Vstaja v Carigradu. Velesile obračajo, Turki obrnejo. Vsa Evropa je že sanjala o miru, ki so ga dosegle združene velesile. TurČiji so poslale lepo pismo z grožnjo, da ji bo ]oj, ako ne odstopi Odrina in ako ne dbvoli, da velevlasti same odločajo o usodi Egejskih otokov. Turki so se posvetovali in posvetovali ter nazadnje prišli do sklepa, "da je res najbolje, ako se podvržejo združeni volji velikih držav. In vsa Evropa se je oddahnila in legla miraio spal v zavesti, 'da je večina težav premagapih in, najvefcje nevarnosti za splošno veliko vojsko odstranjene. Toda velike države so že večkrat doživele, eda se na Balkanu drugage misli ip dela, kakor pa pri njih. Velevlasti so se svoječasno izrekle za mir, in balkanska vojska je napočila. Velevlasti so bile prepričane, da Turgija zmaga, in zmagale so države balkanske zveze. In kaj se je dogodilo pretekli teden? Velesile so zagrozile TurSiji, da mora skleniti mir, in ona si upostavi movo vlado, ki je za nadaljevanje vojske. Turška vlada z velikira vezirjem Kiamil-pašo je bila zadovoljna, da Turfiija odstopi Odrin in &e podvrže glede otokov, Toda ni računila z raladoturki. Dne 23. t. m. izbruhne vstaja mlaftoturkov pod vodstvom priljubljenega in junaškega Castnika Enver-bega, ki ustreli dosedanjega vojnega niinistra Nazim-paSo, vjame velikega vezirja Kiamil-pašo z vsemi ministri ter jih prisili, da odstopijo, ter upostavi novo vlado, sestalvljeno iz samih mladoturkov, katero mora tudi sultan pripoznati in, odobritL Nova mladoturška vlada sicer izjavlja, da je tudi za mir, toda Odrina in Egejsiah otokov ne odstopi Samo na ta nafiin pa se da doseči mir. Skoro gotovo je, da se bo vojska na Balkanu Ivmalu zopet pričela, ako bo vlaria mladoturkov le nekoliko fiasa trpela. Ni namreS izključeno, da nastane ' kmalu upor proti mladoturškira mopfotcem, ker je mno. go vo]aštva iri duhovništva z mladoturki nezadovoljpega, Mladoturki so nekako isto, Kar pri nas liberalci. Ako pa se vojska zopet začne, potem ,;e upati, da poseže tudi Rusija vmes. Rusija ne bo pripustila, da jji se samo za trenotek moglo misliti na zopetno pro- idiranje Turčije v Evropo. Zmaga krščanski3x balkanskili držav ne sine trpeti nobene fikode, in ako se zaSne zopot vojska, morajo zopet krgčaoske države zma_ govati. Rusija jih bo podpirala proti turškim nevernikom. Ubogi Bolgari se nam usmilijo, ako bodo mo- Irali zopet krvaveti, a sedaj jim želimo še bolj vročo flepih in hitrih uspeliov. Rumiiiiija se vede zelo ne- t sramno j)roti Bolgarom ter zaliteva ocl njih kar meni nift tebi nič odstop važnih koso,'/. bolgarske ze'mlje. Ni -fiobeno -tunačtvo za Rumuncfi, 4Jco nustopjijo set^aj ta_ ko izzivalno, ko imajO Bolgari silovito vojsk.o s Tur- ; ki, Usoda bo za te grde nastope Rumunce brezdvom- ' no ob svojem fiasu Kaznovala. Vele'vlasti se še vedno niso zjedinile zaradi mej novoustanovljene Albanije, ki bi naj bile spomin na preminule gase turške moči v Evropi. Bazlogl vstaje. Turčija nima denarjai nima cbovolj vojaStva in nima zadosti sposobnih 5astnikov, zato trezai Turki sami izprevidijo, da bi bila budalost, nadaljevati voisko^ Toda hoteli so, da jih drugi prisilijo, da ustavijo vojsko in dajo Bolgarom Odrin in Grkom del Egejskih otokov. Velevlasti so izpolnile Turkom to željo ter v znanib. predlogih zahtevale od tiirške vlade, da se pri mirovnih pogajanjih uda. Veliki vezir (ministrski predsedaik) Kiamil-paša ni hotel sam prevzeti odgovornosti na se in je sklical veliki parodni svet, da bi predložil njemu vprašaiije, ali se naj sklene1 mir pod popoji, ki jih tudi velevlasti nasvetujejo. Tudi narodni svet je bil za to, da se sklenemir ip odstopi Odrin. 