BERITE NA 3. STRANI I Jlajiečja sodobna kamuflaža lil. • Lir IS*—, Jugofir t0.—# Dlll 4*—, t*e&tmlaa plaf^uui Trst 19. februarja 1948 ‘.a ££ Štev. 105 V FESRiiAiiJU 12. 1809 je bil rojen slavni biolog Uarwìn Charles. 13. 1944. Napad XXX divizije na Fojdo pri Čedadu. 13. 1943. Deklaracija o delu Krimske konference. 15. 1573. Kronanje M. Gubca. 22.. 1834. je IzSel Prešernov »Sonetni veneča. NAJTEŽJI ČASI TRŽAŠKEGA KMETIJSTVA K uterino koli prikizovanje cb’to-ibčega položaja na Tržaškem ozemlju pod angloameri ko vojaško upravo bi bilo nepoporno, če ne bi obdelovalo vprašanja kmetijstva oziroma kmetovalcev. Kmetijska panoga' gospodarstva, pod ang oanieri'ko vojaško upravo deli usodo tržaške industrije in po* dlcr tva. Kakor nista bt a tržaška industrija in pom. rstvo n koli teko pasivna odkar obstajata, kot sta danes, tako ni bil poiožaj kmetoi>a cev na Trta kem ozemlju še nikoli tako slab, kot je ravito sedaj. Tako obupno stanje najrazličnejših panog gospodarstva na Tržaškem ozemlju je nujna posledica gospodarske politike angloameričke vojaške uprave, ki nastopa pri nas po eni strani v vlogi eksponenta in agenta zapadnoga, P'ređvsem ameriškega monopolističnega kapitalizma, po drugi strani pa v vbgi najboljšega tolmača .in zastopnika interesov domačih kapitalistov. Žrtev j ~.-ve njene v oge je v prvi vrsti tržaška indù trija, katere produktivn st mora biti po računih zapadnih kapitalističnih imperialistov omejena na rnin mum s perspektivo ko’onialnega osvajanja tržišč za ameriške nadprodukte, ne g ede na bedo, v katero se zaradi omejenega delovanja tržaške industrije vedno bolj pogrezajo delovne množice. Žrtev druge vloge anglo-amerlškg vojaške uprave pa je predvsem kmetijstvo na Tržaškem ozemlju, ki kot gospodarska panoga sicer še da’eč ne predstavlja ža Tržaško ozemlje to’tko k t predstavlja industrija, vendar pa prizadevanja ZVU ja mo kažejo na politi ne cilje, ki 'ih tudi na tem področju gospodarstva zasledujejo domači kapitalisti s podporo vojaške uprave. Tako se tudi tukaj zgolj politični moment pridružuje splo’ni lastnosti kapitalističnega sistema, ki ni sposoben rešiti ce’e vrste bro-b'cmov v korist ljudskih množic in ki gospodarskih reform v tem smislu nikoli ne bo mogel izvesti- Z nastankom Svob dncga tržaškega ozemlja, kot teritoria no omejenega pojma, je v njegovih mejah ostalo kakih 4000 ma’ih kmečkih posestnikov, ki podedujejo največ od enega do treh hektarjev zemlje, ki je po svoji plodnosti najslabše vrste. Razen teh 4000 ma’ih poletni-liov je na Tržaškem, ozemlju še približno 400 kmetijskih najemnikov in kakih 250 po’ovinarjev. V časa torej, ko se v velikem delu sveta bolj ali manj uveljavljajo težnje in pravice delovnega ljudstva, predvsem kmečkega, ko so bile v ljudsko deinokratičnih državah dosledno izvedene agrarne reforme, ki so odoi-avile za današnjo dobo napredka in socih’néaa razvo’a družbe sramotni suženjski po’ožaj malih kmetov in kmetijskih delavcev, v času, ko je jugoslovanska vojaška uprava v B pasu -Tržaškega ozemlja s fcraffco proce-,duro izvedla kmetijsko gospodarsko reformo, ko itali'rimke kmetske množ:ce postopoma iztrgava jo s svojim enotnim organiziranim nastopom košček za koščkom -svojih pravic iz rok kapitallstov-'ntifundi-stob, Vatikana in proti'judske vlade, se kmeti!stvo na Tržaškem ozemlju in prebivalstvo, ki se s kmetovanjem peča, pogreza pod ne- mogočimi pogoji, ki jih je ustvarila ZVU, v dos ej največjo krizo. Se več, v času demokratizacije agrarnega vprašanja v velikem delu sveta, moremo na tem malem teritoriju govoriti o kmetijskih na emnikih in polovinarjih, ki so v danih pogojih še posebno žrtev najbolj brez bzir-nega izkoriščanja Jcakršnega ni bilo niti v času italijanskega