AMERIŠKA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 136 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 10, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Anglija je obljubila Ameriki, da ne bo izročila mornarice Nemcem v slučaju poraza --— tanke, železniške vozove in dru Šele, ko je Anglija obljubila, da se ne bo podala z ko. Odkar se je pričela vojna, NOVI GROBOVI Zavezniški kupci bi dali radi mnogo naročil v U.S. j wiIiam švigelj New York. — Agent je, ki na- Včeraj ob 5:40 je preminil kupujejo v Zed. državah potreb- 21-letni William Svigelj. Nje-ščine z aAnglijo in Francijo,'gov oče je ;z zna,le gvigljeve družine, mati je pa rojena Dr- povprasujejo pri in ameriških bojno mornarico Nemčiji, ampak jo bo dala v obrambo Novega sveta, je Roosevelt obljubil dati zaveznikom več orožja. SPORAZUM MED NEMČIJO IN JAPONSKO, DA NAPADETA AMERIŠKI KONTINENT IN VZAMETA NIZOZEMSKA POSESTVA. bojno mornarico. Ameriška vlada sicer ne mara o tem javno govoriti, priznava pa, da bo igrala angleška mornarica veliko vlogo pri obrambi ameriških kontinentov, če ne bo padla v roke Nemčiji. Ameriška vlada je dobro poučena o sporazumu med Nemčijo in Japonsko, da bo Nemčija napadla Zed. države, Japonska bi pa zasedla nizozemska posestva v Vzhodni Indiji, če pade angleška mornarica v rOke Hitlerju. Ameriška bojna mornarica se lahko postavi v bran proti eni izmed obeh mornaric in jo celo lahko premaga, obeh hkrati pa ne, se trdi iz vladnih krogov. Zato so pa ameriški bojni načrti napravljeni tako, da bi branila ameriška bojna mornarica za-.»Iskji.ik ijv-uje rezerve v crožjujpadno obal proti Japoncem, an-in municije vzpričo možnosti, dajgleška pa vzhodno proti Nem-bo dobil Hitler v roke angleško' cem. -o- Švica je v strahu za svojo bodočnost, ker se bo kmalu znašla med tremi sovražniki Washington, 9. jun. — V diplomatskih lu*ogih se govori, da so dobile Zed. države od Anglije zagotovilo, da ne bo nikdar izročila svoje bojne mornarice Nemčiji. Ko so dobile ameriške države to obljubo, se je šele začelo pošiljati z vso naglico orožje in letala v Anglijo. Diplomati so prepričani, da je predsednik Roosevelt pristal na izročitev letal, topov, tankov in municije, kar ima armada Zed. držav še od svetovne vojne, šele po govoru angleškega ministrskega predsednika Churchilla, ki je izjavil, da se bo angleška bojna mornarica bojevala za obrambo Novega sveta v slučaju, če bi Hitler zavzel angleško otočje. To izjavo je pa Churchill podal, ko je zvedel, da Zed. države ne bodo dustrijcih, če bi se poleg letal gane, fara Prečna na Dolenj-dobilo še kaj drugega, kot bojne1 gkem. Ranjki je bil rojen v Ameriki in je bolehal šest mesecev. Poleg staršev zapušča brata Franka in sestro Rose Mary. Truplo se nahaja v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, odkoder se bo vršil pogreb v sredo dopoldne. Prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje. John Tome V soboto zvečer okrog osme ure so našli mrtvega v avtu na vogal u Glass Ave. in 61. cesta Johna Tomca, ki je stanoval na 6206 Dibble Ave. Star je bil 34 let. Bil je še samski in najstarejši sin Tomcove družine. Poleg staršev zapušča devet bratov in sester: Martin, Stanley, Anthony, Jenny, Victor, Catherine, Michael, Mary in Agnes. Truplo bo ležalo v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, odkoder se bo vršil pogreb v sredo zjutraj ob devetih iz cerkve sv. Vida in na pokopališče Calvary. Naj počiva v miru, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Pavlina Gnatevič Včeraj zjutraj je preminila v Lutherna bolnišnici Mrs. Pavlina Gnatevič, stanujoča na 2324 W. 37th St. Zapušča soproga Lazo in tri otroke: Marto, Štefana in Mary ter sestro Mrs. Mary Boyd. Pogreb" se bo vršil v sredo popoldne ob eni uri pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. -o—- marion kiju ar Bern, 9. jun. —Švica ,ki se že zdaj nahaja med dvema ognjema, to je med Francijo in Nemčijo in ki v kratkem pričakuje pritisk še od Italije, je.se vedno strogo na pažnji za obrambo svoje domovine. Včeraj so švicarski letalci sklatili dva nemška bombnika, Iki sta priletela nad švicarskim ozemljem. S tem znaša število nemških letal, ki so jih Švicarji sklatili v teku enega meseca že devet. Švicarji se resno boje, da jih bo doletela ista usoda, kot je Nizozemsko in Belgijo, kadar bo dežele _—-o- šla še Italija v vojno, ker bosta najbrže Nemčija in Italija udarili preko Švice v Francijo. Vendar pravijo Švicarji, da bodo pokazali večji'odpor, kot so ga Nizozemci, ki so se podali Nemcem v petih dneh. Švica ima pod orožjem kakih 300,000 mož, toda pomniti je treba, da je dobil vsak rezervist puško in municijo in ti bodo na pažnji pred nemškimi parašu-tarji. Trdi se, da je vlada nalašč poslala rezerviste domov, da se tako ojači obramba notranjosti Egipt je prepričan, da se bo vojna raztegnila tudi v Sredozemlje Alexandria, 9. jun.— Egiptovska vlada je danes nenadoma ukazala, da se pošlje iz mesta v notranjost dežele do 6,000 otrok, dalje stare žene in može. Ukaz ,ie prišel, ko je poklicala italijanska vlada vse ladje v Sredozemlju domov. Čuti se, da je vojna v Sredozemlju neizogibna. Egiptovska vlada je dala tiskati 10,000,000 kart za živila. Italijanske ladje, ki so odplule domov, niso vzele nobenega potnika na krov. pristanišč. Ladje so natrpane laških državljanov, ki hite do- mov. Vlada je imenovala posebno komisijo, ki dela načrte, katere vrste živil se bo delilo s kartami, če izbruhne vojna. Vlada ima v skladiščih na tisoče vreč moke v rezervi. Pripravljen je tudi natančen načrt, potom katerega bodo lahko hitrim potom preselili vse civilno prebivalstvo od obrežnih krajev. Tukaj v bližini še vedno leži močna za- so zavezniki naročili v Zed. državah za $1,300,000,000 raznih potrebščin in nakupiti nameravajo še za mnogo več. Iz gornje vsote je šlo največ za letala, če se bodo dobile tovarne, ki bi začele izdelovati bojne tanke, jih bodo zavezniki takoj naročili. Tukaj je pa zapreka ta, ker ameriški industrijci nočejo investirati denarja za razširjenje