1 Toda komaj se je izvrišil ta sklep, zažutili so mladoturki v sebi pokliCj da uprizorijo vstajo, vrzejo sedanjo vlado in vzamejo sami krmilo turškega cesarstva v svoje roke. SploŠaa ljudska nevolja, ki ne pozna slabih razmer turške drzave in turŠk&gavojaStva in noče ni6 vedeti o odstopu Odrina, ki je Turkom ra- di grobov sultanov svet kraj, jim je priSla na poinoč ter jim omogocila, da se je vstaja posreSila. Mladoturgki politiki, ki so smatrali ta trenotek za ugoden, da ztopet [ ride.jo kvišku, so se torej spretno poslužili Ijudske nevolje zaradi Odrina, Potisnili so obenem osebo v ospredje, ki je sicer tudi mladoturškega mišljenja, ki pa ne zasleduje nobe.nih osebnili korigti in ki je vslecl tega nenavacJno priljubljen ])t\ turškem Ijudstvu, raladega poveljnika pri Cataldei,«Enver-bega. Tako je naredila cela vstaja v prvem trenotku vtis, dase tukaj ne gre za mladoturško stranko, ajnpak. za ugled domovine, za padaljevanje vojsTce, za borbo na življenje in smrt za sveto mesto O'drin. , Ako mladoturki sedaj zatrjujejo, da so tndi za mirovna pogajanja, je to le prazna beseda, kajti kdor je za mir, more biti tudi za odstop Odrina. Ako se hoSejo mladotorki držati, da jih ne bo ljudstvo takoj spoznalo kot sleparje, so prisiljeni nadialjevati vojsko. Kakor hitro pa bo Turčija nadaljevala vojskb, priskoči Rusi> balkansk m Slovanom na pomoc. Druge države so še tako presenefiene o'd zadnjih dogodkov v Carigradu, da še ne vedo, kaj bi naj govorile in storile v oeigled novega položaja v Turčiji. Vstaja. Bilo je v ftetrtek, dne 23, t. m, V voiiiem rainistrstvu je bilo ravnokar posvetovanje ministrov, Tudi veliki vezir Kinmil-paša je bil navzoS. Proti vojnerau mkiistrstvu se bliža velika množica ljudi, Načelu večjega stevila vojaštva jezdi jia belcu lep, mlad oastnik, Ijubljo. iec tur^kega ljnrlsiva, Eiiver-beg. Prišel je od Catal(Tče v spremstvu Fetlii-bega in Hallila, prejšnje. ga poveljnika v Homsu, z nad 300 mladoturki. Ko je prispel Enver-beg z mladoturšklmi častniki pred posvetovalnico, je poslal ministrom najprej vizitnico. \'ojui minister Nazim-paŠa je prišel nato s svojimi adjntaiiti pred vrata ter prepovedal Enver-begu vstop. Začelo se je nato najprej prerekanje ter je Nazim-paša ozmerjal Enver-bega. Ko je zaklical Nazim-paša zarotnitom: ,,Nesramni psi!" je bilo to znamenje za splošno streljauje. Poleg Nazim-paše je bilo ubitih Se 8 os«b in 2 adjutanta, en sluga justicnega ministrstva, še en sluga in en sultanov tajnik, en stotnik in, en dragoman. Kdo je bil osmi, Se ni dagnano. Morileo Nazim-paše je baje pek'i mladoturški poslanec. Nazim-paŠa je bil zadet od dveh krogel. Ena krogla mu je Šla skozi levo oko, druga skozi desno sence. Ko je Ejiver-beg z golo sabljo udrl v dvorano, so popadali ministri od stralm na kolena in prosili milosti. Enver-beg je hotel zaklati velikpga vezirja Kiamil-pašo, ta ga je pa s povzdignjenimi rokami pro. sil, naj mu prizanese. Enver-beg je pozval Kiamil-paSo, naj taikoj napific sultanu napoved, da s svojim raijiistrstvom odsto. pa. Kianril-paša je to takoj storil ter izrogil kos papirja, na katerem je bila napovcd napisana, Euver-begu, ki se je podal s tem k sultanu. Enver-beg pred sultanom. Enver-beg se je nato, kb je