★
ES
PRIMORSKI DKEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
lito 2. štev. 421 - Gena 4.- lire
Poštnina plačana v gotovini Spedizione ln abbon. postale
TRST, torek, 15. oktobra 1946
UREDNIŠTVO In UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št. 1 - I. Tel. št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Statut bi moral skrbeti tudi za ekonomske potrebe Trsta, ki Izhajajo iz njegovega zemljepisnega položaja in zgodovine, istočasno pa bi moral upoStevati tudi žjvljenske in ekonomske interese Jugoslavije Trstu, ker lahko samo pod tem pogojem zahtevajo od Jugoslav'je obveznosti v korist Trsta.
KARDELJ
Gorica mora h Jugoslaviji
Plenum goriškega mesinega SIAU-ja slovesno n a povedu je borbo do končnega uspeha
Plenum CIAU-ja v Gorici, ki so * njem izvoljeni predstavniki 18.000 Marnov, je poslal s svojega zasedala v soboto, mirovni konferenci v Parizu resolucijo, v kateri pravi med drugim:
‘Kljub vsem neizpodbitnim argumentom, s katerimi je jugoslovan-*ka delegacija večkrat ovrgla drugega za drugim vse krivične predloge o razmejitev med Jugoslavijo Italijo in jasno dokazala, da ed'i-&0 jugoslovanski predlog odgovarja dejanskemu etničnemu, gospodarnemu in kulturnem položaju, kakor tudi volji ljudstva, je mirovna konferenca brezvestno izglasovala ‘francosko črto* kot rešitev razmejitvenega vprašanja med Italijo Jugoslavijo.
S tako odločitvijo gazi mirovna konferenca demokratična načela, ki
bi
morala po zmagi velikih zavez-
nikov v pretekli vojni zavladati P° vsem svetu. Z njimi se odreka
pravica do samoodločbe narodu, Id je dal vse v borbi za svobodo.
Samo mi, ki živimo na zemlji, ki zanjo tako brezdušno barantajo, vemo, kaj pomeni biti kar po sredi odrazan od svojega življenjskega prostora, in kaj pomena pripasti — po vsej borbi in žrtvah za zmago ruad fašizmom — državi, ki mora kot premagana zibelka fašizma sprejeti vse posledice poraza.
Nočemo se sprijazniti s tem, da .bi o nas z breznačelnhn glasovanjem odločali gospodje, katerih se naša usoda prav nič ne tiče. Zato pričalrujemo, da bodo štirje zunanji ministri na svojem prihodnjem sestanku popravili krivico, s urjeno ljudstvu Julijske krajine im določili tako razmejitev, po kateri po Gorica pripadla Jugoslaviji.
Soglasno izjavljamo, da se z nobeno drugačno rešitvijo ne bomo borili za svoje pravice, dokler ne bodo izvoljenje».
mandaut civilne policije izpustil vseh pet aretiranih rihemberških tovarišev. Pri tem se je komandant izrazil, naj bo današnji incident pozabljen. Prepričanje, da je ljudstvo s svojim energičnim nastopom doseglo uspeh, je vlilo vsem občutek zadoščenja.
Za teden SIAU so v Brestovici r.a Krasu nastopili igralci prosvetnega društva »Kraški slavček* iz Kobjeglave in odlično podali «Vdc-vo Rošlimko*. 7eli so burno odobravanje ln zbudili med gledalci splošno navdušenje. Med govorom, ki je sledil prireditvi, je prišlo do prave manifestacije enotnosti in utrjevanja SIAU-ja, ki vodi zlasti v teh dneh neizprosno borbo za pravice ljudstva na Goriškem.
Spominska plošča maršala Tita na Češkoslovaškem
Praga, 14. Tanjug. — V kovinski tovarni «Spojene ocelarni* v Cenkovu pri Pribramu je bila včeraj slavncstno odkrita spominska plošča maršalu Titu, ki je leta 1912 delal v tej tevarni. Slavnosti je prisostvoval naš poslanik v Pragi dr. Darko Cernej.
Na Vipavskem in ob Soči
•# ljudstvo nikoli ne bo odreklo svoiemu gospodarskemu in kulturnemn središču
V drugem tedmu goričkega tele- ’ obravnavali, kaj bodo storili v dvo-
®h>vanja, ki je potekel v znamenju Posvetitve vseh ljudskih bil Slovansko - italijanski antifašistični tntji, gg -jg vršila cela vrsta pomembnih zborovanj, na katerih se 3e še stopnjevala pripravljenost in Prodanost našega naroda ob Soči, ki je prisegel, da ne odstopi od svojih pravičnih zahtev.
7e zasedanje plenuma Slovansko-taalijanake antifašistične unije za Dorico je pokazalo neomajno pot černck tu tič n ih množic, ki se ne bodo nikdar sprijaznile z usodo, ki ham jo hoče s svojo znano pregla-®°valno igro vsiliti pariška gospoda,
V Renčah je bilo v soboto zvečer, zborovanje, na katerem je prišla do taraza odločna volja renskih partizanov kakor tudi vseh članov SlAU-a, da ne bodo dopustili političnih spekulacij, kot jih je poseb-ho v zadnjem času za počela s pristankom odgovornih organov ZVU ^fašistična reakcija. V resoluciji, tai so jo Renčani odposlali mirovni konferenci v Parizu, z gnevom -zavračajo «frnincosko čtrteb, »pričo katere bi ostali odrezani od svoje-8a gospodarskega in kulturnega središča G-crice.
Ogromna je bila udeležba bivših Partizanov kanalskega okraja na hjihovem nedeljskem zborovanju v Kanalu, daslravno so policijske o-blasti pristala na to zborovanje še-ta 24 ur prot Na tem zborovanju *o bivši borci, ki so se borili zn nri-kUučltev n e "krni" en e SoSke doline * Gorico k Jugosfaviji, v glavnem
mesečnem tekmovanju «S Titom do zmage*.
V Rlhemberku je bil v nedeljo velik praznik žena in mladine. V Mladinskem domu so bile istočasno volitve v njih krajevne odbore. Volitvam je sledila prava vseljudska manifestacija. Govorili so o naj novejših dogodkih v zvezi z vprašanjem naših zapadnih meja. Težko preizkušeno rihemberško ljudstvo ki je prestalo pod fašizmom muče nja ječe, internacije, dožvelo pobijanje svojih domačinov m požig svojih domov, je tudi tokrat pokazalo, da gre z duhom časa in da živo sledi usodi, ki jo brezvestneži ku,iejo za naš živelj v Gorici in ob Soči.
V Rihemberku se je policija... prenaglila
Po zborovanju je prišlo v Rihcm-berku do povorke ljudstva za zastavami in godbo, ki je igrala koračni ce. A civilna policija se je neumest. r.o vmešala, pretrgala povorko ln aretirala nekega reditelja. Seveda je razdraženo ljudstvo povedalo policiji svoje, nakar so sledile še štiri aretacije rihemberških fantov. Da bi razpršili ogorčeno ljudstvo, ki se je postavilo za svoje vaščane in protestiralo zaradi aretacij, je policija oddala nekaj strelov v zrak,
Kanalski partizani maršalu Titu
Bivši partizani in borci kanalskega okraja so s svojega velikega nedeljskega zborovanja odposlali maršalu Josipu Brozu - Titu pismo, ki mu v njem pošiljajo svoje pozdrave ter izrekajo zaupanje tn zahvalo za njegove mogočne besede, ki so odraz' poguma in zahtev naš vseh.
V tej neizprosni borbi, zagotavljajo z vsrm srcem, ne bodo odnehali in ne popustili niti pedi zemlje, ki je prepojena s krvjo načlh soborcev.
Borili se bodo vztrajno, dokler ne bodo skupno z ostalimi narodi Jugoslavija korakali po poti obnove in napredka, združeni s svojo materjo domovino.
Pot tesnega sodelovanja
Beograd, 14. Tanjug. — Pred enim mesecem so v Jugoslavijo dospeli predstavniki češkoslovaškega kulturniškega in umetniškega življenja pisatelj Karel Konrad, slikar Leo SImak in Viljem Zavada.
V tem času so obiskali vso d.rža-vo in so bili. gostje vseh republik. Obiskali so tudi mladinsko prego in druge kraje, kjer so v teku velika obnovitvena dela.
Pisatelj Konrad je o vtisih, ki jih je dobil o Jugoslaviji, izjavil: «Sem res presenečen nad velikim delovnim poletom, ki ga srečujemo po vsej Jugoslaviji. Ugotovili smo, da predstavlja mladina osnovo tega poleta, ki pa ga ne manjka niti med starejšim. Prijetno smo bili presenečeni, da se Jugoslavija zelo zanima za ohranitev kulturnih pridobitev v preteklosti.*
O tržaškem vprašanju je Konrad dejal: »Na potovanju po Sloveniji smo se prepričali, da je Trst življenjskega pomena za Jugoslavijo.*
Na koncu so češkoslovaški predstavniki poudarili, da bosta Jugoslavija in Ceškosolvaška nadaljevali pot tesnega prijateljstva iri vzajemnega sodelovanja in da bodo eni po svojih močeh prispevali za poglobitev odnošajev med obe-| ma državama.
Jugoslovanski Izseljenci se vračajo
Reka, 14. Tanjug. — Včeraj je prispela v Sušak prva skupina jugoslovanskih izseljencev, ki se vračajo iz Francije. Skupina šteje 404 izseljence. Z njimi je prišlo 27 mladih Francozov in 2 Mehikanki, ki bodo obiskali mladinsko progo. Prebivalstvo Sušaka jim je priredilo prisrčen sprejem.
kak; nas a o živih
Jugoslovanski poslanik
t ZDA o Stepincu
New York, 14. Tanjug. — Jugoslovanski poslanik v ZDA Sava Ko-ssnevič je izročil odgovor na izjave amerišk-ga ministra Achesona glede razsodbe proti nadškofu Stepincu. Kosanovič je izjavil, da je bil Stepinac upravičeno kaznovan zaradi kolaboracionizma z državami osi in da bi bil po ameriških zakonih ravno tako kaznovan za vse, za kar je bil obtožen. Poslanik je dalje dejal, da nikakor ni v interesu katoliške cerkve braniti take zločine, kakor so oni, s katerimi so se omadeževali Stepinac in njegovi pristaši.