fašizma. Poglejmo si torej nekoliko bliže položaj kmetovalcev, da nam bo jasnejše n ih neznosno stanje: Mali kmetovalci posedujejo na Nerodni ponarejevalci Reakcionarno časopisje na zapadu se je v svoji vnemi, da bi čimbolj prepričalo svoje bralce o verodostojnosti ameriških listin in jim dokazalo «nacistično-sovjetsko zavezništvo» tako daleč spozabilo, da je objavilo nespretno ponarejene snimke teh listin, kakor kaže prvi snimek, ki smo ga posneli po francoskem listu Carretour. Za primerjavo objavljamo tudi avtentični podpis Molotova. Podpis Molotova po Carretouru Avtentični podpis Molotova Po reakcionarni propagandi naj bi se torej sovjetski zunanji minister podpisoval po nemškem pravopisu z «w» in v latinici. Verjetno je bilo zapadnjakom pretežko ponarediti podpis v cirilici, ali pa se jim je preveč mudilo in so na to pozabili. Kakor da ne bi bila ta dovolj debela, so vneti ponarejevalci napravili v besedilu dve napaki: Voll-nacht namesto Vollmacht, kar daje besedilu namesto pravilnega «po polnomočju» smešen smisel: «v polni noči vlade UdSSE». Potemtakem gre za Izmišljeno deželo, kajti ZSSR se po nemško pravilno, piše UdSSR. Zares mračna zadeva, ki se je otepa celo Be-vin, ko je izjavil v spodnji zbornici naslednje: «Ne verjamem, da Je to resen način proučevanja ruskega vprašanja... Te ameriške listine so prikrojili s škarjami V obravnavani dobi se Je mnogo drugih stvari dogodilo in jaz nimam nameni ukreniti kaj v naglici, če je kdo drugi to storil...» Tržaškem ozemlju okrog 1 do 3 ha zemlje. Kmeta, ki ima 3 ali 4 ha, štejejo že za velikega kmeta. Zemlja je povečini najslabše vrste, ki zahteva od kmetcva'ca in vse njegove družine celoletnega in če'odnevne-ga garan.a, ria rodi tisto malo, kar je zmožna roditi. Kljub najvišjemu pridelku, ki ga lahko zem’ja trža-šk'h kmetovalcev rodi ob najskrb-nej'em obdelovanju, ob uporabi raznih izredno dragih fcemi nih pripomočkov, so člani kmečkih družin prisiljeni iskati dela v tovarnah, na cestah in drupoti. To seveda ne rešuje kmet kega go podarskega položaja, saj je treba vedeti, da je danes tržaška industrija neaktivna in dn so javna dela na Tržaškem ozemlju omejena na nepomembne ( gradbene akcije. Davki malega kmeta so petkrat večji kot v vojnem času. Če kmet ali č'an njegove družine oboli, nima za zdravljenje nobenih ugodno ti in čg je zaradi bolezni prisiljen ostati kaj več časa v boln ci ali če ga doleti kaka druga nezgoda, ki zahteva le malo večjih denarn h izdatkov, grozi kmetovalcu dražba imovine, katero se zaradi oderuštva številnih krvosesov na Trža'kem o em'ju in zaradi popolne neza'čite kmetovalcev s strani ob’a ti dn le v redkih primerih prepre it1- Ako je kmet prisiljen najeti delavca, je to zvezano z zanj nesorazmerno ogromnimi izđafki. Po’eg p’ače delavcu v denarju in hrani mora kmet plačati zanj letno 31 000 lir davka, če je zaposlen vse leto. Delavec pa tudi niina ničesar od davkov, ki jih mora zanj plačevati kmet- Kmečki delavec na Tržaškem ozem ju nima namreč pravice, ne d i bolniške blagajne, ne do brezplačnih zdravil, ne prejema družinsk-h doklid če ima družino in edini nima na Tržaškem ozem’ju pravice do podpore za brezposelne Kadar hoče mali kmet na Tržaškem ozemlju svoj pride'ek vnovčiti, pade v reke požrešnim izkoriščevalcem (kmet namreč ne sme sam direktno prodajati svoje proizvode po faši Učnem zakonu, ki ga je ZVU ohranila), ki odkupujejo kmetov pridelek za eno tretjino tržne cene. Tako nesramno izkoriščanje ceicr letnega truda malega kmeta na Tržaškem ozemlju je pok’icn;m krvosesom to'iko bolj olaj'ano, ker svobodno prihaja m trža'ki trg s posebnimi cilji vojaške uprave in domačih italijanskih kap'talidov b’a-go iz Ita’ije, ki domačemu