dobil odpoved mini. strstva v roke, odpeljal v avtomobdlu v sultanovo palačo ter prisilil sultana, da je sprejel odstop ministrstva ter sprejel Mahmud-Šefkjet-paSo za velikega vezirja. Sultan se je braniU Enver-beg pa ga je opozoril, da stoji množica nezadovoljnega ljudstva na ulici in da je nevarno, se upirati volji naroda^ Sultan ni verjel tem besedam in je poslal svojega glavnega tajnika, da si položaj ogleda in" mu poroča, če govori Enver-beg resaico. Ko se je tajnik vrnil in poročal, da govori Enver-beg resnico, je imenoval sultan Mahmud-Selket-pašo za velikega vezirja. Mahmud-SelketpaSa je nato takoj sestavil novo ministrstvo, katerega Člani so sami mladoturki, Enver-beg je nato med burniini klici množice naznanil, da je prejšnje ministrstvo o'dslovljeno in da je imenovan general Mahmud-Selket-paša za velikega vezirja. Enver-beg je postal komandantsultanove straže, kar sultanu gotovo ae povzroča veliko veselja. Da se je Enver-begu tak.o izborno<posre5ila vstaja, se ima mnogo zahvaliti turški bogoslovni in pravni mladini (softi), ki je hujskala ip razburjala mladino, da je ves čas vznemirliivih dogodkov klicala po ulicah,: V iinenu božjetn, v imenu božjem, Mladoturška stranka je izdala oklic na ljudstvo, v katerem obtožuje vlado Kiamil-paŠe, 'da je hotela izdati TurčijOj ter ji očita, da se je vkljub, znanemu junaštvu vojaštva odločila za sramoten mir z balkanskimi državami, Kiamil-paša j;e glavni kriveo nesreČe domovine. Narod naj se dvigne in naj ne pripusti pod nobenim pogojem, da se odpove Turčija svojim* svetim pravicam vEvropi. Oklic korača z besedami: ,,2rtvujte vse, da ohranite turske' dežele v Evropi!" Besede so lepe, ker iz njih zveni ljubezen do domovine, verjetno je tudi, da Enver-beg res ravna samo iz domiovinske ljubezni, malo verjetno pa je to pri drugih uplivnili pristasih mladoturške stranke. Enver-beg. Epver-beg se imenuje oni mož, ki se je postavil na čelo mladoturškerau uporu in prisilil staroturško ministrstvo, dia je takoj odstopilo. Sedaj velja za narodnega junaka v Carigradu in celi TurČiji.. Tudi leta 1908, ko so ddstavili mladoturki prejšnjega sultana Abdul-Hamida, je igral Enver-beg veliko vlogo v mladoturški politiki. On je namreč na 6elu veg sto Albancev skupno z Niazi-begom prikorakal v Bitolj, kjer je slovesno proglasil odstavljenje Abdul Hamida. Ko so p_otem dobili mladoturki vladno oblast v roke, je šel Enver-beg v Berolin kot vojaški za-stopnik (ataše) Turčije; tam je ostal do izbruka vojske v Tripolitaniji, Takoj, ko se je raznesel glas o vojski, je odpotoval Enver-beg čez Egipet v Cirenajko, kjer je (organiziral vojaški odpor domačinov proti Italijanom in se je kot upravnik zapusčene dežele zelo trudil, da bi ostala ta pokrajina v lasti Turfiije. Njegov ugled je med arabskim in turškim prebivalstvom vedno rase'1 in s ponosom se je zaCelo med Turki imenovati, njegovo ime, Enver-beg se je zelo protivil sklenjenemu miru med Italijo in TurSijo in izjavil, da hoSe izgiibljene pokrajine pridobiti Turčiji zopet nazaj, Ko je vojna na Balkanu izbruhnila z vso silo, so ga odpoklicali nazaj v domovino. Pri&edŠi v Carigrad, je moral gledati, k'ako so poražene in zmodene turške feete izpred Lile-Burgasa in Corluja v obupnem begu drle v mesto. Enver-beg se je silno trudil, da bi zopet mapravil raed Četami red. NavduSeval je posamezPe oddelke, vspodbujal častnike ip je na ta način mnogo pri> poraogel, da niso Turki popolnoma