Jutri bodo usmrtili
nurnberške obsojence
Niirnberg, 14. — Poročajo, da so za usmrtitev 11 nacističnih vojnih zločincev, ki jih je obsodilo na smrt mednarodno vojaško sodišče, določili dan 16. oktobra. Usmrtitvi bo prisostvovalo 8 novinarjev, ki bodo predstavljali 4 velesile. Domnevajo, da bodo samo ameriški fotografi smel; fotografirat; usmrtitev.
OSVOBODILI BOMO ZEMLJO
Ki v njej od nedelfe počiva nova vrsta padlih partizanskih junakov
V nedeljo je bil v Trstu zopet pogreb, pogreb 19 borcev, ki so zapustili vse in se odzval; klicu svobode, ko je tržaška gospoda, ki se toliko hvali z doprinosom v boju proti fašizmu, mirno posedala po kavarnah, hlakčevala in se udinjala okupatorju ter pošiljala svoje plačance v'fašistične ;n nacistične oddelke. Mnogo, premnogo je bilo že takih pogrebov, saj je vsa Primorska posejana z grobovi. Ti pogrebi pričajo, da je naše ljudstvo žrtvovalo vse v torbi za svobodo in da se ni nikoli obotavljalo, ko je bilo treba umirati za najsvetejše ideale. Zato so prihiteli včeraj ljudje v trumah, da se poklonijo tem devetnajstim junakom, da še enkrat pred vsem svetom izpričajo, da ne bo mogel nihče vsiliti suženjstva narodu, ki ima toliko vojnih grobov. Mogočni in veličastni pogrebni sprevod je bil kakor poslednji opomin vsem onim, ki barantajo z našo usodo, da mimo in preko ljudke volje ni mogoče.
Od vsepovsod so se zgrinjale tržaške antifašistične množice v ulico Pieta in v bližnje stranske ulice,
mrnmM
mm
trgu Goldoni. Rlnaldijeva godba je zaigrala žalno koračnico. Na čelu so stopal; partizani in garibaldinci z zastavo. Za njimi so žene in dekleta nosile nad stopetdeset ven-
MOLOTOV:
Določila tržaškega statuta
v nasprotja s sklepi štirih
Je danes zgodaj zvečer zaključil s Finsko razpravljanje o mirovnih pogodbah vseh petih satelitskih držav. Tako bodo lahko šl: delegati po dolgem času prvič zgodaj spat. Čeprav današnja diskusija ni imela tiste estrine kot po navadi, vendar so nastopile pod vodstvern ZDA sile kakor prejšnje dni, da sl pridobijo premagane države na svojo stran in da dos.žejo »popust* na reparacijah v škodo SZ. Molotov je to priliko izkoristil, da je pre-kar pa nikogar ni zbegalo. Ljud- j bral tem silam levite tud: o njiho-3_vo je še nadalje protestiralo. Po-1 vem splošnem zadržanju. S tem je mirilo se je šele tedaj, ko je ko-1 plenum zaključil svoje zasedanje in
Pariz, 14. — Plenum konference 1 jutri popoldne bodo delegati imeli
Govor predsednika vlade LR Slovenije Marinka
Imperialisti« na zaslrašeianja
š8 boli utrjujejo vero Ijuiisiih množic v nj.hova domovino
V soboto dne 12. oktobra se i stičnih krogov, katerim naia Ijud-Je vršilo v Ljubljani na Kon- sta* demokracija nasprotuje pri np-gresnem trgu veliko predvoliv- hov.h osvajalnih pohlepih ter vplt-
no zborovanje, kjer je govoril predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko. Mod drugim je dejal:
Stojimo zopet pred pomembnim S dogodkom. 27. oktobra st bo slo-\ ^nski narod prvič v svoji zgodo-| i izvolil svojo ustavodajno skupino. Volitve, ki so pred nami, predstavljajo samo zaključno dejo* N#, « katerim bo dovršena popolna demokratizacija našo oblasti. Gre ta"! teh volitvah samo za formalno ^ dejansko izvedbo pridobitve, ki ro-m je določena in zagotovljena v ustavi, gre za dokončno o-kovanje slox'cnske državnosti, za *dk°nito oblikovanje suverenosti Petšega naroda, gre za oblikovanje onalne individualnosti enakopravnega slovenskega naroda v ok-skupne državne tvoi be bratih jugoslovanskih narodov, ki je e<t(na in osnovna garancija v vseh rj-r'h popolnega obstoja vsakega ‘ *aroda p naši skupnosti. Naše vo-jtave so nov dokaz, da nacionalne ndividua!nosti in enakopravnosti bi mogle biti biez tistega naše-®a velikega plebiscita, ki smo ga izsevan v Štiriletni osvobodilni voj-brez zmage ljudske demokracije, Jez odstranitve protiljudslch zaje-mcev bi izkoriščevalcev oblasti. T®*« volitve bodo znova dokazale, ^ le v Jugoslaviji za vedno od-^njena vsakršna možnost, da bi ta*terf koti od jugoslovanskih r.a-J^dov gospodarsko ali politično »a* ''a* druge narode.
ENOTNOST '•ggoslovanski narodov
narodi Jugoslavije volijo ta L® svoje republiške ustavodajne uP‘čine_ Dejstvo, da se volitve
Dejstvo,
Povsod istočasno, kale enakost ^ Tsto povezanost jugoslovanskih
^ 'Ivr;
v skujmo državno tvorbo
prijatelji so vsi tisti, 'ki ho-4*° ‘n žele uveljaviti tako ljudsko n^^ractfo, kot smo jo uveljavili dri Pri)atelje imamo v vseh Ritih .tauafc, v katerih »o narodi pred n,( 'dli z„ nami vzeli oblast v svo-oj, r°ke ,n zgradili novo demokra t^^SocraJnik« pa imamo v ftstl
' mednarodnih tmperiaH-
va, na delovne množice njihovih dežel. Ti mednarodni imj>erialisti so naši naSjrrotniki tudi zato, ker naša demokracija utrjuje neodvisnost narodov proti njihovim osvajalnim in izkoriščevalmm namenom. Nasprotni so nam zato, ker je za vedno koneo tistih časov, ko so s pomočjo naših starih oblastnikov zatirali naše narode v svojo korist in j'h gospodarsko ter jrolilično zasužnjevali.
Naši nasprotniki skušajo trdiiti, da je prav v tem razlog, zakaj nasprotujejo priključitvi Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji, zakaj hočejo Trstu naprtiti kolonialni statut, zakaj nam ne vrnejo naših donavsk!h plovnih objektov in nam hočejo škodovati, kjer koli je mogoče. Namigujejo, da bi bili včerajšnji zavezniki bolj darež’jivi do Ju-goslavtje, če ne bi bilo komunistov, če ne bi to bila T‘tova Jugoslavija. Ce je v prvem delu morda le nekaj resnice, je mi v drugem delu prav nič. Ce bi b'la v Jugoslaviji na o-blrsti s’ara gospoda, ki se je ved-udinjala zdaj en'm, zdaj drugim imperialističnim mogočnikom, ne hi bilo pri nas ne d«mokrat‘čne svobode ljudstva ne n atonalne ln gospodarske nendvsrost*. In tedaj dejansko prav tako ne bi imeli ne Trsta n‘ti Ljub'iane niti Beograda. Krko bi bito s Trs'nm. jnj.no goro-re versajska ranalska in druge mirovne pogodbe, ko nismo dobili n't< Postojne.
IMPERIALISTIČNI NAKLEPI
Nobena imperialistična zastraševanja od zunaj ne morejo omajati njene trdnosti tn rovarjenje inozemskih imperialistov proti interesom naše ljudske države še bolj utrjuje vero širokih ljudskih množic v na jo stvarnost ter ljubezen do naše države, ki je postala resnična domovina delovnih ljudi.
Imperialističnim krogom so potrebni v želji za svetovnim gospod-stvom edlplomat.sk!* osvajalni u-spehi s skoraj odkritimi grožnjami z volno zatb, da bi reSUi svoj vladajoči prestli med lastnimi narodi ln da bi s temi grožnjami vsilili imperidUstibii mir pod<-rn'j-nja no
Škodo drugih ln na Skslo lastnih narodov in s tem odložili grozečo gospodarsko krito in krito njiho-
vega preživelega sistema izkoriščanja. So pred težko odločitvijo. Zaradi miroljubnosti svojih lastnih narodov ne morejo takoj, eno leto po porazu nacistične Nemčije, začeti z novo vojno proti svojim bivšim zaveznikom, zlasti ne proti Sovjetski zvezi, pa tudi ne preti Jugoslaviji, ki je postala tako popularna pri vseh narodih sveta. Toda z vsakim letom bodo njihovi vojnn-hujskaški i,zgledi vedno manjši, ker jih bo razjedala gospodarska kriza njihov protiljudski način vladanja bo vsak dan bolj razkrinkan v očeh ljudskih množic lastnih dežel. Nasprotno pa bo porast gospodarskega in družbeno političnega napredka resnično svobodnih narodov, med katere sc končno moremo šteti tudi ml, podjarmljenim narodom tako očlvlden, da jih bo težko naščuvati na vojno proti deželam, ki so njihov vzor.
IZKORIŠČANJE VERSKIH ČUSTEV V POLITIČNE NAMENE
Kdor sc danes poslužuje verskih čustev našega ljudstva in izkorišča vero v namene političnega boja proti ljudski oblasti, igra v karte našim zunanjim sovražnikom. Kdor naseda tistim glasovom temnih elementov, da bi duhovnikom ne smeli soditi z enako mero kot vsakemu drugemu dižavljanu, ki se pregreši proti naši ustavni zakonitosti, ni razumel naše ljudske demokracije tn principa, da je pred zakonom vsakdo odgovoren enako, ne glede na stan, narodnost, poklic in družbeni položaj. Vse natolcevanje o preganjanju vere izvira iz sovražnega tabora, od tistih, ki so življenjsko zainteresirani na izpremembi današnjega družbenega reda in ki si ž le povratek k staremu. Naši varnostni in sodni organi postopajo samo po zakonu ter po ustavi, ki ne dopušča takih političnih gibanj, ki bi temeljila na nacionalni mržnji ali veri ln ki nasprotujejo današnjemu ustavnemu redu. Prav tako pa je tudi ustavno zagotovljena svoboda bogoslužja in zakon preganja vsakogar, ki bi se proti tej ustavni določbi pregrešil. Kdor se korektno obnaša do te ustavne določbe, lahko pričakuje državno pomoS, omenjeno v vstavi. To so čisto jasna ustavna določila, ki se izvaiajo ne
poslovilno sejo,
Medtem se vršijo mrzlične priprave za svet štirih, ki se bo sestal v New Yo’ku 4. novembra, da dokončno preuči in odobri osnutke mirovnih pogodb. To zasedanje to trajalo najmanj 14 dni in na koncu bodo še sestavili glavne smernice mirovnih pogojev za Nemčijo in Avstrijo. Za ti poslednji državi naj bi bila nato sklicana mirovna konferenca v 7.enevi. Svet štirih se je danes zvečer sestal v francoskem zunanjem ministrstvu, da reši razna tehnična vprašanja v zvezi z zasedanjem. Se pravočasno je ujel <n s'stane k V:š'n?k5, ki je ob povratku iz Moskve cdšel naravnost iz letališča k «št'r:m».