močno konkurira Če noče torej kmet prodati svojega produkta da’e’ pod svojo lastno ceno, ga mora peljati domov. Ker pa je ne zbežno vezan tudi na najmanjši denarni dohodek, je prisiljen prodajati svoje blago špekulantom tako rekoč zastonj, da ga morajo na trgu potrošniki ze'o drago plačevati. Pri zavezniški vo’alki upravi obstaja inšpektorat za agrikulturo, ki smatra, da je svojo dolžnost dobrega samaritana ooravi’, ko je te dni nakazal za pomoč kmetovalcem 3 Sovjetske listine zadele v živo Avstrijsko vprašanje pred rešitvijo? Strateška cesta na račun kmetov Nov korak v dviga* nju živijenske ravni jugoslovan« sklh narodov Agrarna reforma v neaateriti novih demokrati čniti s.ovansKih državah V.. .J SLOVANSKA SOLIDARNOST GLEDE ZAHODNIH MEJA V vsej svoji stoletja dolgi zgodovini niso slovanski narodi podlegli niti najbolj krvavemu in brutalnemu naporu združenega pan-germanizma in imperializma, dasi so morali v stoletja trajajočih obrambnih bojih pretrpeti neizmerno gorje proti zvijačnemu in vztrajnemu nemškemu napadalcu. Nacizem in fašizem, .ki predstavljata najbolj koncentrirano obliko ekspanzije v zgodovini sveta, nista bila zmožna v svojem Drang nach Osten odtrgati niti pedi slovanske zemlje. Zgodilo se je celo nasprotno: po zmagi v drugi svetovni vojni so se končno slovanski narodi znebili protislo-vanskih petih kolon in so danes sami gospodarji v svojih državah. Zato se čutijo slovanski narodi upravičeno močnejše in samozavestnejše kot v preteklosti, kajti premagali so istočasno tudi svojo stoletja dolgo razdvojenost in so vse svoje sile združili. Trdna demokra-. Učna družba slovanskih narodov predstavlja stvarnost in gotovost za bodočnost in odstranjuje vsako kompliciranost. Globoko zakoreninjena misel slovanske solidarnosti in skupni sistem zavezniških pogodb omogočata, da lahko danes presojamo vprašanje evropskih mej slovanstva kot nedeljivo celoto. Poljska meja na rekah Odri in Nisi, češkoslovaška na Krušnih gorah in Sumavi ter jugoslovanska ob vsem slovenskem obmejnem ozemlju tvorijo na severu jugu in zapadu mejno črto med slovanskimi državami in ozemljem bivših sovražnih držav osi in so predmet stalnega zanimanja vsega slovanstva. To zanimanje in pri- pravljenost zaščite se je konkretno pokazalo pri pogajanjih sa mirovno tMgodbo z Italijo, ko so vse slovanske države solidarno branile narodnostno mejo, ki naj bi končno po tako dolgem preganjanju prinesla Slovencem v Julijski Krajini pravičnost in mir. Z isto ognjevito solidarnostjo bodo vse slotmnske države branile današnjo pravično mejo med Nemci in Poljaki pri im-gajanjih za mirovno pogodbo z Nemčijo in življenjske interese Slovencev na Koroškem pri pogajanjih za mirovno pogodbo z Avstrijo. In če imajo veliki in majhni slovanski narodi pravico samoopredelitve že zagotovljeno in uresničeno, je razumljivo, da ne bodo dovolili, da bi se izgubil v nemškem morju najmanjši slovanski narodLuži-ških Srbov in da bodo napeli vse sile, da bodo zagotovljene pravice in svoboden razvoj za oni del slovenskega naroda, ki mora še vedno živeti pod tujim jarmom. Po celih vrstah konferenc o mirovnih pogodbah z Nemčijo in Avstrijo so, se sešli .namestniki štirih zunanjih ministrov v Londonu, da bi jpoizkusili rešiti avstrijski problem. Ni nobenega dvoma o tem, da bi bilo nujno potrebno rešiti avstrijsko in nemško vprašanje, saj so zahtevale brezuspešne debate o mirovnih pogojih za obe nemški državi polovico onega časa, ki je bil potreben, da sta bili obe državi vojaško poraženi. Seveda je pa dvomljivo če bo na sedanjem londonskem sestanku prišlo na program pogajanj vprrašanje nov« meje in » tem tudi vprašanje narodnostne meja koroških Slovencev. Nobena časovna odložitev rešitve