izgubili glave. Sedaj se o6i vseh narodnjakov v poraženi TurSiji obraBajo v njega kbt eSinega rešitelja* Zanimivo je, da je ta mož, kakor so poroSali slovapski listi, slovanskega pokolenja, k,er izhaja iz poljske rodovin©, ki se je svoj 5as izselila na Turško. Enver-beg je po poroSilu poljskih listov sip nekega poljske'ga boritelja za svobodo iz leta 1863r ki se je odlikoval pri vstaji proti Rusiji, pa je moral pobegniti na TurSko. Enver-beg se je rodil na Tur8Jcem, Kjer je tudi odgojen, toda on &e vedno hrani spomini na svoje pokoljenje, Oe pi&e svojim rojakom na Rusko, dostavi k svojemu imenu E.nver-lx;g še svoje poljsko obiteljskio ime Borzeoki vitez pl. Polkozic. Enver-bpg je ostal tudi zvest tatoliški veri svojih očetov. Velosile v zadregi. V najveftji zadregi so sedaj velesile, ki so tako lepo imele vse napeljano za mir, a jim je naenkrat naredila mladoturška vstaja grto <Sez njih rafiune. Mladoturki zatriujejo, da bocto pa znane posredovalne precUoge velesil v par dneh odgovorili. Vsled tega morajo velesile cakati na odgovor. Z papetostjo se priSakuje ta odgovor, kajti oa njega je odvisno, kako se bo razvil politični položaj, Toda ako niso mladoturki 6isto navadni sleparji, morajo odgovoriti, da Odrina ne odstopi,ro in Egejskih otokov ne dado oblastim na razpolago, in posleflica tega bo, da se vojna na Balkanu zopet priene. V kratkem bodo zopet začeli govoriti topovi pri Cataldči. Balkanske armade so pripravljene, da njili čete kmalu udarijo na Carigrad^ Pričak.ovati je, Ša tudi Rusija ne bo vefi gledala mirno razvoja dogodkov, ampak' sama posegla vmes. Iz ruskih' izjavje sklepati, da tudi Rusija zgrabi za orožje, ne samo balkajnskim narodom v pomoč, ampak tudd v svojo lastno ldorist. Ruslia sc pripravlja. Znano je, da je bolgarsko pomorsko mesto Varna zaprto za vsak trgovski promet. To pa baje ne to. liko iz strahu, da bi se tujim trgovskim ladjajm zgodila kaka nesreča, ampak da Rusi lahko mirno in varno izkrcavajo vojaŠtvo in živila, kl jik pošiljajo Bolgarora na pomofi, Ruslaa jajvnost pa gre v svoji zatitevi Še dalje, kako se naj postopa proti Turkom. Ne sarao balkanskim Slovanom je treba prinesti pomofii, ampak Rnsija naj zasede tudi one turške vilajete v Mali Aziji, v katerih prebivajo armenski kristjani iii rnsko brodovje si naj izsili vh'od skozi Bospor do Carigrada. Stara želja Rusov je, da bi imeli prosto pot skozi Dardanele, in sedaj 9e jim zdi, da je prišel trenotek, v katerem liogejo uresnigiti svoje sanje. Ako se obnovi vojska pa Balkapu, je verjetno, da se tudi Rumunska da zapeljati k: neprevidnim korakom proti Bolgariji, kar bi izzvalo nevaren vrtineo v sredini Evrope. V Rumu.niji je sliŠati vedno več glasov, ki zahtevajo, da se v sectamjem trenotku paiie Bolgarom za vrat. S tem bi si Rumunija stekla žalostno vlogo, da bi v resnici pomagala Turkom proti svojim kršSanskim bra|om. Edinost se krha. Velevlasti so dose^aj postopale kolikor toliko sEupno in enotno. Sedaj pa prihajajo poročila, da se je zaftela edinost med velikimi državami kThati. Ne manjKa glasov, ki zatriujejo, da je Nemfiija vedela za vstajo v Carigradu. Verjetna je' ta vest tem bolj, ker se izve, da so Nemci (nemška banka v Berolinu) ravnokar posodili Turkom denar, s katerim ie omogo2eno, da se vojska nadaljuje, Sicer se v pogodbi glasi, da je ta denar le predujem za zgraHlbo mestne železnice v Carigradu, lali tega noben Slovek na svetu ne verjame, ker mladoturki