Parnik «Aqu!tan:o» z naglico urejajo za prevoz kakih 1.509 delegatov, ki se bodo udeležili glavne skupšč'ne ZN v Now Yovku. Ladja bo odplula 26. oktobra in na niej borlo na čelu z namrstri.ki zunanjih ministrov delegacije štlr:h velesil s številnimi izvedenci in tipkaricami ves čas vožnje pripravljali nakopičeno snov z vsemi zapisniki 'in prilogami za svet štirih. Sovjetski zunanji minister Molotov se bo pa nemudema vkrcal na ladjo «Queen F.lisabeth», tako da bo prišel v New York deset dni pred «A.qmfan!o» in se bo lahko udeležil 23. cktobra otvoritvene seje skupščine ZN.
Zopet „veMkotinšnc$t“ na račun 8Z
Danes je plenum konference načel pre 'jresanje osnutka mirovne pogodbe z zadnjo sateljtsko državo Nemčije, s Finsko. Zanimanje za razpravljanje je silno padlo, saj se je komaj kakih 30 delegatov udeležilo jutranje seje. Večino namreč današnja diskusija, za katero in pričakovati nobenih posebnih incidentov, ne zanima preveč, temveč
rajš; pripravljajo kovčege za potovanje v New York.
Prvi je danes govoril beloruski delegat Kiseljev, ki se je odločno uprl ameriškemu predlogu o znižanju finskih reparacij od 300 milijonov dolarjev na 200. «Nobena še tako visoka vsota dolarjev, je dejal, ne bi zadostovala za povračilo nepopravljivih izgub in škoda, ki jih je utrpela Sovjetska zveza zaradi plenjenja flnsk h čet. Sovjetsko zvezo ni nikoli preveval duh maščevanja, kakor to tudi dokazujejo pogoji premirje s Finsko. Na čigav račun skušajo ZDA pokazati svojo velikodušnost? Na škodo Sovjetske zveze, kt je pretrpela strahotne ln nepopravljive izgube.
Jasno je, da predlog ZDA n4 gospodarske narave, temveč da izvira iz političnih nagibov. Nekateri krogi v ZDA so nejevoljni spričo prijateljelstva, k; ga je Sovjetska zveza sklen!'«. 5 svojimi sosedi in za‘o ga skušajo omajati s sumničenjem ln nezaupanjem*. _
Kiseljev je ožigosal tudi podobno »velikodušnost* Kanade, čeprav ji je SZ obljabla 25 milijonov dolarjev za rudn ke mkla na Firskem, in ji je tu<Ji že izplačala 7 milijonov dolarjev.
Vandenbergov „falr play"
Spregovoril je tudi poklicni zagovornik premaganih držav Van-derberg in zahteval znižanje finskih reparacij na 200 milijonov dolarjev, ekIčiijoč se na pravičnost ln na «fair play». Glede ra manjše število prebivalcev, ki ga ima Finska bi se morale po njegovem tudi reparacije skladati s tretjino rumun-skih in polovico madžarskih. Poleg drugih nagibov za tako »velikodušnost* je tudi ta, da je bila namreč Finska po prvi svetovni vojni edina država, ki je redno plačevala Ameriki vse svoje dolgove.
da izrazijo žrtvam vso svojo ljubezen in globoko spoštovanje. Saj 30 se vrnili iz svojih začasnih grobov tam na Krasu in v gozdovih v svoje rodno mesto najboljši tržaški sinovi. Kmalu po 10. uri se je začel veličasten žalni sprevod pomikati po ulici Pieta, Tarabocchia proti
cev raznih organ'zacij in svojcev. Med temi vene; je bil tudi venec EAM-a ln Italijanske komunistične partije. Sledilo je 19 preprostih krst, ovitih v slovenske, italijanske in delavske zastave, s cvetjem na njih.
V teh krstah so se vračali na
Simbol svobode
Z atko Ba'okov.č o Jugoslaviji
Beograd, 14. - Tanjug — Zname- koncertov ;n imel 350 govorov po
vsej Ameriki.
Na vprašanje o namenu njegovega bivanja v Jugoslaviji je Baloko. vid odgovoril: »Prišel sem v Jugoslavijo, da bi tolmačil čustva, ki j'h za Jugoslavijo ne goje samo ameriški Slovani, temveč tudi vsi napredni Amerikancl, ki ljubijo Jugo. slavijo, in ki so zanjo navdušeni, ker se zavedajo, da je Jugoslavija nova država na svetu.
Nova Jugoslavija je pokazala, kaj zmore ljudski genij jugoslovanskih narodov in do kakih višin se lahko povzpne celo v najtežjih okoliščinah. Končno je tudi pomembno, da je največja osebnost, ki je vzble-stela v tej vojni, maršal Tito.
Po drugi strani — je nadaljeval Balokovič, — sem prišel v Jugoslavijo, da bi videl vse to z lastnimi očmi, da bi pris'el v stik z ljudstvom, da 1; opazoval vse, kar se dogaja v Jugoslaviji, tako da bi mcgol v Ameriki spet verodostojnfl pripovedovati, kaj je nova Jugoslavija doslej dosegla in kaj bo še dosegla. Kajti nova Jugoslavija je eden izmed glavnih stebrov onega sveta, za katerim teži V3e človeštvo že dolga stoletja. Danes je Jugoslavija simbel nove svobodne misli. To, kar so Jugoslovani dosegli danes, si žel; zadnji kmet v Ameriki ali Afriki.
niti jugoslovanski violinist Zlatko Balokovič, k; je prispel pred dvema dnevoma v Beograd kot gost maršala Tita, je sprejel danes pred. stavnlke domačega tiska.
Med vojno je vodil Balokovič veliko število Č.ovekoljubnih ustanov, ki so zbirale pomoč nov; Jugoslaviji. Balokovič je oi širno govoril o velikih težavah, ki pa so jih uspešno prebrodili po zaslugi nesebičnega dela mnogih vidnih Jugoslovanov in Amerikancev.
V številnih kampanjah za pomeč Jugoslaviji so sodeloval; najpriljub-najši ameriški umetniki in politiki. Med vojno je priredil Balokovič 250
Delegacije so glasovale pod pritiskom
Nato je dobil besedo sovjetski sveta Štirih, ko je sprejel razna ^  .....
zunanji minister Molotov, ki se je protidemokratična določila, ki SO	tavati	dobrikanju	nekaterih
• . -j .	.-M	-	-	*.	rYl	Krt	A TIT	 i.	?_   -.1.1	nfl-	...	•«	u	—	X	-	I	—	Ul	tl	—	rt	M	/-v	1	-n	/\
usdugo tistim, ki si želijo nove vojne. Bolgarija je pa lahko brez Skrbi, kajti glasovanje na plenarnem zasedanju ni bilo prev.lno in ga svet štirih tud; ne bo sprejel. Grške zahteve niso mogli ouobr.ti pred konferenco in je zato tudi ne bodo mogli odobriti po konferenci.
Se tako prepričljivi argumenti niso imeli nobenega uč.nka. Ameriški delegat, ki je prvi glasoval, bi moral dati dober vzg.ed in glasovi drugih dvanajstih ali tr.najst-h delegacij bi bili zagotovljeni za pravično stvar. Ta skupina pa je skušala doseči, da bi bile sprejete določene odločitve, pa najsi bodo pravilne ali ne, glavno da zadovoljijo vods.vo te skupine.
Molotov je tudi ostro ožigosal reakcionarne finske kroge, ki se sku-
najprej postavil v obrambo demo- v nasprotju s sklepi Štirih zu-
kratlčnega miru. Nato je dejal: «Od začetka pa do kraja konferenco je neka skupina držav skušala vsiliti in diktirati drugim državam tvoje lastno mnenje.
Krivičen postopek glasovanja je omogočil nekaterim državam ki niso prav nič prizadete pri določenih vprašanjih, da” vsilijo svoje odločitve tistim narodom, ki so pri tem življenjsko prizadete. Sovjetska de-icgaoija je bila vedno zvesta sklepom sveta štirih zunanjih ministrov, medtem ko se Velika Britanija, ZDA in Francija teh sklepov nieo držale. Te države so namreč spremenile svoje prvotno stališče — na katere so bile vezane — glede nekaterih vprašanj*.
Molotov je nato ožigosal Vander-bergov govor kot Intrigo, ki Ima za cilj pritegniti Finsko z lažnim prijateljstvom pod ameriško nadzorstvo. »Sovjetska zveza odklanja take metode in skuša priti do iskrenega prijateljstva s Finsko*.
Nato je Molotov izjavil, da je konferenca kršila sklepe štirih zunanjih ministrov glede Tt.iu
svoje rodno pokopališče naslednji tovariši in tovarišice:	Zorinko
Verk, padel v Skopem, Marij Cer-golj, padel v Brjah, Franc Anto-nuccl, padel v Stomažu, Ivan Cerovec, padel na Otlici, Aldo Uršič, padel v Cepovanu, Romeo Cante, padel v Lokovcu, Santo Polacco, padel v Ložah, Attilio Lacchini, pa. del v Zaloščah, Vinicio Ceccarinl, padel v Lokovcu, Marija Keršcva-ni. padla v Štjaku, Orlando Mai^ cial, Silvio Dose, Herman Cescon, Gino Tim ?us, Albin Padovani, Ovi-dij Vcrrucchi, Henrika Kariž, Vida Pahor, padli v Temenici, Ciril Dekleva, padel v Štjaku.