tega vprašanja in noueni manevri in intrige okoli tega vprašanja ne bodo izpremenili načelnega stališča slovanskih držav, ki zahtevajo polno pravico opredelitve za slovensko ljudstvo, ki živi že nad tisoč let na ozemlju južne Koroške. Slovanstvo ne more in ne sme dovoliti, da bi tudi koroški Slovenci morali še dalje živeti pod sedanjim neznosnim terorjem, ki ga nad, njimi izvaja koroška vlada ali pa da bi bodoča ureditev življenja koroških Slovencev imela tako obliko kot je ona, v kateri morajo živeti po ratifikaciji mirovne pogodbe z Italijo Slovenci v Trstu in ob obmejnem ozemlju slovenske etnične celote' Na tem primeru se hajlepša vidi, da rešitev vprašanja meja' v pogodbi z Italijo brez garancije vseh svoboščin za Slovence ni bila pravilna in da se taka nepravičnost pii pogodbi z Avstrijo ne sme ponoviti. Gotovo ne bi vprašanje slovanskih mej proti Nemcem bilo ta-ko ostro, kakor se je pokazalo pri radikalni izselitvi Nemcev na severovzhodni in pri zahtevi obmejnih korektur na južnovzhodni meji slovanstva, če ne bi Nemci sami povzročili nemočnost skupnega življenja s Poljaki in Cehi in če ne bi izvajali Avstrijci in Italijani stalno persekucijo Slovencev. Ce naj bi v avstrijsko-slovenskem vprašanj« ostalo vse pri starem, kaj naj pa lahko pričakujejo Slovenci v bodočnosti, če niso niti po porazu nacizma dobili svoje kulturne avtonomijo in jezikovne enakopravnosti (Nadaljevanje na 8. strani.) V- milijone lir- Ne da bi hoteli prezirati to »ve-ikodušnoa podporo, kakor jo sami nazivajo, je to le kaplja v morje potreb tržaškega kmetijstva in kmetovalcev. ZVU bi lahko prihranila še nadaljne mili,one, ki jih cventuaino še misli velikodušno nakazati za pomoč kmetij, tvu, če bi enostavno izdala demekrat čen odlok o agrarnem vprašanju kot so to storile demokratične oblasti povsod drugod. Ce je že položaj malih kmetov, ki so kljub vsemu le lastniki svoje zemlje, tako slab si lahko predstavljamo, kakšen šele mora biti položaj 'kmetijskih najemnikov in po-lovinarjev? Najemnikov je na Tržaškem ozemlju angloameričke vojaike u-prave okrog 400 in ti imajo v najemu zemljo, ki je last raznih bank, odvetnikov itd. Ti kmetijski najemniki plačujejo zemlji kim lastnikom najemnino, ki je v časih pred ZVU znašala od 3000 do 4000 iir letno-, (Nadaljevanje na S. strani.) Sl % PO SIRO SVETU KRONIKA * ImSKA UbMOKKA'i'tCNA VOJSKA Je s svojim topništvom Bombardirala Solun, pri čemer je oilo ubitih ia ranjenih tudi več angleških vojakov. Ker demokra-(ična vojska operira v neposredni olilini Aten, vlada v prestolni«! poplah. Vlada predvideva nenadno evakuacijo in je zato izdala bogatašem 1390 diplomatskih potnih ii-stov, za katere se sedaj tepejo tudi vsi črnoborzijanci is vojni zločinci. • KITAJSKA LJUDSKA AHMA-DA je pri obkoljcvanju Mukdcna zasedla valno železniško križišče Uzojang In pri tem uničila U tisoč CangkajSekovih vojakov. Zajetih Je bilo tudi 5 ameriških vojakov, kar potrjuje odkrito vmešavanje ZDA v kitajsko državljansko vojno. • KONFEHENCA KATOLIŠKIH ŠKOFOV V CSR je pod vodstvom papeškega nuncija zagrozila, da bo izobčila Iz cerkve ves narod, če bodo izvajali agrarno reformo na cerkvena posestva. Cerkev je največ ji latifundisi v CSH. * VPRAŠANJE TRIGONE bodo pretresali na londonski konferenci In določili pravi (okupacijski statuta Zapadne Nemčije, hi bo izročil 44 milijonov Nemcev ameri-Ikim monopol Istom .Ta statut bo pomenil neke vrste separatni mir ^ Zapadno Nemčijo. * maršal SOKOLOVSKI, vojaški guverner sovjetskega področja Nemčije je izjavil, da «pripravlja bicona priključitev Nemčije k zapadnemu bloku, ki jo narekuje strab pred demokracijo in konkurenco nemškega gospodarstva*. ti sWKs'ósii; oc /.:• ■ - •" * FORMIRANJE