svojih podjetij, dokler ne vedo, če bodo dobili dovolj naročil. --o- Za glasbeni festival Dve slovenski dekleti prodajata vstopnice za ogromni pevski festival, ki se bo vršil v mestnem stadionu v petek večer 14. junija pod podkrovitelj-stvom C1 e v e-land Plain Deal-erja in raznih civičnih organizacij. Več deklet tekmuje s prodajo vstopnic in nagrade so: vožnja na svetovno razstavo v San Francisco, Gal.,in 5G,vožta.j na svetovno razstavo v New York. Ti Slovenki v tekmi sta: Marion Kuhar, 1123 Addison Rd. in Joyce Gorshe, 1116 E. 7.2 St. Pevska zvezda na tem festivalu bo Richard Crooks,, farno-zni tenorist od Metropolitan operne družbe, ki bo zapel več sol in tudi v duetu. Druga atraktnost festivala bo nastop 1000 godbenikov, ki bodo nastopili skupno, 1000 pevcev, tudi v skupnem nastopu, sinfo-ničen orkester, kazali bo ume-talni ogenj in vršila se bo parada zastav. Ta festival obeta biti ena največjih glasbenih prireditev v zgodovini Clevelanda. -o- Predrzni roparji Ko je hotel Ben Eicon zapreti svojo tobakarno na 111 High Ave. in se je 17 odjemalcev, ki so bili še v prostorih, pripravljalo, da gredo ven, je prišlo šest roparjev ,ki so izpraznili register in vzeli od navzočih, kar so imeli pri sebi denarja. Plen iznaša kakih $175. Rojenice Pri Mr. in Mrs. Tony Luzar ml., 473 E. 142nd St. so se oglasile vile rojenice in pustile krepkega sinčka prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Rose Bradač. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Naše čestitke! Nemci so samo še 35 milj od Pariza Italijanske ladje hite s polno paro domov iz turških in grških vezniška bojna mornarica ---o-— Roparji na pokopališču Edith Schoenthal iz 9216 Miles Ave. se je v soboto popoldne peljala s svojim avtom na Woodland pokopališče, da obišče grob svojih staršev. Bilo je vroče in trata na grobu je prosila vode. Zato je' šla po škropilnico in zalila rušo na grobu. Medtem so ji pa neznani lopovi ukradli iz avtomobila' denarnico, v kateri je imela $50. Seja in party članice podružnice št. 25 SžZ naj pridejo danes zvečer ob osmih polnošteivilno k seji, po kateri se bo vršil vesel card party. Graduantinja Jutri večer bo graduirala na Shore High v Euclidu gdč. Mol-^er sta dva njena prednika le lie Zgonc, hčerka poznane Zgon-jta 1817 pomagala pri ustanovit-čeve družine iz 885 E. 232nd St.'tvi te univerze. Demokratska seja Jutri zvečer ob 7:30 se vrši redna mesečna seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Prosi se vse člane, da pridejo, ker se bo na seji raz-motrivalo zelo važne zadeve. Mrs. Bolton odlikovana Mrs. Frances Bolton, kon-gresnica iz 22. okraja bo danes deležna odlikovanja, kot ga redko dobi kaka ženska. Colgate univerza ji bo namreč podelila častni naslov doktorja prava, Ameriške ladje vozijo mnogo Židov New York. — Dva ameriška parnika, ki vozita potnike iz Evrope, sta srečno priplule preko Atlantika. Na krovu imata 2,634 potnikov. Parnik President Roosevelt je pristal s svojimi 720 potniki včeraj. Med temi je mnogo trgovcev, dalje dijakov in sorodnikov ameriških konzularnih uradnikov. Na krovu je bilo tudi mnogo otrok, ki so jih starši poslali v Ameriko radi varnosti. Parnik Manhattan bo pa najbrže pristal danes popoldne. Na krovu ima 1,914 potnikov iz Italije, več kot polovica teh ni ameriških državljanov in zlasti veliko je Židov, ki so si rezervirali prostor na parniku prej, predno je odločila ameriška vlada, da imajo prednost ameriški državljani. Romunska mobilizira, ker se pripravlja Italija Bucharest. — Dasi ima Romunska pod orožjem več kot 1,-500,000 mož, kar je največ v njeni zgodovini v mirnem času, je poklicala še nadaljnih pet letnikov rezervistov. Romunska Še več za obrambo Washington, I). C.—Poslanec Snyder iz Pennsyl-vanije, ki je predsednik odbora za vojaške izdatke, je izjavil, da bo potreba dovoliti za obrambo Zedinjenih držav še en bilijon dolarjev. V to da\ nas silijo Hitlerjeve dosedanje invazije in zmage. Ko bo Hitler zavzel Francijo, je rekel Snyder, bo šel na Anglijo t/t takoj zatem pa v Brazilijo. Za Brazilijo pa —Severna Amerika. -o- ■ Naši graduanti Ob zaključku šolskega leta bodo iz raznih, višjih šol in kolegijev graduirali tudi mnogi naši slovenski dijaki in dijakinje. V kolikor so nam njih imena sporočana, jih objavljamo tukaj: Na East Technical višji šoli: Frank Birk, Albert Bokar, Paul Bukovac, Ray Cercek, Walter Cerkvenik, Daniel Cesnik, Edward Curgovic, John Cusic, Anthony Fortuna, Frank Drobnik, Raymond Gerbeck, Robert Heg-ler, Joseph Homovec, Joseph Ilorvath, Victor Hribar, Louis Ivane, Frank Jamnik, Frank Katosic,. Frank Mahnic, John Marine«k, George Markevic, Albert Marolt, John Marolt, Joe Matjasic, Frank Modic, Frank Novak, John Ozimek, Frank Pe-cek, Ted Pele, John Pokelsek, Frank Repar, Albert Sintic, Anthony Sivic, Frank Kikel, Matt Kobal, George Kolesar, Frank Kotar, Joseph Turk Jr., Anton Kuznik, Walter Lesnjak, Anton Zadnik, Albert Zupančič. Iz Villa Angela: Thelma Ko-zely, Lillian Legan, Helen Pre-logar, Josephine Svigel. Academy of the Sacred Heart: Blanche Baznik. Holy Name High: Peter Kmet, Richard Pavlin, Louis Perko, William Zeleznik, Ann Grden. -o-- Tornado v Akronu Francozi so se umaknili na vsej'fronti. Pravijo, da samo iz strategičnih ozirov. — Hitler je poslal v boj 3,500 tankov. - Zavezniška fronta je še cela. » Paris, 10. junija. — Nemci so zagnali svoje mehanizirane čete v sektor, ki je oddaljen samo še 35 milj od Pariza. Severoza-padno od Pariza je pristalo mnogo nemških parašutarjev v bližini Vouziers. Nemci so vrgli 600,000 svežih čet v gigantski naskok, hoteč z naglim sunkom prodreti do Pariza. Nemci naskakujejo od treh strani proti Parizu in sicer od zapada, severa in vzhoda. Francoski vrhovni poveljnik Weygand je izdal povelje, naj se armada drži, ker so Nemci očividno na koncu svoje moči in da z zadnjimi silami poskušajo doseči Pariz. Paris, 8. iunija. — Francozi junija. so se sinoči umikali na 60 milj dolgi fronti, toda še vedno trdovratno branijo prodiranje nemške armade proti