Nepregledne množice se poslavljajo od svojih vzornikov
Za krstami ao stopali destt eoči tržaškega ljudstva. Po ulicah, koder je šel sprevod, so nadajnje ti-seč in tisočglave množice ganjeno in spoštljivo pozdravljale padle borce na njihovi zadnji poti. Bilo je Ze pol dvanajstih, ko je sprevod dospel na trg pred šentjakobsko cerkvijo. Položil:' so krste na tla, vence so razporedili v polkrogu, zastave so sklonili v pozdrav, godba je zaigrala Zalostlnko in duhovnik Je opravil cerkvene cbreds.
Spregovorilo je tudi nekaj tova-i 'šev. V imenu vsega tržaškega antifašističnega ljudstva so se poslovili od junakov. Poudarili so pomen i tev mladih borcev in obljubili, da jih ne bo ljudstvo nikoli pozabilo, da bo bilo njihov boj do končne zmage. Padli junaki' mu bodo vedno svetel vzor, mu bodo vodilo. Zastopnik EAM-a je kratko omenil slavno in krvavo borbo slovenskega ln Italijanskega ljudstva in jo povezal z borbo grških partizanov, k; še sedaj umirajo v svojih gorah.
Končno je spregovoril še partizan, ki Je deial: »Tovariši 1 Skupno smo se borili, prenašali nepopisno trpljenje, umirali. Ta naša skupna borba se nrirv je globoko zapisala v srca in nobena sila je ne bo mogla izbrisati. Danes vas spremljamo k zadnjemu počitku, v žrmljo, ki še ni csvobojrna. Poslavljamo se od vaa, toda vedno bomo z vami. Kar nas je ž'!vih, bomo nadaljevali vašo pot do konca, s tem se vam bomo najbolje obdolžili. Slava vam, tcvarišil*
Tako se je Trst poslovil od svojih zvestih slncv. Prišle so ogromne množice, čeprav so naši »varuhi* zastavljali pot, skušali pripustiti k pogrebu samo svojce, preprečiti govore itd. Vsa zaskrbljenost za red je bila odveč. Ljudstvo je pokazalo svojo discipliniranost, pekazalo, da je zrelo, da si vlada samo.
Brezplačna rnšUjka britanskega orožja Grčiji
London, 14. - AFP — Na vprašanje nckatrrih poslancev v Spodnji zbornici je državni podtajnik za zu. nanje zadeve odgovoril, da bo britanska vlada poslala grški vladi brezplačno orožje ln vojaško opremo v skupni vrednosti 11 milijonov funtov šterlingov.
nanjih ministrov. Za to so odgovorne Velika Britanija, ZDA in Francija, ki so kršile sprejete obveznosti«.
Izidi glasovanj bi bili čisto drugačni, če bi nekatere delegacije mogle glasovati po svoji lastni volji, ne da bi bilo podvržene zunanjim pritiskom. Zakaj bi se morala Indija toliko boriti za rešitev podonavskega vprašanja na lej konferenci? Kakšne koristi ima Indija pri tej zadevi? Indijsko delegacijo prav gotovo ni pri tem navdajala želja po pravični rešitvi, glasovala je samo zato, da poveča število glasov in da hodi po stopinjah Velike Britanije.
Govornik je tudi estro obsodil od klonitlno stališče plenuma do reš't-ve vprašanja grško-bolgarske me je,-kakor Je bilo rešeno v svetu štirih. »Isti britanski delegat, ki je v svetu štirih glasoval za določeno mejo, je vodil na konferenci skupino delegatov, ki so bil; proti že sprejeti rešitvi. Nekatere male držeče so bile pri,tem glasovan ju orodie eVnientov, ki podpirajo grško' Igro
im.ui "'»i«, »v* or/ voiu	ri o .	»	•	«	i v»<iiiviuo V, Al J/DU jfll CtJU glbAU »glVJ
glede na volitve, pred katerimi sto- ‘D tržaškem vprašanju se ple-1 protl Bolgariji. Tako glaaovanje je jimo, J	v."	;	Inum konference ni držal skleco, i obširno politična ^vprašanje to dela
zunanjih sil in hočejo biti ponovno nj hovo orodje, kakor so že bili o-rodje v rokah Hitlerja, in spravili tako Finsko v nesrečo.
Molotov se je na koncu spravil tudi na Spaaka, belgijskega delegata, ki je kritizjnal pravico veta, Molotov je dejal: »Ne gre za pravico veta, temveč gre za to, ali si želimo soglasnost m sodelovanje med velesilami, ali pa smo proti temu sodelovanju. Spaak se ni zavedal svojega položaja predsednika glavne skupščine ZN, temveč je igral čisto drugo vlogo, ki jo je težko spraviti v sklad z njegovo funk-j cijo*.
Na večerni seji so prišli h glasovanju, ki je bilo v rekordnem času, v dveh urah ln en četrt zaključeno. Mnogo določil so sprejeli soglasno, pri nekaterih pa so se stari navadi razdelili v dva tabora 15:6. Finska vojska bo štela 30.000 mož, vojna mornarica bo omejena na 10 000 ton In 4.500 mož, letalstvo pa na 60 letal s 3.000 možni. Finska bo morala odstopiti Rusiji polotok Petsa-mo. nekatera vojna oporišča In bo morala denriUtariziratt otoke. Reparacije znašajo 300 milijonov do-larfcv. -
Francosko ljudstvo
je odobrilo novo ustavo
Nad 7 mlilionov volivcev se ie vzdržalo glasovanja
Pariz, 14. — Dokončni izid; referenduma za ustavo izvzemši Kor. ziko so sledeči: za ustavo Je glasovalo 9,200.467 volivcev, proti pa 7,790.676. Glasovanja se je vzdržalo 7,776.893 volivcev.
Tako visoko število tistih, k; so se vzdržali volitrv, je pripisati načrtni kampanj; visokega francoske, ga klcra med verniki, pripadniki MP.P. Vodstvo stranke MRP je sicer pozvalo svoj’ pripadnike, naj glasujejo za ustavo, toda cerkev je s propagando pri vernikih nevtralizirala propagando stranke. Kljub temu pa se da sklepati, da večina Francozov odobrava novo ustavo. S tem je De Gaulle, ki je šel za tem, da bi ponovno prišel na oblast, doživel poraz.
V nedeljo zveder je bilo po pariških ulicah zelo živahno, ko se je zvedelo, da je ljudstvo glasovalo
tri velike stranke. Velika množica se je zbrala pred prostori lista »Hu-manite* in z zadoščenjem pozdrav-ljaja izide referenduma. Tudi pred prostori glasila MRP »Aube* se je zbrala velika množica Bidaltovih pristašev in vzklikala novi ustavi. V bližini s’ je zbralo tudi nekaj de. golistov, ki so žvižgali in jim kričali, da so padli »v Thorezove roke*. Degolistl so tud; pred prostori konzervativnega lista »Figaro* vzklikali De Gaulle-u ln kričali: «Thoreza na vislice*.
Danes pričakujejo po vsej Franciji velike množične manifestacij«
Muslimanska liga stopila v indijsko vlado
London, 14. — Britanski radio javlja iz New Delhija, da Je muslimanska liga sklenila sodelovati v ind'jski začasni vladi. V tej vladi
za ustavo, ki so jo bile predlagale | bo 5 zastopnikov lige.
PRIMORSKjL DNEVNIK
Naloge In pravice naših roditeljskih svetov
V najhujtih časih, ko je ilo za življenje ali smrt, v času ostrih borb naj narod ni pozabil na Šolsko vzgojo svojih otrok. Po kapitulaciji Italije je ustanovil troditeljske svete*, ki so organizirali Sole. Na-vzlio gospodarski izčrpanosti je ljudstvo samo vzdrževalo Sole in učitelje. Tako je slonela vsa moralna in materialna odgovornost za naSo Solo na «roditeljskih svetih», ki so bili izvoljeni od ljudstva. Ce pomislimo na popolni kulturni molk za časa faS zrna, moramo priznati naSemu narodu izredno u-stvarjalno silo in duSevno samostojnost.
Marsikje so bile Sole popolnoma poruSene, drugod zopet breg oken, vrat, peti itd. Na51 roditeljski sveti se niso zanaSali (n čakali na zavezniško pomoč. K%jti otroci niso smeli izgubljati pouka, Roditeljski sveti so se lotili popravljanja Sol, njih oskrbovanja s knjigami, zvezki in z vsemi drugimi poiretSSinami. Vse je oživelo v vasi, ko je bilo kje treba napraviti red v Soli. Po zaslugi roditeljskih svetov so se Sole kmalu po osvoboditvi normalizirale. 8 tem so pokazali svojo veliko sposobnost, da vodijo vzgojo svojih otrok. Zato jim gre vsa pravica, da sami odločajo o vzgojnih smernicah Sole. Zato imajo pravico In dolžnost, nadzirati vse delo učitelja in ga tudi odkloniti, če je njegovo delo prišlo navzkriž s prizadevanjem in borbo vsega naroda. Roditeljski sveti se dobro zavedajo, da je učiteljski stan Izbran stan. Učitelj mora biti le človek, čigar življenje je usmerjeno v procvit ljudstva. Učitelj more biti le Človek, ki ne pozna ne uradnih ur ne samoljubja. Vse druge učitelje odklanjajo kakor tudi vsako avtokratsko postopanje oblasti.
