—.   258   .*—        "          .                       1
IVO BLAŽIČ:   "-    •                                                               •    (  •    r,     .                       I
Muha in velblod. •¦¦¦'•¦•                        1
V ?          jf^SJ   ?elblod leži opoldne v senci in se oddiha od težkega pota. j
1      ^   ^^}'W   /   Mimo pribrenči muha in se začne porogljivo smejati. 1
\      l\ ll    J$l   I            »Kako si len in počasen in okoren, nikake  do- 1
\    \3JJLy    mM   I     stojnosti ne znaš. Sratn te bodi I  Kar tako ob lepem 1
V               %jvf I     vremenu ležiš v senci in tako neprijetno moliš svoje 1
VV.          Mf   /      dolge noge od sebe. Nikake olike ne razumeš "          1
\il\          I   L\             »Dober dan! Dovolite, gospodična, kdo paste? j
^bj$     ^az vas ne Poznam- Predstaviti bi se tni menda rao-  j
^¦^r-7         rali, potom šele  zabavljati in se mi grohotati.  Tako   i
pa dovolite, da vas pozovem na dvoboj zaradi neolikanosti!"
»Mi je častno, gospod velblod, dovolite, jaz setn gospodična muha!* ,,Tako, muha! Dober dan.no! Pred teboj mi pa ni treba delati po-klonov. Nič ne grešim proti spodobnosti, če te imenujem umazanko. Vse te sovraži zaradi posebnega čuta za snažnost. S teboj se ne dvobojujem. Prenizka si, da bi še nadalje čas izgubljal s teboj. Z Bogom za vselej, imenitna gospodična muha!"
Velblod se obrne stran, muba pa odleti osramočena dalje.       C,
.'                         .-:.;.                      .....-  .- ,                                                      ....._,         ...¦-¦                        .J