Parizu. Bitka, kakršna divja danes na francoski fronti, nima para v zgodovini. Nemci so vrgli v boj 60 pehotnih divizij, to je več kot 1,-000,000 mož in nad 3,500 tankov pri naskoku na francosko fronr to, južno od reke Somme. Najsilnejši pritisk so napravili Nemci v sredini, to je v dolini reke Oise, koder drži pot naravnost v Pariz. Ta sektor je oddaljen samo še kakih 4S milj od Pariza. Samo tukaj imajo Nem- je šla v boj pehota na ta način, da je vsak mož držal za rame moža pred seboj. Francozi so se tukaj že drugič umaknili. Ta umik nazivljejo "strategičen umik," ker so obdržali s tem fronto še vedno celo. Nemci so napravili močan izpad tudi na francoskem desnem krilu in dobili trdna tla na južnem bregu reke Aisne. Tukaj izvajajo Francozi močne protinapade. Na francoskem levem krilu so zadržali nemško pehoto pri reki Bresle. Nemška oklopna kolona, broječa od 200 do 300 tankov, je bila popolnoma zdrobljena po ci 500,000 mož. Nemška arma-1 francoskem topništvu in bomb- da je pričela z naskokom včeraj zjutraj. Boj so pričela letala, potem artiljerija in tanki. Potem je planila v boj pehota in .sicer ZAVEZNIKI SO BOMBARDIRALI BERLIN Berlin, ki so ga dozdaj obisko- vrnili domov nepoškodovani niki, ki nosijo lahke topove. Boj se vrši na 110 milj dolgi fronti, to jc vse od morja pa do rek© Aisile. vali zavezniški avijatičarji in metali v mesto samo letake, je včeraj prvič občutil tudi bombe. Eskadrila angleških letalcev je v petek ponoči poletela nad Berlin in bombardirala tovarne v Nemci zanikujejo, da bi bil Berlin bombardiran, toda zatrjujejo, da so včeraj nemška letala popolnoma razdejala Havre in Cherbourg. To pa zopet zanikujejo Francozi, ki trdijo, da je padlo samo par bomb na ta me- predmestju. Vsi bombniki so se sta. FRANCOSKE OBLASTI PREGANJAJO VOHUNE Paris, 8. jun. — Medtem ko beži iz Pariza tisoče naroda, je vlada apelirala na lastnike motornih koles, da se vpišejo v posebne kore, katerih naloga bo zasledovati nemške parašutarje, katere pričakujejo vsak čas. Vla- da še vedno skrbno zasleduje vohune. Včeraj so jih obsodili devet na smrt, sedem jih je dobilo pa dolgoletno ječo. Pripravlja se obravnava proti 33 komunistom, kateri so raznašali brošu- ro proti vladi. ANGLEŠKI PARNIK CARINTHIA POTOPLJEN London, 8. jun. — Admiralite-j bojni ladji sta jo poskusili pota potrjuje, da je bil potopljen vleči do obrežja, toda se je prej Akron, 9. jun iskal predmestje Kenmore pre-1 cej močan tornado, obenem pa je narašla voda povzročila mnogo škode. Vihar je trgal strehe in prevračal drevje po tri čevlje debelo, mala poslopja je pa kai- prestavljalo. Ognegasci so pomagali družinam iz hiš, ko je narasla voda v hišah nekaj palcev. Več cest je bilo raztrganih in poškodovana je proga ulične železnice med Akronom in Bar-bertonom. -o- Parada zastav največji angleški trgovski par-Nocoj je ob- njkj carinthia. Dva častnika in dva moža posadke sta bila pri tem ubita, ostali, kakih 300, so se rešili. Ko je parnik zadel tor- potopila. Bojni ladji sta vzeli na krov posadko. Carinthia je bila oborožena in last Cunard White Star črte. Imela je 20,277 tona- i s. pedo iz nemške podmornice, je'že. Parnik je bil torpediran na ostal še nekaj časa na vodi. Dve'zapadnem irskem obrežju. NEMCI PRIPRAVLJENI ZA NAPAD V ANGLIJO Basel, 9. jun. — Čeprav z vso.ško obrežje. Najprej bi šli iz-silo napadajo na francoski fron-jvežbani parašutarji, ki bi jih ti, pa so ob istem času pripravili j prepeljala letala in spustila na vse potrebno, da napadejo An- j tla na obrežju. Ti bi potem ta-glijo, kot se poroča iz dobro|koj zasedli mala angleška pri-poučenih krogov. Napad na An-|staniš$a. Takoj za temi bi pri- glijo bodo morda izvršili še^j drugi padalniki, v istem času predno bo končana vojna v Fran-1 .. . . 'bi jim pa podmornice pripel ja- ciji. V petek večer se bo vršila v se Clevelandu ogromna parada v pripravlja za slučaj, če bo stopi-!proslavo ameriške zastave, ki bo la Italija v vojno. Koliko rezer-1praznovala 163. letnico, kar je vistov štejejo ti novi letniki, se bila prva razvita. V paradi se ne ve, toda gotovo več kot 100,-jpričakuje več kot 10,000 oseb. 000 mož. | Udeležile se bodo razne patrioti- Vsled mobilizacije primanjku- čne organizacije, narodnostne je delavcev po deželi. Radi izje- skupine in drugi. Povorka se bo.jaki položili orožje. Angleške in mno ostre zime in deževja apo-'pričela točno ob 7:30 od 13. ce- francoske čete zapuščajo Nar mladi, bo imela Romunska jakojste in Euclid Ave., po Euclid do slabo letino. Vsled tega ne bo 6. ceste na Superior in St. Clair mogla Nemčija dobiti ravno do-'Ave. župan Burton je proglasil Nemci imajo v načrtu, da pre- le orožje in municijo. Nemčija peljejo v enem dnevu in dveh'ima pripravljenih za to ekspedi-nočeh 175,000 vojakov na angle- cijo baje 100 podmornic. NORVEŠKA JE POLOŽILA KONČNO OROŽJE Stockholm, 10. jun. — Norve- Glede nadaljne usode Skandina- ška, ki se je dva meseca upirala nemški invaziji, je sklenila z Nemčijo mir in o polnoči so vo- sti žita, na katerega računa. Seja škrjančkov Danes zvečer se vrši seja staršev zbora škrjančkov. jako važna. ta teden za "teden zastav" in v petek za "dan zastav." Pozival je meščane, da ta teden razobe-Seja je'sijo zastave na vseh javnih po-Islopjih kot tudi zasebnih hišah. vik, ki so ga šele pred nekaj dnevi iztrgali Nemcem. Norveški kralj Haakon je ukazal narodu, da se preneha vsak boj z Nemčijo, a obenem je izjavil, da zapusti on in njegov kabinet Norveško ter da se bo boril -ia strani zaveznikov proti Nemcem. vije bo pa odločila vojna na za-padni fronti. -o- Avtna nezgoda Avto je zadel sinoči Antona Strnada, stanujoč na 1215 E. 60th St. Zadet je bil na St. Clair Ave. in 61. cesta. Voznik je naglo odpeljal naprej. Do-ala policijska ambulanca je prepeljala Strnada v Mount Sinai bolnišnico v nezavestnem stanju. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 10, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka. 