Te dni smo starii brati v oglasih ZVU, da morajo «aš{ otroci opraviti izpite za prestop v viiji razred. Poudarjamo, da je to skrajno nesmiselno. Ni treba, da je človek izobražen v stvareh vzgoje, da spozna nesmisel te naredbe. Potem ko so bili otroci cele tri mesece brez pouka, naj otrok opravlja izpite in to le pred učiteljem, ki ga ni ni-koli videl. Ali pristojni čnitelji pri ZVU res tako malo poznajo otro-Sko duSevnostT AH pa jim je tako malo mar naia decat
15. oktobra 1946.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Borba, za ljudsko solo
Po vsej tržaški okolici ljudstvo z vso odločnostjo odklanja pritepence In se postavlja za svoje ljudsko učiteljstvo
Politični priporniki v Corcneu za demokratični statut
Politični priporniki v Coroneu so neustrašni v borbi ra demokratične pravice in ne omahujejo ter pošilja, jo javnosti protestno pismo proti odlokom v Parizu, ki bi hoteli od tukajšnjega trpečega ljudstva napraviti čisto navadne podložnike, kakor jih imajo zapadne demokracija v svojih kolonijah. V svojem pismu pravijo med drugim:
»Večina nas je pred leti zapu-sijla svoje domove in šla v borbo proti nacifašistilnl zveri. Borili smo se skupno s Slovenci in nikdar se med nami ni pojavila rasna mržnja. Mržnjo je netil fašizem, toda mi, demokratični tržaški Italijani. so nismo pustili zapeljati prav tako kot danes ne podobnim Špekulantom, ki bi nam hoteli podariti guvernerja z vsemi mogoči mi oblastmi, ljudstvu pa odvzeli njegove pravice.*	•
Vratarji in stanovalci
Vratarji odločno nadaljujejo svojo stavko. Vse delovno ljudstvo je solidarno z njimi ter jim pomaga moralno in gmotno. Mncgo stanovalcev pa ne razume, da so se časi spremenili, da danes delovno ljudstvo zahteva svoje pravice ne glede na to, kje dela, pa četudi so le vratarji. Posebno se jez'jo stanovalci gosposkih hiš, ker so jim te dni zatemnjen* hodniki in stopnišča in ker celo dvigala ne delujejo. Gosposki stanovalci seveda ne morejo razumeti, kako naj žive siromašni vratarji s svojo mesečno plačo, ki znaša od 20 do 200 Ur. Krivi današnjega položaja, vratarjev pa so edinole lastniki h'.č, ki nočejo slišati pravičnih zahtev vratarjev.
Darovi in prispevki
Namesto cvetju na krsto nepozabnega Oirila Dekleve darujeta teta Olga in stric Franc Bandel 1000 lir za sirote padlih partizanov.
Zopet se je pričela borba za slovensko šolo. Naše ljudstvo jo je pričakovalo. ZVU je v Gorici in Trstu priredila poč.tniške tečaje, da bi »sfabricirala* iz belogardističnih beguncev učitelje za slovenske šole. In naše ljudstvo si je takoj postavilo veliko vprašanje: ali sme zaupati vzgojo svoje dece ljudem, ki jih ne pozna, in ki so med njimi kolaboracionisti in morda celo taki, ki imajo omadeževane roke od bratske krvi? Nase ltudstvo daje na to odgovor, vreden ponosnega naroda: «Ne in stokrat ne, pa naj pridejo tl lažni učitelji med nas tudi s sto raznimi dekreti.*
V Sv. Križ pri Trstu se je prlte-pel novi učitelj Turel s svojo ženo. Ljudstvo je zvedelo, da je prijatelj znanega zločinca Barage, saj se je s tem pohvalila tudi njegova žena, ki Je ravno tako hotela postati vzgojiteljica svetokriških otrok. Ljudstvo Je oba vsiljena učitelja kratko-malo nagnalo, da sta jadrno zapustila vas. Matere pa so se zbrale pred spomenikom padlih partizanov ter tam ob spominu tistih, k; so dali svoja življenja, da so nam prikrili obnovo slovenske šole, prisegle, da ne bodo izročile svojih otrok Izdajalcem in hlapcem tujega imperializma.
Dne 12. t. m. se je omejeni učitelj Turel vrnil v Sv. Križ, v družbi kap. Simonija. Ta si je najprej ogledal prostore prosvetnega društva «Vesna». Opazil je sliko Tia in Stalina na steni in vprašal: »Kje pa je Truman?*
»Po osvoboditvi smo imeli tu vaše zastave in vaše voditelje. Ko p« je ZVU začela nastopati proti našemu ljudstvu, smo jih odstranili,* so odgovorili vaščani.
Medtem se Je ljudstvo začelo zbirati pred Solo. Lokalni policiji sta prišla na pomoč še dva kamena civilne policije. Obstopili so ljudstvo, ki pa se ni ustrašilo.
V Križ »e vrnejo lanski učitelji
Na ugovor, da Titova slika ne sme viseti v šoli, ker je Tito predstavnik tuje države, je ljudstvo od. govorilo: »Mi ne poznamo Tita kat tujega predstavnika. On samo pooseblja Ideal naše borbe.*
Kapitan Simoni Je omenil, da imajo v ameriških šolah učitelji vseuČillsko izonrazbo. Odgovorili so mu, da ni važno, ali ima učitelj spredaj dr. ali inž. Važno Je, kaj in
Svetoskrunci ln prelegačl
Ko je šel v nedeljo pogrebni sprevod mimo tržaške splošne bolnišnice, se je gospodična B. z balkona trga Ospcdale 7-II posmehovala krstam padlih partizanov, ki so bile ovite v zastave z rdečo zvezdo. Pač dokaz visoke kulturne stopnje...
Šovinisti pa bo napadli na trgu Ofcerdan skupino ljudi’ ki se je pripeljala z openskim tramvajem k pogrebu. Pri tem je bila ena oseba laže ranjena, policija pa — kot po navadt — ni intervenirala proti napadalcem.
Trl]e piranski fašisti preleli zasluženo kazen
Pred sodiščem v Piranu je bila te dni obravnava proti trem fašistom: Albinu Contentu, Lcr.-enzu Contentu in Leonidi Apolloniu. Obtoženi so bili, da so bili pripadniki napadalnih tclp. Obtožilno dekazno gradivo In mnogo prič je v oelotl potrdilo obtožnico. Lorcnzo Con-tento in Leonida Apcllonio sta večkrat mučila piranskega Junaka Lorenza Vidallja, ki je od muk umrl v tržaški rižarni. Procesu je prisostvovalo mnogo občinstva. Lorenzo Contento je bil obsojen na 20 mesecev prisilnega dela, Albino Contento na 16 mesecev, Leonida Apol-lonio pa na 8 let prisilnega dela. Javni tožilec je vložil protest proti preblagi kazni prvih dveh obtožencev.
kako poučuje. Sicer pa da točno vedo. da učitelj, ki jim ga hočejo vsiliti, nima niti učiteljske izobrazbe. Nova učiteljica se je celo izrazila, da Je vseeno, ali otroci pridejo v šolo ali ne, saj bo ona itak plačana. Takih učiteljev Sv. Križ ne rabi.
Ljudstvo v Sv. Križu je s svojim enotnim nastopom in s svojo odločnostjo doseglo, da mu je kap. Simoni obljubil povratek lanskih učiteljev. Dogovorili so se tudi, da bo Titova slika ostala v šoli, če bodo obesili poleg nje še Trumanovo in Churchillovo.
Ko se je Simoni s Turelom odpeljal, je mladina prepevala pesem o »beli gardi*. Pred cerkvijo pa je ljudstvo izžvižgalo odhajajočo civilno policijo.
V Miljah, pri Sv. Ivanu In drugod
Ko je prišla v Škofije v miljskem okraju tuja učiteljica, ki je matere niso poznale, so jo kratkomalo odbile in pokazale na številke, tetovirane na njihovih rokah, češ:
»Preveč smo trpele po nemšikh taboriščih, da bi sedaj izročale vzgojo svojih otrok komur koli. Hočemo za svoje otroke take učitelje, ki bodo vzgojili junaške sinove, vredne svojih junaških mater.
Pri Sv. Ivanu Je vojni zločinec Baraga odslovil domače učitelje, da bi napravil prostor za ščančarja, ki jima domačini pravijo pritepenca.
Enake stvari poročajo Iz drugih krajev tržaške okolice kakor na primer z Opčin, Trebč, Plavij, s Katinare in od drugod. Povsod zahteva ljudstvo svoje lanske učitelje, kj jih pozna in jim zaupa.
Naše ljudstvo zahteva, da se upo. števa njegova pravica pri izbiri učiteljev, ki naj poučujejo njegove otroke, To pravico si je priborilo z velikanskimi žrtvami in ne bo odstopilo od nje, pa naj se zgodi kar koli. Tako pojmujemo mi svobodo in vsi napori ZVU, da bi pripravila naše ljudstvo, naj sprejme kakšne druge vrste »svobodo* v »svobodnem* Trstu, so ln bodo ostali zaman.
Izvršni odbor SIAU
je obravnaval ln odobril delo naše delegacije v Parizu
Tržič noče De Gasperijeve Italije
Protestna zborovanja dan za dnem ; Teror „|efii8v^
Odkar je plenum pariške konfe- zunanji zid hiše dr. Vigliona, reT'
Tajništvo SIAU za Julijsko krajino in Trst objavlja.
Izvršni odbor Slovansko-ltallJanške antifašistične unije za Julijsko krajino in Trst je imel dne 11. t. m. svojo redno sejo pod vodstvom predsednika tov, Bevka Franceta in podpredsednika tov. dr. Pogassi. ja ter ostalih članov, ki so bili v delegaciji Julijske krajine in Trsta v Parizu za časa zasedanja Sveta štirih zunanjih ministrov ter mirovno konference enaindvajsetih držav.
Po podrobnem poročilu tov. Di-miniča o delu delegacije v Parizu j« Izvršni odbor ugotovil, da je naporno delo naše delegacije v o-brambo Interesov slovanskega in italijanskega prebivalstva Julijske krajine in Trsta rodilo svoje sadove in želo pred vsem svetom splošen moralni in politični uspeh.
Izvršni odbor je zato v imenu slovanskega in italijanskega prebivalstva Julijske krajine in Trsta izrekel delegaciji svoje priznanje in ji izrazil zaupnico za izvršeno delo.
Nato se je razvilo splošno raz-
pravljanje o političnem položaju v Julijski krajini in Trstu. Izvršni odbor je sklenil, da bo Slovansko-italijanska antifašistična unija za Julijsko krajino in Trst z vsemi svojimi silami nadaljevala borbo v obrambo interesov italijanskega in slovanskega prebivalstva Trsta pred imperialističnimi naklepi za-padnih velesil ter v obrambo Tržiča, Gorice in ostalih krajev, ki bi jim sklepi pariške konference hote. 11 vsiliti zgodovinsko krivico z odcepitvijo od njihovega naravnega zaledja.
Prvo leto Prosvetne zveze
Globoko J9 zaorala ledino, ki Je pod njo fašizem zakODal našo ljudsko kulturo
FIZKULTURA
Tekma v košarki za ..Tomažičev' Dokal
Rezultati: Moški, skupina A: Zol:
Tovarna strojev 40:30, Škamperle:
Čermelj (odgodena), Tomažič:Frau-sin (niso igrali). Skupina B: Rav-ber:Redivo 30:21, Perossa'.Vesna 42:24, Rojanese:VOM 77:22. Zenske: Redlvo:VOM (odloženo), Ri-naldi;Tomažič 25:6, Vesna:Ravber 23:4, Barkovlje:Chimlcl 15:13.