ZAPADNOGA BLOKA jč naletelo na težave, ker oliò skandinavske drlàve odbile sodelovanje, medtem ko se države Benelsza izmikajo. » MARSHALL je izjavil, da bo konferenca 18 držav odločila o sprejemu Španije v «program evropske obnove«. S tem hoče zvreči odgovornost ra sprejem Franca v ■zapadno družino« na ostale države in predvsem na Francijo. • FRANCIJA se je po pogodbi s Španijo obvezala, da bo odrekla priznanje španski republikanski vladi v inozemstvu in da bo strogo nadzirala republikanske Spance, katerih imena in fotografije bo izročila Francu. • EISENHOWEH, bivSi načelnik ameriškega vrhovnega štaba je izročil vojnemu ministru vojnohuj-skaiko poročilo, v katerem pravi, da ameriška vojska ni dovolj ofenzivna in da Je treba mirnodobsko industrijo nemudoma pretvoriti v vojno. * V PRAGI so se sestali na konferenci zunanji ministri Jugoslavije, CSR in Poljske, ki bodo proučili skupno jamstvo češke meje z Nemčijo spričo podpiranja militarizma v Zapadni Nemčiji in pa vprašanje reparacij. « VILFAN, jugoslovanski delegat pri OZN je ponovno zahteval povračilo zlata Jugoslovanske Narodne banke, ki ga zadržujejo ZDA. Dejal Je, da Jugoslavija ne more vrniti ameriških vojnih investicij v Jugoslaviji v znesku 90%, ki so jih prejeii četniki. Le-tl se namreč niso borili proti Nemcem. čl ARADI FALKLANDSKIH O-TOKOV preti mednarodii! spor, ker zahtevata povrnitev teh otokov Cile in Argentina, ki sta posiali tja svojo vojno mornarico s katero se vozi sam čibki predsednik. Tudi Angleži, ki imajo protipravno zasedene te otoke že too let, so poslali tja vojne ladje. ZDA so v zadregi, spor pa je povzročil uran, k) so ga tam odkrili. Sovjetske listine zadele vživo Sovjetski informacijSKi urad je objavil daljšo noto v odgovor na ameriško izdajo nemških listin, ki so jih Američani našli v Berlinu, kakor smo že v zadnji Številki poročali. Sovjetska nota ima to prednost, da na osnovi številnih listin jasno postavlja vprašanje, kdo je odgovoren za drugo svetovno vojno. Dokazala je napadalni značaj ameriškega zunanjega ministrstva, ko je objavilo pristransko prirejen izbor iz nemških arhivov. Najprej gre za to, ali Je naeizcm odgovoren za vojno. C e je — in kdo bi o tem še dvomil — potem so soodgovorni z njim tisti, kt so mu pomagali, da je prišel na oblast in ga ščitili. Tega sl ni upalo zanikati niti poluradno glasilo francoske vlade Le Monde, ki pravi: «Res je, da so zavezniki predvsem pa ZDA sodelovali pri gospodarskem dviganju Nemčije z o-gromnimi posojili.» Sovjetska nota analizira zadržanje bank, trustov in ameriških vladnih krogov med obema vojnama in zaključuje: «Investicije milijard dolarjev a-meriških monopolov v vojno gospodarstvo Hitlerjeve Nemčije so vzpostavile vojni potencial nacistične Nemčije m ji dale potrebno orožje za napadla Poudariti je treba, da sta bila brata John Poster Duiles, ki je sedaj Marshallov svetovalec, in Allan Duiles najbolj vneta in zainteresirana pobornika obnove nemške vojaške sile. Smešno bi torej bilb trditi, da je SZ v kakršni koli meri pomagala pri ustanovitvi nacizma, njega utrditvi in razmahu njegove napadalne sile. Drugo vprašanje, k! ga zastavlja sovjetska nota in nanj odgovarja z listinami, je naslednje: Ko je hltleri-zem prišel na oblast in postal nevaren, je ostalo samo eno sredstvo za rešitev miru, to je povezava demokratičnih držav s pogodbami o kolektivni varnosti. In S je bila «navdiho-: valeč in pobornik» te zamisli, kakor ! ugotavlja sovjetska nota. Isti «Le Mom de» sc sam trka na prsi, ko pravi: ^ «Najbolj upravičeno kritizira sovjetska nota politiko kapitulacije zaveznikov pred Hitlerjem: v abesinski zadevi, v španski, po zasedbi Porenja, ob «an-šlusu» Avstrije in ob Monakovem. Procesa o tem