gotovo piBO naredili vstaje, da se ovekovečijo s carigrajsko mestno železpico. Tudi Rumunijo podpihuje NemSijaj ife dela sedaj toliko težav Bolgarom. V oftigled takega samolastnega nastopanja NemSije je tudi Rusija stopila v ospredje ter izjavlja, 3a bo na vsak način Ščitila balkanske slovanske države. Ruske ladje že kroži]o po Crnem morju. Prihajajo poroSila, da so ladje razliSnih velesil žb tudi dobile povelja, nai se napotijo proti Carigradu. Francoska vlada je odredila, da odploveta §e dve križarki v Egejsko morje, kjer se pahaja že 6 francoskih ladij, Laški admiral Viale je dobil povelje, da odpluje z vsemi vefcjimi vojnimi ladjami proti iztoku. Dve aiigleSki ladji sta dobili povelje, <Ia takoj odplovete v turško vodovje. Kadar se zbirajo ladje tujih velesil v turških vodah, ne pomeni to nobenih posebu no mirnih' časov. KaJ hoče Rumunlia. Rumunija se grdo vede proti Bolgarom. Ko mo~ rajo Bolgari misliti in se pripravljati na to, 'da se zopet zgrabijo s Turkom, prihaja jim Rumunija za hrbet, zahteva od njih lep kos bolgarske zemlje ter preti z vojsko, ako jim Bolgari te-ga ne dovolijo. Govori se oelo te dni, da so že Bolgari Rumunom stavili ultimatum (zadnjo besedo), Ako Bolgari v najkrajšem 6asu povoljno ne odgovorijo, zaSne se vojska, Bolgarom se sioer ne bi trebalo bati Rumuriov, toda pri Cataldči Turki, za lirbtom Rumuni, to je tudi za Bolga. re raalo preveS. Rumunija zahteva od Bolgarije kraje, ki leže nad črto od mesta Balčik na Crnem morju do mesta Silistrija ob Donavi. Pravijo, da potrebujejo ta kos za varnoSt svojega podonavskega in Črnomorskega brodovja. Na Rumunskem vlada nemška rodovina Hohencolarjev in zato ni budo, da ta ne vidi kaj ra da slovanskih zmag na Balkanu in da dela težave Islovajiskim balkanskim državarn. Saj sedaj skoro vsi INemCi, pri nas oelo nemškutarji, iz samega sovrastva ido Slovanov, držijo s Turki, * « « Boj za Janino. V Epiru je preišnji teden bilo velikio deževje. Od 20. januarja naprej je 60 ur neprestano deževalo. Radi tega so hili boji med Turk"i in Grki okrog JanL n« omejeni in otežkofieni, Ko je dež prenelial, se je vojska zopet nadaljevala« Grške čete so dne 24. t. m. pod poveljstvom prestolonaslecSnika Konštaiitina zopet naskoSile utrdbe Bizani pred janino, Boj se vrši na celi 5rti. Turki se junašlo branijo, a so imeli velike izgube,. GrŠTci prestolonaslednik' je bil s svojim štabom osebno na bojnem polju, Ali korakamo v Carlgrad? Največja želja, ki navdaja vsakega Bolgara, je ta, da bi bolgarska armada zmagoslavno korakala v osvojeni Carigrad. Ta želja je bodrila in vspodbujala. bolgarske vojake, da je njihova hrabrost vsplamtela do višine.. Ta želja pa ne spremlja samo vojskujoč© se Bolgare v boj, ampak tudi ranjene vojake v večnost. V dokaz navajamo paslednji dogodljaj, ki je prvotno o njem poroSal nek angleški list in ki so so ga po njem povzeli tudi bolgarski in slovenski listi. NeJcega dne pride car Ferdinand y jambolsko bolniSnico pogledat, kako se počutijo ranjenci. Tara leži meH mnogiml druyiml na posielji nevamo ranjen Castnik,' kateri se nahaja v borbi 'med življeniem in srartjo. Castnik se pri tem visokem posetu osvesti (zave) in vpraša carja s k"rep'kim glasom: ,,VaŽe veličanstvo! Ali bodo naše armade imele veliko srečo, korakati zmagonosno v Carigrad?" Car Ferdinand, videč solze v oCeli umirajoftega vrlega gastiiiKa, vzdahne globoko pri tem vprašanju in mu odgovori na tiho: n,To sam Bog ve . . ."