Klasi Akad ja:
MOŠKI, SKUPINA A
Tov. stroj.	4 3 0 1	138	130	6
Čermelj	2 2 0 0	63	35	4
Zol	3 2 0 1	130	70	4
Kraljič	4 2 0 2	165	102	4
Tomažič	4 2 0 2	135	87	4
Frausln	2 0 0 2	56	99	0
Škamperle	3 0 0 3	48	193	0
	SKUPINA B			
Rojanese	5 5 0 0	248	137	10
Cliimicl	4 3 0 1	173	86	6
Perossa	4 3 0 1	162	98	6
Vesna	4 2 0 2	162	116	4
Ravber	4 2 0 2	125	84	4
Redivo	4 0 0 4	91	158	0
VOM	5 0 0 5 ZENSKE	72	337	0
Rinaldl	4 4 0 0	99	24	8
Barkovlje	5 4 0 1	56	39	8
Redivo	4 3 0 1	77	40	6
Tomažič	5 3 0 2	133	44	6
ChlmVl	4 2 0 2	131	61	4
Vesna	4 2 0 2	85	88	4
Zol	4 10 3	28	34	2
Ravber	4 0 0 4	15	120	0
VOM	4 0 0 4	24	195	0
Petemu kolu tekem za prvrdvo v košarki Je prisostvovalo mnogo športnikov. Kakor so že prej pri-
»trojev in s tem še okrepil prvenstvo, ki sl ga Je pridobil na preteklem turnirju. Perossa je premagal Vesno in dohitel Chlmicl. Tekme med Zenskimi skupinami so bile zelo živahne. Rinaldl Je potolkel Tomažiča in je na dobri poti, da si pridobi prvenstvo. Dvoboj med Bar. kovljami ln Chimlcl Je bil zato živahen. Rezultati so bili akoraj isti, ker znaša razlika le dve točki, na vsak način pa so Barkovlje dosegle uspeh, ki Jih postavlja vštric Rinaldl ja.
Gorllkt nogometa!!
V AjdovSčlnl V nedeljo popoldne je goriško
Po enoletnem delovanju je Slovenska prosvetna zveza, ki obsega vsa prosvetna društva v Slovenskem Primorju, sklicala v nedeljo svoj drugi občni zbor. Z zadovoljstvom smo lahko ugotovili njeno požrtvovalno in uspešno delo. Kljub ogromnim težavam in zaprekam je SPZ uspelo organizirati nad 150 društev z mogimi odseki, ki so spra. vili naše kulturno življenje na novo pot. SPZ želimo, da bi v novem letu svoje delovanje še poglobila in razširila.
V nedeljo dopoldne se je na občnem zboru SPZ pri Sv. Ivanu v Trstu zbralo nad 200 delegatov, a dvorana je bila polna ljudi.
Predsednik Jože Pahor Je v svojem uvodnem govoru načel problem mladine. V svojem delu zveza ni povsod uspela zaradi pomanjkanja kulturnih delavcev na vseh področjih. Potrebno pa je postaviti naša društva tudi na dobro gospodarsko osnovo ln jih navesti k načrtnemu delu. Tov. Pahor Drago je predlagal enominutni molk v počastitev 19 partizanov, katerih pogreb je bil prav tisti čas. Nato je poudaril, da je zasluga teh partizanov, če se so se prosvetni delavci lahko zbrali na tej kulturni manifestaciji, če lahko ustanavljajo in obnavljajo naše kulturne domove.
Tajniško poročilo je podal tov. Stane Bidovec, Orisal je sedanje stanje in težke posledice 25 letnega suženjstva posebno pri mladini. Po. hvalil Je požrtvovalnost ljudstva, ki je iz ruševin najprej dvignilo prosvetne domove. Povedal je, da zelo ovira kulturni razvoj sedanji po-litlčnl položaj, ker nam ZVU odreka ne samo prostore, ampak nam jih tudi zaseda v vojaške namene.
Delo SPZ pa je bilo dvojno: organizacijsko, pri čemer Je dajala zveza pobudo za nova društva, in kulturno izobraževalno, ki se Je rnz. vijalo po raznih odsekih. Odsek za knjižnice je prejel preko 40 tisoč knjig. Ustanovile so se potovalne knjižnice. Postavil se je tudi temelj študijski knjižnici. Največ u-speha je imel glasbeni odsek. Sedaj imamo skupno 248 delujočih pevskih zborov, od teh 145 v coni A ter 43 godb. Organizirala sta se tud; 2 pevovodska tečaja. Za dram. 3ki tečaj manjka režiserjev, odrov, tehnične opreme in primernih iger, Igralci Slovenskega narodnega gledališča so imeli krajše tečaje po krajih, kjer so gostovali. Izdanih je bilo v«č knjig in brošur. Razpisan je bil natečaj za mladinske
valo v Ajdovščini, kjer Je z boljšo tehnično igro doseglo velik uspeh 6:1. Ajdovci so se potrudili, a niso bili kos rutiniranim in gibčnim Igralcem iz Gorice. Pa tudi pri Goričanih je bilo nekaj pomanjkljivosti. Napad bi bil lahko boljši in posebno krilci niso Izkoristili svoje večkrat srečne pozicije za strel na \ gol. Gostje iz Gorice so bili deležni I vse pozornosti ter živahno po-: zdravljeni.
Okrožno nogometno prvenstvo
Nogometni odsek Zveze društev za telesno vzgojo Je objavil močt rezultate prvega kola za okrožno nogometno prvenstva, ki jih v naslednjem porzemamo. I. skupina: Nabrežtna-Dreher I. S. Ivan 1:2, Costalunga-Pteoml 2:1, Primorje P. K.-Prlmorje Z. D. 5:2, Kralj ič-Zol 1:2, Sv. Marco-PoUgrnflci odložena. II. skupino: V.O.M.-Opčine 3-8, Dre-her II. Sv. Ivan-Roianeso 011, Mon-j tebello Il.-Cebuloč 0-4, Ponzlana C,-! Acegat 1:0, Ravbfr počival.
Spored za drugo kolo Je naslednji:
I. skupina: Dreher Sv. Iv&n-Sv. Marco, Pisoni-Nabreilna, Primorje Z. D.-Costalunga, Col-Primorje P. K., Poligraficd-Kraljič. II. skupina: Opčine Ravber, Rola nese-V. O. M., Cebulec-Dreher II. Sv. Ivan, Ace-gat-Montebello II.
Rezultati nogometnih tekem v Italiji
Rezultati italijanskega nogometnega prvenstva so naslednji:
Venezla:Torlno 1:0, Juventus:Fip-rentina 8:1, Inter:Brescla 1:1, Bologna :Genova 0:0, Roma:Tric*t!na 2:0. Barl:V'e«*nza 1:0, Nap"’ :M*’S-ssndrla 2:1, Mcdcna:Lszio 2:1, Livorno :At«lanta 0:0, 8ampdorla:Ml-
igre. Odsek za predavanja pri SPZ je pripravil preko 403 prosvetnih predavanj. Referat za telesno vzgojo zbuja vedno večje zanimanje med mladino in se lepo razvija.
V debati so posamezni govorniki poudarili potrebo po dramskih in pevovodskih tečajih. Povečati je treba tudi kader predavateljev in ustanoviti novo potovalne Znjlžnlce.
Obravnavali so posebej stanje pri tržaškem radiu, kjer samovoljno nameščajo nezaželene belogardistične in druge elemente. Predlagali so protest v časopisju in tudi neposredno pri zavezniški oblasti. Protestirali so tudi proti postopanju cenzure pri radiu.
Po blagajniškem poročilu je tov. gkrlj podal navodila, kako izdelati načrt za bodoče delo. Vsa prosvetna društva naj napravijo načrt za svojo delovanje za pol leta. Finančno ekonomski odsek naj prevzame tudi gradnjo domov in predvsem pripravi zanje načrte.
V novi odbor so bili izvoljeni kot predsedn k Roman Pahor, za podpredsednika Piščanec Anton in Turk Danilo, za tajnika dr. Skrij Franjo in Mirko Presl, za blagajnika dr. Marc, za gespodarja Su-ban Ivan. Izvoljenih je bilo še 5 odbornikov.
Sprejeti sta bili kulturna resolucija ter resolucija o šolstvu in radiu.
Pri slučajnostih je tov. Kosove! kratko poročal o delovanju Dijaške matice. Pozval je delegate, naj bi v svojih krajih pospeševali nabiralno akcijo zanjo.
Občni zbor se je zaključil ob prvih popoldanskih urah.
Dve odiocni resoluciji
Delegati slovenskih prosvetnih društev cone A, zbrani na kongresu SPZ v Trstu, so sprejeli včeraj resolucijo, ki v njej protestirajo preti šolski politiki ZVU, ki je prekoračila delokrog zaupne uprave. Protestirajo tudi proti izgonu domačih učiteljev in proti nameščanju kolaboracionletičnih beguncev na njihova mesta. Slovensko ljudstvo ima pravico do svobodnih javnih šol, kjer naj se otroci vzgajajo po njegovi volji.
V drugi resoluciji ugotavlja Slovenska prosvetna zveza, da na ozemlju pod upravo ZVU slovenskemu ljudstvu ni zajamčena ne varnost imetja ne varnost življenja. Zato v imenu demokracije zahteva zaščito slovenskega kulturnega razvoja in popolno enakopravnost na vseh področjih.
VESTI S PODEŽELJA
čakava!}« i? &>}	nogomet^^oj^.^rica*	lan^	i.	-4
Dane pri Sežani
POSVETITEV SPOMENIKA PADLIM BORCEM ZAMJK Iz Dan pri Sežani bo odkrila prihodnjo nedeljo spomenik padlim partizanom. Z deli so pričeli že pred 1 mesecem dni. Pri tej akciji sodelujejo vse demokratične ustanove od KNOO do AFZ, posebno pa mladina sama, ki je dala pobudo in organizirala delo. Spomenik je postavljeni ob začetku va. si, na lepem vidnem kraju, a izdelan je bil v Repentabru. Da bi mogli potaviti spomenik, so pristopili k udarniškem delu že pred čar som in napravili okoli 500 delovnih ur. Drugi, ki popravljajo ceste, eo prispevali del svojih dnevnic za spomenik.