ni treba več delati. Sodba je bila izrečena že davno. Nihče več ne zanika, da sta Francija in Anglija dajali s svojim popuščanjem bodrilo za Hitlerjeve podvige, da sta s tem delno odgovorni za drugo svetovno vojno...» Toda list se izogiba dejstvu, da sta angleška in francoska vlada podrli sistem kolektivne varnosti. In sovjetska nota upravičeno ugotavlja, da so pri zasedanju Društva narodov «ostali opomini SZ glas vpijočega v puščavi.» Ko je SZ uvidela, da so njeni napori za vzpostavitev kolektivne varnosti vedno bolj jalovi, je iz tega neuspeha potegnila logične zaključke. Danes nihče več nc zanika, da je sporazum v Monakovem o peedaji CSR Hitlerju imel namen, da usmeri nacistični napad proti vzhodu in je Hitlerju zagotovil pri tem vso pomoč in vzpodbudo. Kdo se ne spominja, da so za časa tako imenovane «smešne vojne» v Franrifi ,ko sta se devet mesecev obe sovražni voiski samo opazovali, nekateri britanski in francoski krogi vodili tajne razgovore za sklenitev miru na zapadu in so si ob'lubijail, da bodo posredno ali neposredno vojaško na- S^owansSin s®liedeli. Da so dobili za cesto primerno širino, so na več mestih uporabili kar izkopano zemljo, s katero so napravili oZje ali širše nasipe. Poleni so nalomili podlago debelega kamenja, vrh nje bolj drobnega, nato so zalili z asfaltom in končno posuli z drobnim gru'črm. Toko is nastala leva bela na cesta. A mojstri so se uračunali. Pozabili so namreč, da se bo cesta Se usedla, da se bodo torej nasipi znižali. In to se je zgodilo, ko je bila cesta He polita z asfaltom — zato se sedaj lepše vidijo razpoke vzdolS ceste, ki tako človeka opozarjajo, da je skoraj polovica ceste CELE SKALE VINOGRADIH za avtornobilski promet nerabna. Telji kamion bi se najbri s cesto vred udrl in mogoče zdrsal po nasipu navzdol. Sedaj mora biti pač tudi strokovnjakom jasno, da bo treba delati na več odsekih cesto znova; ponekod čelo v vsej širini, saj je njena površina zaradi premikajoče se podlage vsa «krompirjasta». Takšna je torej «končana« cesta. Na Katinari se pa prepričamo, da so bila nekatera poročila, ki so govorila o dogotovljeni cesti, netočna, kajti v useku na Katinari bo Se precej dela, preden bo dno useka znižamo na ravnino ceste, ki je od tam naprej zopet izgotovljena. (Človeka se ob teh delih nehote, vsiljuje primerjava del na 240 km dolgi mladinski progi Samac - Sarajevo: kdor je vidci deta v skalnem useku v Lašvi, se mora smejati počasnosti v useku na Katinari.) V Ključu zavije cesta proti Razklanemu hribu. Toda ceste imaš do tukaj dovolj in zaviješ navzdol k Lonjerccm. Ti vedo tudi marsikaj povedati o tej cesti. Mnogim je namreč cesta dala. zaslužek; ne mislimo tu govoriti o tem, ali je bil slab ali dober. Toda premnogim Lorijercem je napravila gradnja ceste veliko, nekaterim celo ogromno škodo. Zdaj ta škoda ni tako v.dna, kot je bila poleti, ko so sredi zelenja štrlele okleščene in osušene veje dreves, ko so v vinogradih zvenele ponekod še mlade trte. Tla pa so bila zasuta z drobnim in debelim kamenjem., pa tudi s skalami, ki so jih razmetale eksplozije premočnih min. Se čudno, da ni nikogar ubilo. Čeprav jo za' kmetovalca vsekakor bridko, tc vidi, kako se mn dela škoda, se uničujejo njegove setve in nasadi, bi vendar to Se nekako prenesel, če. prejme primerno odškodnino, ki mu nadomesti uničene letine in obnovi nasade. A prav tukaj se začno za Lonjerce žalostno poglavje. Podjetje SICELP namreč, ki gradi na tem odseku cesto, noče o cenitvah in o povrnitvi Škode nič slišati. Kakor da je popolnoma brez pomena, če so Lonjercem trte uničene ali ne; če bodo tam še kdaj rustie češplje ali Pa če ostane Lonjercem samo s kamenjem posuta pušča. Jasno je, da se bo mora’a nastala