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.03 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. BESEDA IZ NAIOM Entered as second class, matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 136 Mon., June 10, 1940 Strah pred vojno K V časih kot so danes, ko ni skoro nobena svetovna država varna pred vpadom sovražnika, tudi vlada Zed. držav ni ostala brezbrižna. V rekordnem času je kongres sprejel nasvet predsednika Roosevelta za obrambeni načrt. Predsednik je izbral odlične može iz industrije in trgovine kot posvetovalno komisijo, ki bo pomagala izvesti ta obrambeni program, da se dežela dovolj zavaruje pred morebitnim napadom. Tako bo postala naša mirna dežela, ki ni nikdar mislila na orožje, skoro čez noč ena sama orožarna. Tovarne, ki so do zdaj izdelovale avtomobile in poljedeljske stroje, bodo izdelovala zdaj bombnike in tanke, pa topove in strojnice. Stari Evropi, od koder smo se umaknili daleč čez morje, da bi tukaj orali zemljo, mesto da bi prirejali vojaške parade, se je zahotelo nove zemlje, misleč si, da smo si ustvarili v teh nekaj sto letih dovolj bogastva, da se ga zdaj polasti ona. Po vsej Ameriki je završala govorica o vojni: kdaj bomo šli, kdaj nas bo napadel ta ali oni? Najbolj glasni so oni, ki trdijo, da moramo takoj hiteti na pomoč Angliji in Franciji in to ne samo z materialom, ampak tudi z vojaštvom. Za njimi so pa najbolj glasni oni, ki trdijo nasprotno, da imejmo smodnik na suhem, dokler evropski diktatorji fakti-čno ne pridejo do našega obrežja. V sredini obeh teh so pa oni, in teh je tudi največ, ki pravijo, da dajmo Angliji in Franciji vso pomoč, ne da bi šli pri tem sami v vojno ter počakajmo z orožjem toliko časa, da nas kdo napade tukaj. Velika večina ameriškega naroda je danes za to, da damo potrebni material zaveznikom in sploh kar potrebujejo. Pa dasi je večina tudi mišljenja, da nas bo prej ali slej napadel Hitler, če zmaga v sedanji evropski vojni, pa vendar niso za to, da bi mu šli sedaj nasproti in ga pomagali uničiti že na evropskem ozemlju. Splošno je pa ves narod, to je oni, ki so za vojno takoj in oni, ki so proti, istega mišljenja, da se mora dežela oborožiti do zob. Hvala Bogu, da smo vsaj v tem edini. Torej, če je večina ameriškega naroda za to, da se pomaga Angliji in Franciji, pa nastane vprašanje: v čem jima moremo pomagati? Pomagati jima moremo a) z moralno podporo, da bo ves svet vedel, da smo na njih strani v gigantskem boju z evropskimi diktatorji, b) če jima pošljemo toliko bojnega materiala, da bosta imela ono, kar izdelata sama, lahko za rezervo, in c) da jima damo pogum z našo lastno oborožitvijo. Da vsa stvar ne izgleda ravno nedolžna, je narod sprevidel, ko je predsednik v svoji poslanici 16. maja zahteval za obrambo dežele najmanj 50,000 bojnih letal in ko so začeli nekateri že računati, kako daleč leži, na primer, Kansas City od obrežja in kakšna možnost bi bila, da ga sovražnik napade z letali. Ni lahko za narod, kot je ameriški, da se čez noč iznaj-de v orožju, ko smo po zadnji svetovni vojni hoteli pokazati svetu pot do mirnega življenja in smo v ta namen začeli potapljati svojo mornarico, ali jo prodajati za staro železo. Takrat smo govorili, da ni vojna za drugo, kot da ž njo bogatijo municijske tovarne in ko smo rekli, da nam ni potreba orožja, ker nas varjeta dva mogočna oceana. Mi, ki smo dvajset let govorili svetu, da naj se razoroži in smo bili v tem tudi vsem za dober zgled, pa se zdaj sprašujemo: kaj bo, če bodo v Evropi zmagali diktatorji, če se združijo Nemčija, Italija in Japonska in reorganizirajo svet, če Hitler dobi v roke zavezniško mornarico, če pride v Južno Ameriko, nam pa začne narekovati, s kakšnimi pogoji bomo trgovali ž njim, če bo sploh hotel naše trgovine in to le potom zamenjave? Kaj nam bo, recimo, takrat pomagala vsa naša ogromna zlata rezerva, ko ne bo imelo zlato druge veljaveIcot za plombiranje zob? Še vedno ni rešeno vprašanje: ali naj gremo na pomoč Angliji in Franciji in jima pomagamo ubiti napadalca na evropski celini, ali naj čakamo, da bo prišel napadalec sem? Svoji k svojim Dne 22. aprila mi je požar uničil del hiše, katero imam v najemu. Imam pa zavarovano proti ognju pri dobri zavarovalninski družbi, katere zastopnik je mnogim poznani Mr. John Zulič. Ko sem ga opozoril o nesreči, je bil takoj pri meni in vso stvar nazjiituiil zlavarovalnin-ski družbi. Zvedeli so za to nesrečo tudi stavbeniki, katerih pa ni bilo malo, in ker so vedeli, da sem zavarovan pri dobri družbi, ki rada in točno plača, so vsi hoteli imeti delo. Prepričan sem, da bi nikdar ne bil od tujca tako postrežen in z delom tako zadovoljen kot sem z Mr. John Zuličem. Zato rojaki, kateri imate svoje hiše zavarovane proti požaru pri tujcih, obrnite se na rojaka Mr. John Zuliča, ki stanuje na 18115 Neff Road. Kakor je meni uredil vse v splošno zadovoljstvo, tako bo tudi vam v slučaju nesreče. Mr. John Zulič je prijazen obenem pa takopostrežljiv, da je prav prijetno z njim občevati. Glavno pa je, da zastopa pošteno zavarovalninsko družbo. Za to svetujem vsem brez izjeme: svoji k svojim!' pa boste zadovoljni. Če je slučajno kdo v okolici fare sv. Lovrenca, ki ima zavarovalnino proti ognju na svoji hiši in mu je sedaj potekla se lahko oglasite pri meni in na vašo željo bo prišel Mr. Zulič k vam, kjer se boste o vsem lahko osebno pogovorili z njim. Mr Zuliču pa prav lepa hvala za pri jazno postrežbo v splošno zado voljnost, Jacob Resnik -o- Iz mladostnih dni Ker jako rada čitam mladost ne spomine izpod peresa Mrs Kurnik, zato želim tudi jaz na otrpnil od presenečenja in take predrznosti, kajti moj brat mu je povedal v brk, da se bo še kesal za svoje surovosti napram delavstvu. Ta ravnatelj je večkrat kakega delavca kar vrgel iz tovarne. Potem je bilo treba pa sila lepo prosit, da ga je zopet vzel nazaj na delo. Bil je Nemec, s katerim se naši ljudje niso znali dosti pogovoriti in ker je le malo kdo znal nemško pisati, so hodili pa mene nad-egovati ,da sem pisala, za nje. Seveda je bilo treba ne vem ko-iko visokosti in klečanja pred njim. Pa vselej sem imela srečo, da sem ga sprosila, da