V nedeljo bo svečana maša za-dušnlca v Sežani, nato svečanost v Danah.
Popoldne bo danska mladina na. stopila z dramo Mire Pucove »Svet brrz sovraštva*.
Cerovlje
Kako nam obnavljajo vas
Tudi pri nas obnavljaj?. Znano Je, da Je bila naša vas skoraj popolnoma požgana. Obnova se je prifela pred nekaj meseci s prvim blokom 20 hiš. Takrat smo bili zadovoljni In se veselili, da bomo na zimo imeli svoje domove. Sedaj se pa vprašujemo, ali bodo hiše dograjene in ati bodo take, kot bi morale biti. Večkrat se dogaja, da se moramo vmešati v nepravilno gradnjo naših domov, ker si podjetnik ne prizadeva, da bi uporabil predpisani material. Ker nismo strokovnjaki, se bo verjetno zgodilo, da bo več hiš obnovljenih tako, kot bi r.e smel« biti. Predvsem pa je važno, da smo v vsem enotni in da tudi pri nadziranju del in opozarjanju nia nepravilnosti nastopamo enotno, kot Je bilo v šašu borbe. Le tako bomo koristno prispevali k pravilnemu Izvajanju obnovitvenih del.
Mavhta)«
USPELI »REVČEK ANDREJCEK*
Igralci prosvetnega društva v Mavhinjah so želi s svojim prvim nastopom velik uspeh v igri »Revček Andrejček*. Vse vloge od An-drejčka do Nosanke so bile pod spretnim in požrtvovalnim vodstvom režiserja res dobro naštudirane in vživete. Izvajanja vseh dol-gih petih dejanj so bila tako dobro podana, da smo imeli prisotni vtis, kakor da bi nastopala pred nami že izveibana igralska skupina. Najboljši dokaz tega je vztrajnos| gledalcev, ki so kljub veru ln' večkratnemu nalivu ostali ter z zanimanjem sledili razpletu igre, ki so Jo priredili na prostem.. Presenečeni smo bili tudi glede odra ln kulis, ki so Jih člani prosvetnega društva kljub vsemu pomanjkanju požgana vasi, sami odlično izdelali. Pri UJ prtnadltfrstg aodflovaUtudl
ljana ter godbeni odsek iz Mavhinj in je bil tako spored izpopolnjen z lepo slovensko pesmijo. Želimo, da bi tej predstavi s socialnim sledila prihodnja s sodobnim borben ih motivom. »Revček Andrejček*, ki so vanj vložili toliko truda, pa naj bi se predvajal tudi na naših drugih odrih.
Preskrba
Danes bodo nosili na dom dodatne Živilske nakaznice za težke in najtežje delavce za štiri-mesečje november 1946 - februar 1947. Nakaznic ne bodo razdeljevali, če niso delodajalci pravočasno javili občinskemu uradu raznih sprememb, ki se tičejo delavcev, kateri imajo pravico na dodatke. Ker se je treba do 20. t m. prijaviti za kruh in zakuho, naj vsi oni, ki ne dobe nakaznic v dveh dneh dvignejo nakaznice v prehranjevalnem uradu.
RAZDELJEVANJE MLEKA. Pokrajinski odbor ENDISI sporoča, da ee jutri po napovedanem vrstnem redu zaključi brezplačna delitev mleka Švicar kega Rdečega križa otrokom od 1 do 4 let ki so dobili prvo škatlo pred 15 dnevi.
KONEC DELITVE ŽIVIL. Se-pral opozarja vse potrošnike, da se danes konča delitev naslednjih živil v Trstu in pokrajini: koruzna moka, ki so jo začeli razdeljevati 18. 9.; sladkor (28. 9.), oljčno olje (30. 9.), mast (1. 10.) Jajca v prahu (7. 10.), izhlapelo mleko za tržaške potrošnike, ki so ga začeli deliti 8. 10.
Obnova nakaznic za petrol’e
Vsi oni, ki imajo nakaznice za petrolej za razsvetljavo, naj se javijo s starimi nakaznicami pri SE-PRAL-u v ul. Genova 9, kjer dobe nove nakaznice od 8.30 do 11.30 ure.
PSenica u same
Goriško okrožno kmetijsko nad-zorništvo javlja, da se pravkar deli izbrana semenska pšenica.
Kmetovalci morajo najprej izročiti Ljudski žitnici pri skladišču deželne kmetijske zadruge v Gorici, Kapucinska ulica, isto množino pšenice, ki jo nameravajo zamenjati za izbrano semensko pšenico. Izročilni listi za zamenjavo semena se morajo predložiti pristoj. nemu občinskemu kmetijskemu uradu, ki bo na njih osnovi izdal nakazilo za nakup omenjene pšenice. Tudi kmetovalci vipavskih, kražklh, soških in briških občin bodo predložili izročilne liste gori-škemu občinskemu kmetijskemu uradu.
Samo v izrednih primerih bodo lahko kmetovalci, ki letos niso pridelali pšenice, in onim, ki so pride lali malo pšenice, tako da Jim ne zadostuje za prehrano družine, prosili za semensko pšenico. Prošnje je treba vložiti pri pristojnem občinskemu kmetijskemu uradu.
Hruševje pri Postofnl
MLVDINA NA DELU Malo se oglašamo iz naše vasi a tem več delamo. Posebno mladina tekmuje z ostalo mladino Jugoslavije. Prosvetno društvo Je priredilo t« dni ljudsko predstavo, ki je prav dobro uspela, Z udarniškim delom smo popravili cesto ln vodovod, preč stili občinsko hišo itd. Prenavljamo tudj razdejano šolsko poslopje. Mladina porabi ves prosti čas, da punaga pogorelcem pri čiščenju ruševin ln pri gradnja. Navdušena nad doseženimi uspehi si kuje nove načrte za bodočnost. Predvsem pa Ji je pri srcu nov prosvetni dem.
Spiročiia in objave
Prireditve, predavanja ln sestanki
PROSVETNO DRUŠTVO »SIMON JENKO*. Danes ob 20.30 sestanek v prostorih krožka »Kraljič*. Predaval bo dr. Stane Pelerin o ustavi In zakonodaji Jugoslavije.
Strokovni tečaji
Jutri se začnejo tečaji za učiteljico otroških vrtcev ob 17.30 uri, za višjo realno gimnazijo ob 16.30 uri, za knjigovodje in zemljemerce ob
18.30 uri. Sprejemajo se vpisi v tečaj za sprejem v prvi višji razred srednjih šol, ki se pričnej 1. novembra.
Vse informacije prt ravnateljstvu šolskega oddelka Enotnih sindikatov v ul. Monfort št 3 od 16.30 ure do 20. ure.
Šentjakobski pevci bodo imeli v sredo 18. t. m. v prostorih kulturnega krožka »Redivo* važen sestanek in pevsko vajo.
Enotni atndikatl
SINDIKAT PREHRANE. Drevi ob 18.30 sestanek upravnega sveta.
SINDIKAT STAVBENE STROKE. Drevi ob 18. sestanek pleskarskih vajencev v ul. Imbrianl 5, soba 7.
SINDIKAT VRATARJEV. Danes ob 16. v ul. Contl 11 sestanek vseh vratarjev.
SINDIKAT KOVINARJEV. Ob
17.30 sestanek posvetovalne skupščine kovinarskih uradnikov. Ob 19. sestanek komisije za‘ malo industrijo.
Ukinitev letalske poito
Zaradi prekinitve letalskih zvez se do novega razglasa ukinjajo letalsko poštne pošiljke v Jugos’aviJo, Rumunijo in Bolgarijo, —v. ■res 1 •
renče izglasoval priporočilo, po katerem naj bi Tržič priključili Italiji, je tržiško demokratično ljudstvo večkrat jasno in odločno izpovedalo, da noče imeti nič več skupnega z Italijo, ker bi taka rešitev pomenila zanj popolno gospodarsko propast.
V soboto se je sestal rajonski plenum tržiškega SIAU-ja da izvoli novi odbor. V plenumu Ja najprej spregovoril tov. Bersa in očrtal borbo SIAU-ja za zaščito demokratičnih pravic delovnega ljudstva, da bi doseglo boljše življenjske pogoje in popolno demokracijo. V tržiškem okraju šteje SIAU okrog 17.000 članov in njih število stalno narašča. Tov. Ferlan je dejal: Tržiško ljud stvo se bo vztrajno borilo, da ne bo njegova zemlja -plen Italijanskega imperializma. Tržič ne more živeti brez Trsta, ki je njegovo gospodarsko, kulturno in upravno središče. Tržiško ljudstvo se ni borilo zato, da postane Tržič grob, temveč da bi tam cvetela mir in svoboda.
V nedeljo zjutraj pa se je na tisoče članov SIAU-ja udeležilo zborovanja pod geslom: »Tržič mora pripadati tržaškemu svobodnemu ozemlju*. Tov. Bortolutti jo obeležil pariško konferenc^ in dejal, da samo skupina izkoriščevalcev lahko sprejme od nje predlagano rešitev. Tržič pod Italijo pomeni zanj smrt Zato se bodo Tržičani do konca borili proti taki reš'tvi. Vsi napori legažev bodo ostali jalovi spričo odločnosti delovnega ljudstva, ki je v Tržiču v večini. Končno je tov Ario ostro obsodil atentat legašev, ki so postavili peklenski stroj ob
Kakor v kolonijah
Zavezniški vojaki napadli šoferja in pasanta
Zavezniški vojaki se cesto spozabljajo, misleč, da je Trst nekje v Indiji ali Afriki ter samovoljne postopajo proti meščanom, jih pretepajo ;n zlcstavljajo. Skoraj dnevno se dogajajo take stvari, posebno v večernih urah, ko se pijani vralajo v gručah iz gostiln in plesišč.
Tr.ko sta predvčerajšnjim dva angleška vojaka okrog 2. ure pristopila k šoferju Josipu Corradlniju ter zahtevala, da ju odpelje v Se-sljan. Ko pa je šofer od njiju zahteval plačilo, sta ga zavezniška vojaka napadla s steklenico, ga ranila, tako da se Je moral zateči v bclnišnico.