škoda Lonjercem povrniti, toda le zakaj se to tako dolgo odlaša ? Ali nimajo gospodje pri vojaški ir pravi nobene besede, da bi tej dični ŠlC L LP povedali, da je že skrajni čas, da se zadeva z Lonjerci uredi. «Sc lanske letine, ki mj je bila na njivi uničena, mi niso plačali», pripoveduje Zupanov, ki je najbolj oškodovan. «Zdaj bo čas, da njivo obdelam, toda na njej je . polno kamenja, če ga odstranim, mi ne bodo verjeli, kako je bilo lani. Ce pa pustim, kakor je, se pa spet lahko r 1 KAKOR BI PADALE BOMBE zgodi, da kot lani tudi letos ne dobim nobene odškodnine za letino». S tem pa še daleč ni konca Škode, ki mu je povzročena. In kje so Se vsi ostali! Bolje kot Lonjercem se pa ne godi tudi tistim posestnikom, po katerih zemlji gre nova cesta od Padrič dalje. Na plačilo za Zemljiča Se vedno čakajo. Takšni so torej prvi vidni in občutni učinki nove cesie. V lem pa je njena korist ? Nismo mnenja, da je ena cesta več nekje že sama po sebi škodljiva, zlasti bi lahko rekli, da je vsaka dobra cesta iz tržaškega kotla dobrodošla in potrebna, zlasti če se bo Trst še nadalje industrijsko razvijal. Toda tu nastanejo razna vprašanja, ki z novo cesto niso pravilno rešena. Tu so vprašanja, !;ol n. pr. v čigav interes grade to cesto, čemu jo smatra vojaška uprava za bolj važno kakor tisoč bolj nujnih de! v Trstu; ali se je omenjena uprava kaj posvetovala z zalednimi državami, da bi čim bolj smotrno rešila problem povezave Trsta z zaledjem, ali so sploh gospodarski momenti igrali pri tem delu, ki je ž-e v prvem odseku stalo eno milijardo, lir, glavno vlogo ? Na vsa ta vprašanja moramo dati odgovore, ki morejo pač kaj malo zadovoljiti človeka, ki si želi, da bi se Trst gospodarsko dvigal v korist njegovega delovnega prebivalstva. Na žalost si moramo odgovoriti, da je ta cesta eno izmed sredstev za utrjevanje anglo-ameriškega imperializma na tem ozemlju in da so njeno gradnjo v tem času narekovale bolj vojaške kot pa gospodarsko - prometne potrebe. Pri tem je še opazna zlobna težnja, odvrniti promet od najbližje zaledne države, to je Jugoslavije, in jo obiti. Take težnje pa nikakor ne morejo biti v korist tukajšnjega prebivalstva. Zato bo ta cesta - ko bo izdelana v redu - lahko zelo koristna, ko bo tam, kjer doseže kraško planoto, zavila proti severovzhodu, to se pravi, ko bo služila edino gospodarsko -prometnim zahtevam. To sc pa lahko zgodi samo tedaj, i'c bo v Trstu cvetela industrija, ki bo živela - tako v prejemanju surovin kot v oddajanju produktov - od svojega zo,; kažejo formalistične popačenosti,;, prptiljudske tendence v glasbi, kt so tuje sovjetskemu ljudstvu ih njegovemu umetniškemu okusu.. Za tako glasbo je značilno, da zanika osnova načela klasične glasbe, propagira atonalnost, disonanco in disharmonijo, češ, da je to tolmačenje »napredka« in »novatorstva« v razvoju glasbene oblike, v opuščanju tako pomembnih osnov glasbenega ustvarjanja, kakršna je melodija. Bistvo teza novatorstva je v tem, da se navdušujejo za bobnanje in nevropatsko harmoniziranje, da nostahe glasba kakofonija, kaotično kopičenje zvokov. Tà glasba zelo spominja na sodobne modernistične, Trstu dva violinista, ki ju uči prof. Karlo Sancin. V presojo posameznikov, se tu. ne moremo spuščati in mogoče tudi ne bi bilo umestno, saj sò vsi gojenci Se na začetniški stopinji in se bo njihov glasbeni talent pokazal šele pri nadaljnjem vestnem študiju. Bre* dvoma pa od nekaterih lahko pričakujemo lepih uspehov če se bodo v svoje delo pogobili In vztrajali. Jasnost predvajanja je pri nekaterih mladih pianistih motila nepravilna u-poraba pedala, kar bo potrebno po* praviti, ker se tovrstna napaka sčaso» ma tako ukorenini, da jo je kesneje težko odpraviti. Daši