokrajine do Drave i Donave, Bolgari szo zaszedli po nemskoj vojszki oszlobodjeno Macedonijo sz Skop-Ijom, Montenegro se je locso od Srbije, Dalmacijo i juzsno polojno Szlovenije je zaszčdla italijanszka vojszka? vsze drflge pokrajine pa nernska. — Zdaj sze bijejo zse zadnye bitke za zlom grsko-anglesko-ga odpora. — Tiidi v Szevernoj Afriki sze je nemsko-italijanszkoj vojszki poszrecsilo vdreti zse na egiptszka tla. — Pomorszka i Ietalszka bojna proii Britaniji sze z vszov szilov nadalyava. — Ruszija j Japonszka szta szklenole neutralnosztno pogodbo. Nyomatott VENDVIDEKI KONVVNVOMDABAN, Muraszombat.