Podobna usoda Je doletela Bruna Furlina v noči med sqboto in nedeljo, ko se je vračal domov po ul. Cavana. Napadli so ga trije angle-šk: vojaki.
Predslnočnjlm okreg 22. ure pa je skupina 5 angleških vojakov brez vsakega vzroka napadla nekega pešca v ul. Giulla blizu gostilne »Alla Colomba*. Dva sta bila celo oficirja. Neznanca so tako obdelovali po glavi in telesu, da se je ta zatekel v omenjeno gostilno. Sledili so mu in ga začeli ponovno pretepati z jermeni in tolči s pestmi. Zavezniška oficirja sta pa na vratih posmehljivo opazovala to brutalnost. Napadenega Je gostilničar s težavo osvobodil, napadalce pa pognal iz svojega lokala.
natelja mestne bolnišnice. Legašem ta nesebični zdravnik ni po godu, ker ne odobrava njihovih izpadov, ker zdravi ranjene in bolne partizane in ker se ogreva za slovansko-italijansko bratstvo. Zločincem j* jasno odgovorilo na tisoče ljudi, ki so korakali po mestnih ulicah ih nesli venec pred spomenik padlih partizanov.
V nedeljo zvečer pa so teroristi napadli blizu Romansa tov. Bruna Giraldija, ki se je peljal na kamionu s svojim orkestrom. Ranili so ga v obe noge. Po prvi pomoči v Romansu so ga prepeljali v tržiško bolnišnico.
Zahvala
Zveza primorskih partizanov sev imenu svojcev 19 padlih borcev, ki smo jih v nedeljo pokopali v Trstu, najtopleje zahvaljuje vsem prebivalcem vasi Temenica, Lokovec, Cepovan, Otlica, Zalošče, Stomaž, Brje, Skopo, &tiak in Sveto za vsa prizadevanje in pomoč, ki so j° nudili pri prekopu žrtev, za' vence in veliko udeležbo v pogrebnem sprevodu. Najprisrčneje se zahvaljuje tudi odredu JA, krajevnim odborom, odsekom ZPP in duhovščini.
Starši otrok, ki obiskujejo otroški vrtec v Rocolu pri Lovcu, s* prav iskreno zahvaljujejo druž'® Pertot za podarjene igračke ™ druge predenete.
KINOPREDSTAVEi
Radio Ajdovščina
Dne 6. oktobra so poslušalci radia lahko slišali prvič oddaje radijske oddajne postaje v Ajdovščini. Radio Je z uspehom oddajaš udarniško proslavo m celo koncert pevskih društev iz cone «B». Radijska postaja deluje za sedaj kot relejna postaja na valu 569 m.
Šovinistične manifestacije ni btio
Sovtoieti so nameravali v nedeljo proslaviti pariške načrte o novih mejah med Jugoslavijo in Italijo. Seveda bi ne bila ta njihova manifestacija nič drugega kakor razbijanje demokratičnih kulturnih u-stanov in pretepanje mirnih meščanov, kakor so pač navajeni in vzgojeni. ZVU je to »manifestacijo* prepovedala.
VERDI. 21: «20 dni v senci*, Hannequin'a in Weberja. , NAZIONALE. 16: »Poročna noč»-Garry Cooper, Ana Sten. . SUPEROINEM A. 14: »Se ane»J skupaj* - C. Boyer. FILODRAMMATICO. 15.30: «»a-SčevalcJ* - D, Fairbanks, R ” rick.	-
ITALIA. 16: «Srečala asm te v Neaplju* - A. Nievo, C. G°ra-T_ ALABARDA. 16: »Beg* - O. J«*-yeux, M. Robinson.
IMPERO. 16: »Gospod in g««? Smith* - C. Lombard, R. Mon' gcmery. Jutri »Sence nad mot" jem* - E. Robinson.
VTALE. 15: »Ne pojdemo na delo*' stan Laurel, Oliver Hardy. MAS8IMO. 16:	»Kot Robinson
Crosuč* - E. Best, T. Mitchell-GARIBALDI. 16:	»Grof	Monte-
kristo* - Vilm.	.
NOVO CINE. 16: «Odhod ob se«' mlh* - A Rabagliati.	_
CINE MARE. 16: »Prvi maj V skv)». Barvani sovjetski filin. ARMONLA. 15.30: »Spet se začenja življenje* - A. Valli, F. Giachrt«-ODEON. 15.30: »Angelčki na ze®' ljl* - M. Carosio.
SAVONA. 15.30: «Prva žena* beka) - L Oliver, J. Fontane. AZZURRO. 16: »Železni šerif* - r' Scott
RADIO. 15.30:	»Dve	zaljublja111
ženski* - Marje Dea, Rouleau. CENTRALE. 16: »Peklenska d°u' na* - J. Randall.
MARCONI. 15.30:	«SkandaloZ»a
igra* - Clive Brok.
VITTORIA. 16: »Lepa zmešnjav#*-Clara Tabody, Paul Javor. . ADUA. 15.30: »Sin gangsterja* -Cooper.
VENEZIA. 15: «Peter Micca*; s,e «J«ža po Ranchu*.	-
CARDUOCI. 15.30: »Nočni za1^ liencl* - J. Randall.	,
BELVEDERE. 15.30: «Stotise* larjev*, komedija - Assia U°r \ ' T MM ARGENTINA. 18: »Crnl panter*-
KINO »PROSV. DOM* - NABrS ZINA. Danes cb 16. in 20. in J,JW ob 20.: »Zaročenec moje žene*-
DNEVNA KRONIKA
Streli na vlak pri Zagraju
V nedeljo zvečer se je vračal vlak Iz Vidma, poln nogometnih navijačev, k) so bili na nogometni tekmi Triestina-Roma.
Ko Je vlak zapuščal postajo v Zagraju, so potniki naenkrat začuli strele, ki so bili, kakor so pripovedovali, oddani iz nekega mitraljeza. Ob tej priliki sta bili dve osebi laže ranjeni. Skoraj sočasno so eksplodirale blizu vlaka tudi nekatere ročne bombe. Tako trdi železniški uslužbenec. Izstrelki so zadali peti in šesti vagon.
Nesreča vojaškega vlaka pri Huminu
Blizu Humina se je pripetila v soboto popoldne železniška nesreča. Vlak, ki redno vozi zavezniške vojake na dopust na progi iz Beljaka, se je zaletel v železniški stroj. Ubiti so bili 4 vojaki, 5 pa jih Je bilo težje ranjenih.
Žrtev brezobzirnega šoferja
V soboto ob 15.30 uri se Je pripetila v Tržiču na trgu pred županstvom smrtna nesreča. Zavezniški kamion, ki Je vezil z veliko naglico, Je tik ob pločniku povozil 17 letno Ivanko Oggiani, ki se je peljala s kolesom. Prednje kolo ji je zmečkalo nogo in Ji povzročilo še druge rane. Nato Je kamion treščil še v kamionček Ferrucclo Zottija, k je čakal na stražnikovo znamenje za prehod. Pri tem je bil tudi Zottl laže ranjen. Dekle so prepe-
RADIO TRST I.
Radio Trst II. £s vedno ne oddala
TOREK, 15. OKTOBRA 8 vesti v slov., koledar; 8.20 vaški kvintet; 11.30 ritmična glasba; 11.45 predavanje: Iz Združenih držav; 12 glasba po željah; 12.30 predavanje: Biseri slovenske književnosti; 12.45 napoved časa, vesti v slov.; 18.45 predavanje: O kulturni vzgoll; 19 mladinska ura: 10?0 violinski koncu t prof, Karla Sancina; 20 napoved časa, vesti 23.15 zadnje vesti v, slovi
Ijalj takoj v bolnišnico, kjer so Ji odrezali nogo in ji izvršili transfuzijo krvi. Vsa pomoč je bila zaman In deklica Je v bolnišnici umrla. Tržičane je nesreča globoko pretresla in ogorčila.
Sabotaža telefonskih prog
Glavni stan 88. ameriške divizije je opozoril na sabotažna dejanja, ki so se v zadnjih tednih znova pojavila na telefonskih progah. Proti kršllvem bodo strogo postopali v smislu proglasa št. 1 zavezniške vojaške uprave.
POIZVEDBE
Kdor je bil skupaj v ujetnlš^
oi
v Afriki, taborišče 207, z MEZKa^
JEM FRANCOM, ki je bil uje* ^
angleške armade v Tuniziji, kaj vedel o njem, se najlepše , proža, naj to javi njegovi #es t Batista Radi, trgovina, Molih® Vento 5, Trst.
Odg. urednik DUŠAN HRS?^
MALI OGLAS*
TRI MLADE PRAŠIČKE proč^t Štorje pri Sežani št. 27._______-^/
LAHEK KMEČKI VOZ, 10 A- ^ silnosti, prodam. Ulica della 20, gostilna.
Zahvala
Vsem, ki so spremili na j*i pot našega nepozabnega mo*# očeta
BATIČA JOŽEFA
in onim, ki bo nam ob tej pomagali, se najlepše zahvaljup Mali Repenj, dne 14. 10. 19 Družini BATIČ in IVANC*
uf1
- +
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas jo nenadno za vedno zapustil naš preljubi stari °'-e' oče in soprog
STOPAR FRANC
gostilničar
Pogreb dragega pokojnika bo v torek dne 15. t. m- o1* 15.30 iz hiše žalosti, ulica Carptean št 14.
Žalujoči ostali: soproga SOFIJA-novi MARIJ in FRANC, hčerk1-VALERIJA ln SOFIJA, zeta, snam.
nečckl in ostalo sorodstvo
Trst, dne 14. 10. 1946.
Alojz Leban
Zobozdravnik • peclallit
Dr. Igor Franko
GORICA Ul. Carducd 7 tol. 708
iliiiiliillliilliiiiiiiiliiiiiii!iiiiililillllilllliiiiiiiniii:i
naznanja, da ima ^ petru pri Gorici #l ' ^ KOTLAILSKO DEDAV CO. ZALOGO BAKP^jf .
CO, ZALOGO KOTLOV ZA
KUHO TEB NAJMOP cC NEJ8E »KROPlEN*^
Sprejema tudi vsa larska popravil*-
tOZORI	.
Prenptiraite živilske izkaznice Pr
MISLEJl JOŽKU
TRST - UL. PICCARDI 10 - TEL
esti v siov!; i Cene povoJ/ne!	blago	sve^
'J	*---------------  ■