je vzel nazaj na delo reveže s kopico otrok. Kam drugam pa se je hotel siromak obrniti, ko pa tam ni drugih tovaren kakor te. Imel pa je tudi velikega psa, ki ga je vedno spremljal. Njegova žena pa je bila zelo usmiljena, zato se ji je surovo po-čenjanje njenega moža studilo. Naučila je omenjenega psa, da je vselej, kadar je hotel njen mož, v navalu svoje silne jeze, katerega izmed delavcev udariti, skočil med ravnatelja in delavca. Ko se je bil oženil, je tedaj rekel svoji ženi, da kar bo sinov, bodo njegovi, in kar bo hčera pa so v njeni oblasti. On je bil namreč prostozidar in tiste čase smo jih v starem kraju gledali kakor kakšne strahove, a žena pa je bila prava katoličanka, zato ga je večkrat prosila, da naj bi pristopil v katoliško cerkev, a njegova prevzetnost mu tega ni dovolila. Prva leta zakona sta se mu rodili dve hčerki in sta živeli. Tretji pa je bil sin, katerega pa so morali ob porodu izrezati in četrti je bil tudi sin, ki pa je že ob rojstvu umrl. To ga je silno razžalostilo in tedaj pa si je bil menda svest, da ga je Bog kaznoval. Večkrat je rekel, pisati nekaj svojih mladostnih . 1 . o • , j, da bi dal polovico svojega ziv- spominov. Spominov na mlada . . . . . v . . , i i.- t • •, i Ijenja za sina, tako si ga je ze- leta moje mladosti, ki pa so iz- |lel. V poznejših letih pa je i nenadoma zbolel ter je bil dol- ginila kakor dih pomladi za go- ro minljivosti, kakor izgine ^ j g0 bolan in je v tej bolezni veli-na svetu. 1 Torej naj posežem nazaj v dobo pred tridesetimi leti. V spomin bom poklicala človeka, ki je bil strah in trepet delavec v naših tovarnah na Javorniku in Savi. I ko trpel. | V tej bolezni gaje minila vsa I prevzetnost in napuh, končno i se je tudi izpovedal ter je vsaj | na videz silno obžaloval vse, ,., . , ., kar je hudega storil. Z njego-To sta dve veliki tovatm ' služkinjo gva si biU dobri pri_ za železo, kjer dela več tisoč de- jateljici in mi je vse povedala. lavcev različnih narodnosti. To- Ko je ta čloyek umrl sem bila rej človek, ki ga hočem opisati,1^ v'Ameriki. To je povest člo- je bil ravnatelj obeh (tovarn, j veka> ki je vča^h mislil, da je Bil je napuhnjen in prevzeten,j nad Bogonij a ga je Bog poni- ker se je zavedal svoje moči in žal kakor vsakega takega širo- veljave. Nosil se je kot kak ple- koustneža. menitaš. Sedaj naj vam povem pa še Kadar je prišel v tovarno, so!nekaj veselega iz moje mlado- se mu oči kar bliskale in nestrpno J sti. Ker smo vedno radi šli na je iskal kje bi našel kaj nepra-Jkako veselico, smo tudi večkrat vilnega, kajti potem gorje de-i naleteli na kake šaljivce, ki so lavcu, ki je kaj zakrivil. Dovolj j nam delali kratek čas. Eden mu je že bilo, če se je delavec le teli je bil nek fant iz Bohinja. nasmejal. ' Kadar je on začel pripovedova- ' . , , , • ' ti svoje špase, tedaj se je moral Bilo je nekega dne, ko se je . J ... . , . . , i vsak smej ati, moj brat samo malo nasmejali „ J . , . J 1 Nekoč nam je pripovedoval ge dogodbice iz moje mladosti. Ko smo šli nekoč od jutranje maše v adventu, se nam je nudil prizor, katerega ne morem pozabiti. Prišli smo na križ-potje, kjer je stalo zidano znamenje. Tu pa ugledamo človeka — izvrženca iz človeške družbe — ko je preklinjal in kazal pest proti znamenju, da nas je bilo kar groza. Ko smo ga pa vprašali kaj neki hoče, ker vedno pravi, da ni Boga, pa nam pove, "Ne rečem, da Ga ni in zato Ga pa zmerjam, da zakaj mi ne da novih štefletnov, ko mi pa vsi prsti na nogi gledajo iz čevljev." Nato pa nam je še kazal svoje raztrgane hlače. Med tem pa se že oglasi eden izmed naše družbe, neki delavec ,rekoč: "Zakaj pa vsaki krajcar zapiješ, požeruh, prav ti je, da si raztrgan." Prijel ga je in ga vrgel ob tla, rekoč: "Tu so ti tvoji novi štefletni, drugič se ti zna pa še kaj hujšega pripetiti, če te še enkrat dobim tukaj." Prav tako je meni rekel neki naprednjak tukaj v Ameriki, da je samo zato zavrgel Boga, ker je moral hoditi bos in ušiv. Nato pa sem mu rekla: "Zakaj pa sedaj ne veruješ v Boga, ko imaš vsega za svojo potrebo. Ali ne veš, da je vsak svoje sreče kovač, zakaj naj bi se lenuh jezil na Boga?" Kar se tiče pa vojne, pa rečem samo toliko, da je menda ves svet hipnotiziran po Hitlerju. Zakaj ima ta človek toliko pripadnikov po vsem svetu, da jih love bodisi v Ameriki ali pav Evropi. Kaj jim vendar ta človek obeta, menda raj na zemlji. Saj to tudi bo za nemški narod, če zmaga on, ker davke bodo plačevali vsi drugi narodi, Nemec pa bo prost. Kakor sedaj kaže, bo res Hitler postal vladar sveta. Tukaj obetajo tistemu, ki bi pripeljal Hitlerja sem, en milijon. Sedaj se pa baha, koliko je vreden in se prav na široko smeje. Že v starokrajskem časopisu sem čitala, kaj vse se zmislijo Amerikanci in ne bi rekla dvakrat, da je tisto ponudbo dal sam Nemec, če bi bil kdo kaj takega v resnici mislil, bi Tail molčal. Pa naj bo, saj te prazne črke itak ne pomenijo dosti, če bi se vse zbralo skupaj, kar se je že pisalo o tej vojski, bi en cel vlak ne peljal tistega časopisja. Samo, da se i nimivih in važnih zaključkov. Radi tega angleškim pilotom ni dovoljeno leteti brez maske za kisik višje kakor 5,000 metrov. (d). -o- Ob 100 letnici cigarete Cigarete so začeli uporabljati v Evropi šele pred sto leti. To modo so prinesli francoski vojaki na svojem povratku iz Alžira, kjer so videli, kako so domačini kadili tobak v ovitkih. Zopet drugo poročilo pa pravi, da je bila Španija tista, ki je vpeljala cigarete v Evropo. To novost so prav za prav uvedle Španijolke, ki so začele kaditi cigarete namesto pip in cigar. Španijolke so bile že leta 1834 Ce verjamete al' pa ne Če verjamete ali pa ne, na Menišiji imamo pa nekaj, ki nima vsaka fara. Se reče, saj ne morem reči, da je vse naše. ampak deležni smo pa le te posebnosti. Torej da boste vedeli, kaj imamo pri nas. Imamo goro, ki jo tišči pet fara, vsaka od ene strani, da ne pade vsaksebi. Gora se imenuje Slivnica in fare okrog nje so pa: prva fara so Begunje, ki je naša vas, zato jo imenujemo prvo, čeprav bodo žugali Cerkljanje in Bloča-ni. Druga fara je Cerknica, tretja Grahovo, četrta Bloke in peta Sv. Trojica. Gora je pa zato vmes, da se fare med seboj izkušene kadilke. Umetnost zvijanja cigaret pa se je cenila ši-|ne kregaj0. rom dežele. Kralj Ferdinand Gora je že od vsega početka VII. je mogel zviti dve cigareti ustvarjena tako, da je najbolj hkrati. strma na oni strani, ki kaže Prva znana tovarna cigaret v proti Italijanom. Slivnici za Franciji je začela delovati leta predstražo je pa Javornik in 1843. V Anglijo pa si je odprla mec[ Javornikom in Slivnico pot šele pozneje. Književnik Du- smo si postavili za vsak slučaj quence je kadil cigarete in je le- jezero s primernim močvirjem, ta 1857 pismeno vprašal, kje si da laški tanki ne bodo mogli do more nabaviti potrebno snov za Slivnice. Če bi bil jaz zdaj do-zvijanje cigaret. Končno pa je ma, bi interveniral pri vladi v prodrla cigareta med priprosto Belgradu, da bi poslala na Cer- Ijudstvo šele leta 1870. o- IZ PRIMORJA kniško jezero bojno mornarico. Vprašanje je samo, kako bi prišla tje, ker voda pride in odide iz jezera samo pod zemljo, torej bi bilo to za bojne ladje ze-—Postojna.—Še čila in zdra-h0 nerodno, zlasti če imajo viva je praznovala 80 letnico živ- soke dimnike in jambore. Am-ljenja Postojnčanom dobro zna- pak za submarine bi bilo pa to na Katarina Gorjanec. Doma-1 jako pripravno. čini ji pravijo Smrekarjeva mama in pod tem imenom jo bolj poznajo, kakor po priimku. Ju-bilantka je marljiva gospodinja in dobra mati. Njena družina je štela 15 otrok, od katerih je ostalo pri življenju 6. Pred 10 leti ji je umrl mož Martin, ki je bil znan tesarski mojster. Kljub temu da je ostala sama s tako veliko kopico otrok, ni klonila v težki in naporni življenski poti, temveč se je še z Večjo vnemo lotila dela v korist svoje velike družine. Svoj visoki jubilej je veselo in zadovoljno praznovala v krogu svojih domačih. —Trnovo pri II. Bistrici, aprila 1940. Tatvine železa so v Italiji kot tudi v drugih državah že na dnevnem redu, vendar do zdaj ni bilo slišati o tem, da bi kmetom kradli poljsko orodje. Prejšnji teden pa je ne- malo razburja ljudi in že mi-!kdo odpeljal posestniku Anto slijo, da bo res pobral tudi Ameriko. Pozdrav, Mary Modrijan. --o- Delovanje možganov v višini Zdravniški strokovnjaki so dognali, da delujejo možgani nu Boštjančiču iz bližnjih Smrij cel plug. Šele nekaj dni po tatvini so ukradeni plug iz-taknili nekje v bližini Trnovega, kjer ga je bil tat pustil naj-brže v strahu, da bi bil izsleden. Posestnik Boštjančič pa je bil s tatvino pluga le prizadet, ker mu je plug zmanjkal ravno pilota, ko prileti v višino šest | zdaj, ko je čas oranja. Če ne tisoč metrov počasneje kakor j nastopijo kakšne spremembe običajno, in sicer za eno petino. na bolje, bodo morali naši kme počasneje. ! tje skrbno paziti na svoje pol j- Njegovi zaključki niso več i slco orodje. nekemu sodelavcu, potem je pa^^ gQ ^^ QČe ^ še zažvižgal ko je prišel ravna- ^^ pravi> zvečer SQ oče . . . . telj mimo. No, pa kdo bi zame- rekj. svojiženi : «ve§, Anca, ju- Dokler to vprašanje ne bo rečeno, bomo živeli v strahu pred ril mlademu fantu, ki je bil ko-;tri grem y Radovljico, da bom negotovostjo, v strahu pred vojno. Tukaj ne gre za naklo- maj 18 let star. Tedaj pa stopi nat>edil t>»uuumxmmuuiwiUH»»nniiii»»m««i»Hi»»immm» Morgana sta vzela s seboj seveda tudi sveženj z bankovci in depoziti. Mislil sem zlato in denar izročiti Bernardu, ki sta mu Morgana vzela skoraj vse premoženje, — vse je bilo izgubljeno. Deadly dust, prah smrti —. Črnec je sedel pod hickory-jem in poleg njega je ležal mladi Indijanec. Ni mu menda bilo prav prijetno pri srcu, samemu z neznanim črncem v divjini, vidno se mu je razjasnil obraz, ko me je zagledal. Pa tudi Bob me je ves vesel sprejel. "Oh, lepo, pa priti massa! Indijan gledati ko vrag, tudi renčati in kruliti ko živina, pa nigger Bob mu dati eno po ustih in Indijan biti tiho." "Ne bil bi ga smel udariti, Bob! Tako obnašanje ni viteško, Indijanec je zvezan, ne more se braniti! Razen tega je tak udarec smrtna žalitev, ki jo Indijanec tudi s smrtjo maščuje. če bo spet prost in te bo kje srečal, si izgubljen, Bob!" "Nigger Bob izgubljen —? Oh ,ah, massa —! Potem rajši koj ubiti Indijan, da ne biti spet prost!" Res je izdrl bowieknife in ga nastavil Komanču na srce. Prijel sem ga za roko. "Stoj, Bob! Pustiva ga živeti, mnogo nama bo še koristil. Rajši mi pomagaj, da ga prive-ževa na konja!" Odmašil sem Komanču usta. "Moj rdeči brat naj si oddahne! Govoriti pa ne sme, razen če ga vprašam t" Ponosno je odgovoril: "Maram bo govoril, če se mu bo zl j ubilo. Belokožec me bo u-bil in mi vzel skalp, tudi če ne bom govoril." "Maram bo živel in tudi skal-pa mu ne bom vzel. Old Shat-terhand ubija sovražnike le v boju," "Old Shatterhand —? Uff—!" "Resnico sem povedal. In Maram ni več moj sovražnik. Moj brat je in Old Shatterhand ga bo odpeljal v Wigwam njegovega očeta." "Oče Marama je Tokeihun,— Rogati bik —, veliki voglavar Komančev, ki poveljuje rodu Racurro. Ubil bo Marama." "Zakaj ga bo ubil?" "Ker se je dal ujeti belokož-cu." "Ali bi bil moj brat rad svoboden?" Začuden me je gledal. "Kako more dati Old Shatterhand svobodo bojevniku, čigar skalp in življenje sta njegova last?" "Če mi moj mladi brat obljubi, da mi ne bo ušel, ampak me pospremil v wigwam svojega očeta, mu bom odvzel vezi in mu vrnil tudi konja, tudi orožje si sme spet vzeti, ki visi tamle na njegovem konju." "Uff —! Old Shatterhand i-ma mogočno pest in veliko srce! Old Shatterhand ni, kakor so drugi belokožci. Toda — ali nima dveh jezikov?" "Old Shatterhand govori vedno resnico. Ali me bo moj brat ubogal in me peljal k svojemu očetu Tukelhunu?" "Maram bo to storil." "Torej pa naj vzame ogenj miru iz moje roke! Uničil ga bo, če ne bo mož beseda." Na jasi blizu hickoryja je bil skrit moj mustang. Šel sem po njega in poiskal v torbi ob sedlu dve smotki. Našel sem smot-ke svoj čas med zalogami stake-manov ob Llanu in si jih osvojil. šibice sem tudi imel, seveda iz iste zaloge. Maram je ogledoval smotko. "Ali belokožci nimajo velikega Duha, ki bi jim dal rasti sveto zemljo za calumet?" "Belokožci," sem odgovoril, "imajo Duha, ki je večji ko vsi drugi duhovi. Dal jim je mnogo prsti, ki se iz nje da narediti tudi calumet, kadijo pa calumet le, kadar so doma. Kajti veliki Duh jih je naučil piti dim miru iz takihle smotk, ki so priročne j še ko calumet, ker se jih laže shrani." »Uff—! Smotka — ? Veliki Duh belokožcev je pameten! Takale smotka se da res laže spraviti ko calumet!" Bob ni bil zadovoljen. Krem-žil je obraz, ni mu bilo prav, da sem v miru in prijaznosti kadil smotko z Indijancem, ki bi ga bil moral prav za prav na konja privezati. Nekaj časa naju je gledal in vihal nos za vonjem smotk, pa povedal: "Oh, Bob tudi kaditi mir iz smotke!" Dal sem mu eno. "Tule, vzemi! Pa kadi jo na konju! Odriniti moramo." Komanč si je poiskal svojega konja in za jahal. Kolikor sem Indijance poznal, se mi ni bilo treba bati, da bi mi ušel. Tudi Bob je zlezel na enega izmed komanških konj, seve šele po mnogih ponesrečenih poskusih. Druge konje sem povezal za povodce in jih vzel v roko pa sedel na mustanga. Odjezdili smo. Svet je padal, dolina se je širila, prišli smo na Rio Pecos. Poiskal sem sled Komančev in jezdil po njej do večera. V varnem zavetju- sirfo si poiskali prenočišče. V odejah koma-ških konj smo našli zaloge posušenega mesa, nismo gladova-li in tudi na lov nam ni bilo treba hoditi. Maram je koj legel spat, z Bobom pa sva menjaje se stra-žila. Drugo jutro sem pobral konjem, kolikor jih nisem potreboval, odeje in vse, kar so imeli na sebi, pa jih pognal v reko. Preplavali so jo in izginili v gozdu. Maram ni zinil besedice. Jezdili smo dalje. Sled Komančev je bila razločna, vsekakor so bili prepričani, da jih nihče ne zasleduje. Potovali so na desnem bregu Rio Pecosa vse do Sierra Gaudalupe. Tam pa sem ves začuden o-pazil, da se sled deli Polovica Komančev se je obrnila v gorovje, druga manjša pa je jezdila ob Rio Pecosu dalje. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JUNIJ 15.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Pevsko društvo Jadran priredi piknik na Pintarjevi farmi. 23.—Piknik Slovenske šole SND na Močilnikarjevi farmi. 23.—Dom zapadnih Slovencev proslavlja prvo obletnico s piknikom na 6818 Denison Ave. 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na Pintarjevi farmi; bogat program in nagrade za stare in mlade. 30.—Farni p i k n i k fare sv. Kristine na cerkvenih prostorih. 30—Piknik mlad. pev. zbora Slovenskega doma na Stu-škovi farmi. JULIJ 4.—Four Points Tavern ima piknik na Stuškovih farmah. 7.—Piknik društva Napredek št. 132 JSKJ na Stuškovi farmi. 14.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarjevi farmi. 14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi. 14.—Wickliffe Fire Dept. piknik na Stuškovih prostorih v Wickliffe, Ohio. 21.—Društvo sv. Družine, št. ra Kanarčki na prostorih Slovenskega doma na Denison Ave. AVGUST 4.—Piknik fare Marije Vner bovzete na Pintarjevi farmi. 4.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovih farmah. 4.—Skupni piknik vseh podružnic Slovenske moške zveze na Novakovih prostorih, Bar-berton, O. 11.—Godba Bled priredi piknik na Stuškovih prostorih v Wickliffe, Ohio. 11.—Dvor Marije Pomagaj, Reda Kat. Borštnarjev, št. 1640 priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob priliki 25-letnice obstanka. 18. — Federacija Slovenskih narodnih domov priredi pevski program z sodelovanjem vseh pevskih zborov. 25.—Zveza društev Najsv. Jmena priredi slovenski Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave. 25.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 8.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11. obletnico ustanovitve. 22. — Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave. OKTOBER 6 — Mladinski zbor Slavčki 207 KSKJ priredi izlet v Madi- imajo prireditev v SND na St son, O. 21.—Social Club ima piknik na Stuškovih farmah. 21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi. 28.—Piknik mlad. pev. zbo- na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba. 19.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti. 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. 30.—O r k e s t e r Sunny Ray priredi plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Ave. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pecon. DECEMBER 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem, domu na Recher Ave. -o- —Trst. — Pred sodiščem so se morali zagovarjati Ivan Mar-tinčič, Ivan Leskovec iz Dolenjega Jezera (Jugoslavija) zaradi tihotapstva konjev. Sodnikom so dokazali, da niso imeli namena tihotapiti konjev in jih je zaradi tega sodišče oprostilo. —Trst. — Neznani zlikoveo je na premeten način odnesel dragularju N. Peterlinu nekaj Ugnal ga je Clair Ave. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Martha Wash-] demantovvtvrednosti 36,000 lir. ington št. 38, SDZ, prireja ples.Oblasti so pridno na delu, da bi v Slovenskem narodnem domu'našle spretnega tatu. Raz jahal sem ih preiskal sled. Med tistimi, ki so jezdili ob Rio Pecosu proti jugu, sem našel tudi Samovo Tony. Preveč dobro sem jo poznal, da bi jo bil zgrešil. Malo prej sem našel sled tabora. Vprašal sem Maram: "Sinovi Komančev so jezdili v gore, da obiščejo grob velikega poglavarja?" "Moj brat je prav povedal." "In tile," sem pokazal na drugo sled, "jezdijo z ujetniki v wigwame Komančev?" "Tako sta zapovedala poglavarja Racurrov." "Sinovi rodu Racurro so vze-jli s seboj tudi zaklad belokožcev?" "Vzeli so ga s seboj, ker ne vejo, kateri belokožec je lastnik zaklada." "Kje ležijo wigwami Komančev?" "Na savani med tole reklo pa tisto, ki jo belokožci imenujejo Rio Grande del Norte." "Na savani med dvema gorovjema?" "Tako je." "Torej pa ne bomo potovali po sledi Komančev, ampak naravnost na jug." "Moj brat naj stori, kar hoče ! Toda naj ne pozabi, da na tistem svetu ni vode za njega in za njegove konje!" Ostro sem mu pogledal v oči. (Dalje prihodnjič) Okrajni sodnik čebular je globoko vzdihnil: "Križ je s temi pravdarskimi ljudmi. Za vsako malenkost se tožarijo." "Zakaj jih pa ne zapodite," ga je vprašal šele pred kratkim došli, novi pripravnik Peter Koren. "Zapodim? Kje pa imate pamet? Kaj takega bi bilo mogoče kvečjemu pri kakšnem večjem sodišču, če bi jih pa jaz tu napodil, bi mi jo pošteno zagodli, saj dobro vedo za "višjo instanco." Posebno zvit je Ko-privar. Rečem vam, ta je rojen pravdar. če še pošteno v kozarec pogleda, potem je zbadljiv, prepirljiv ter se z vsem svetom spre. Gorje mu, kdor mu tedaj ugovarja. Takoj ga gre tožit. Pa prav ta Koprivar je povabljen za jutri." Molk. Po kratkem premisleku se ponudi Peter Koren: "Če dovolite, gospod sodnik, ga bom pa jaz prevzel!" "Vi? Vi ga zares hočete prevzeti? In celo prostovoljno? No, če s tem opravite, zaslužite veliko zlato medaljo . . ." Notranje zadovoljen, da mu ga je tako brž obesil, je sodnik odšel iz urada. Vselej mu ni lahko uspelo, da je najneprijet-nejše zadeve naprtil svojim pomočnikom. Navadno se je moral mučiti sam z njimi. Pa tudi Pteter Kjoren je bil zadovoljen. Prav nič ni dvomil o svojem uspehu, saj so že na univerzi trdili njegovi tovariši, da je "z vsemi žavbami namazan." Drugi dan. Koprivar pride. Predrzno, kljubovalno. S trdnim sklepom, da prav gotovo ne bo poslušal sodnikovih dobrohotnih nasvetov. Ko je z vso samozavestjo zaloputnil vrata za seboj, je zagledal za uradno mizo pripravnika, namesto gospoda sodnika, "j, s tem zelencem bom pa kar hitro opravil!" Ropotaj e odloži klobuk in palico na stol. "Dobro jutro, gospod pripravnik!" Peter Koren ga pogleda strogo od nog do glave. "Nisem pripravnik," na kratko odseka. "Tako-o-o?" "Ne, moj naslov je: sodnijski aktualni koncipient za bagatel-ne zadeve." "Ba-ga-gu," odpre nekam preveč iznenadeni Koprivar svoja široka usta. Peter Koren piše mirno dalje. Koprivar privleče iz žepa velik rdeč robec in si obriše čelo, čeprav ni potno: "Dobro jutro, gospod sodnijski a-a-ku-za-li-tist!" — "Sodnijski aktualni koncipient za bagatelne zadeve, prosim." "Da, da, gospod, ak-bag-agen-tis, saj dobro veste, po kaj sem prišel, kajne?" "Nič ne vem, držite se uradne oblike in povejte svojo zade- stiska robec v roki kot debel rdeč cmok. "No, potem pa k stvari in ne govorite nesmisla." "Da, da, hotel sem vložiti tožbo proti sosedu. Prosenu in vprašati gospoda aktual-bagu-al-teista —" * "Sodnijski aktualni koncipient za bagatelne zadeve," je nevarno zagrmelo od Korenove mize. "Dobro, dobro, gospod, gospod aktualizipuli-gitist —" Koren je dostojanstveno, a odločno stopil proti zvoncu, znamenje za sodnega slugo. A Koprivar je že preplašeno skočil pred njega. "Ne, ne," je v strahu zavpil, "nič več nečem vedeti o vsem tem. Tožbo umaknem. Naj me vrag vzame, če še kdaj pridem. Sodišče me nikoli več ne bo videlo, vi, vi aktual-bagual sala-menska zverina!" Pograbil je klobuk in palico ter skokoma zadrvel skozi vrata. Nikoli več ga ni bilo. Pa tudi vsi drugi pravdar j i v tistem okraju so se čuvali priti pred gospoda "z dolgim naslovom." Peter Koren se je od srca nasmejal in sodnik čebular mu je bil hvaležen za blaženi mir, ki ga je odslej užival. (Rihar) -o- IZ DOMOVINE —Nesrečna smrt pri cerkvenem zvoniku. Raka dobi nov zvon. Zato so te dni še ostale tri zvonove sneli in napravili novo ogrodje za vše štiri zvonove. Poleg večjega števila delavcev je bil pri tem delu zaposljen ključavničar France Nerat iz Rake. Ko je svoje delo opravil je rekel ostalim delavcem, da gre naravnost domov, šel je iz cerkvenega stolpa. V trenutku, ko je stopil iz cerkve in zavil mimo zidu, je eden izmed delavcev vrgel star hrastov tram iz zvonika na tla in zadel Franceta Nerata na glavo. Nerat je bil pri priči mrtev, ker mu je tresk glavo razklal. Okoličani obžalujejo na tako usoden način pre-minilega pokojnika, ki je bil daleč na okrog znan kot priden delavec. Bil je skrben oče svojim številnim otrokom, ki jih je vse vzgojil v narodno-zavednem duhu. —Neki Hadler je s kolom po glavi mahnil Laknerja Franceta iz Strug. MALI OGLASI Odda se V najem se oddajo štiri sobe lepo nanovo dekorirane. Vprašajte na 967 Addison Rd. (137) Fant želi delo Fant, star 17 let, želi dobiti delo na farmi; razume se tudi na vse poljedeljske stroje. Oglasite se na 952 E. 14lst St. (137) Neimenovani nemški general odlikuje nemške vojake za hrabrost in izredne čine v sedanji vojni. vo i" Delo išče ženska išče delo za hišna opravila, ali pa za v restavran-tu; najraje pri Slovencih. Vprašajte na 3622 E. 80th St. (137) Danska kolonija na Greenlandiji je .postala osamela vsled vojne. Ameriška vlada je poslala tja več obrežnih stražnih ladij, eno takih; vidimo na sliki s 3 plačnim topom. "Na povelje, gospod, gospod ašpektalitetsbagatelist." "Sodnijski aktualni koncipi' ent za bagatelne zadeve," pribije s poudarkom Peter Koren. "Razumem, razumem." Koprivarju je vsa predrznost splahnela. Prave, resnične potne kaplje mu stoje na čelu. "Ta, novi, je pa res ves vražji. Kdo si bo zapomnil tak dolg naslov." Na tihem ga je že najmanj stokrat ponovil, nato se zažene spet v obupen poskus: "Gospod sodnijski aktalitet-špecilist* hotel sem le -—" Peter Koren se je v vsej velikosti vzdignil izza mize, nabral obraz v strogo uradne gube. Oster glas zrelega j ur ista je za-donel Koprivarju na ušesa: "Koprivar, zdi se mi, da me hočete zasmehovati! Svarim vas! To je žalitev Uradne osebe. Posledica je stroga kazen!" "Ne, ne," jeclja Koprivar in Zavarujte vaš avtomobil proti nezgodi $5,000 do $10,000 zavarovalnine za ljudske poškodbe stane $21.08. $5,000 zavarovalnine za škodo storjeno drugim avtomobilom, stane $6.80. Zavarujem tudi avtomobile proti ognju in tatvini. Zavarujem hiše, trgovine in šipe pri trgovinah. Prodajam hiše in lote. Vprašajte pri John Zulich 18115 Neff Road Telefon KEnmore 4221. (143) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. R0GEL DRY CLEANING 6526 ST. CLAIR AVE. Se priporočam, da daste vašo obleko čistiti in jo dobite nazaj kot novo. /OyX SAFETY X // OF - YOUR *