je bil spored izbran dokaj dobro, smo pogrešati miadlnskih sklad nekaterih znanih slovenskih skladateljev n.pr. Skerjan. ca, Lipovška itd. Umestno se nam ždi pripomniti, da bi bilo potrebno prihodnjič pri Izbiri sporeda klavirskih skladb paziti, da izvajajo učenci, zlasti oni višjih stopenj, tudi dela ta klasične klavirske literature (npr. Clementijeve sonatine, lažje Bachove in Mozartove skladbe itd.) s katerimi bodo mogli nedvomno pokazati smisel za pravilno tehnično izvetfco in oblikovno jasnost Zadnjo točko sporeda je izpolnil na. stop godalnega kvarteta, ki ga sestav, ijajo tov. Sancin Karlo, Sancin Vladimir, Pavletič In Makor. Izvajal je dela Haydna In Čajkovskega in prt tem pokazal lepo stopnjo tehnične dovršenosti in smisla za pravilno podajanje pri čemer gre glavna zasluga Karlu Sancinu, ki kvartet vežba. Do» bro bi bilo, če -bi kvartet nastopal tudi drugod in bi a tem dvigal sml» sel za instrumentalno glasbo. ' | Mala dvorana, v kateri se je vršil : javni nastop je bila nabito polna poslušalcev, zlasti mladine, kar je želo razveseljivo dejstvo. Želimo, da M bili taki javni nastopi čim pogostejši in ob tej priliki Izrekamo šoli Glasbene Matce vse priznanje za ta prvi javni nastop. —r Tekmovanje Odsek za znanost ir» umetnost pri Slovensko-hrvatskl prosvetni zvezi v Trstu razpisuje v proslavo stoletnice »Slavjanske-skega društva« v Trstu tekmovanje; 1. za najboljšo razpravo iž življenja tržaških Slovencev (družbenega, političnega, gospodarskega, kulturnega); 2. ža najboljšo novelo ali povest z isto snovjo; 3. za najboljšo ljudsko Igro. Rokopise je treba oddati do 5. novembra 1948. tajniku Slovensko Jir vat ske prosvetne zveze (Largo Panfllli 1/ITl). V posebnem ovoju z geslom, s katerim. naj bo označen tudi rokopis, naj bo točen naslov avtorja. Udeležence tekmovanja opozarjamo, da bo SHPZ obl javila že pred 5. novembrom po svoji u. videvnosti tista dela, ki ' bodo dospela pred rokom. Ocenjevalni odbor bo ta delà naknadno ocenil. Uspeh tekmovanja bomo razglasili na trideseto čbletnt-co smrti Ivana Cankarja. Za vsako snov razpisujemo dve nagradi: prva 50.00Ó, druga 30 000 lir. buržoazne kulture, popolno negiranje glasbene umetnosti in da je zašla v zagata Nadalje‘ se prtttaarja; ilar pri detti sovjetskih skladateljev še; niso iz-g in Ui ostanki buržoazne ideologije. Ti skladatelji se opirajo na vpliva sodobne dekadentne zapadnoevropske in ameriške glasbe. CK VKP(b) je sklenil povabiti sovjetske skladatelje, da bi jih prežela in navdahnila visoka stremljenja, kar zahteva sovjetsko ljudstvo od glasbenega ustvarjanja in da zagotovi takšen polet ustvarjalnega dela, ki bi močno razvil sovjetsko glasbeno kulturo in omogočil ustvarjanje del visoke vrednosti v vseh glasbenih panogah tako. da bi bila dostojna so vjetskega ljudstva. * Iz zgodouine_ žnlcznice'^t^^ Železnica, po kateri }e Trst po-rc:an z ostalo Slovenijo, spada med najtarejše železnice v Evropi in bo kmalu stara 100 let. Ko je leta 1825 Anglež Stephenson zgradil prvo lokomotivo na parni pogon ter s tem dokončno izpidrinil železni, co na kon.sko vprego, se je ideja gradnje železnic na parni pogon razširila po vsem svetu. Tudi Avstri ja je pričela pripravljati načrte 23 železnice in tako je bila med prvimi zgrajena proga Dunaj-Bochnia, ki je povezala glavno mesto tedanje Avstrije z Galicijo; to progo so imenovali severna železnica. Istočasno se je rodil tudi načrt za tkim. južno železnico, ki naj bi vezali Dunaj z jugovzhodnim delom države, predvsem s Trstom kot glavnim pristaniščem. Tako smo tudi Slovenci dobili železniško progo piv.';o našega ozemlja, dasi se to ni zgodilo Zaradi kake posebne naklo-zjenosti takratnih oblasti do Slovencev, temveč zgolj zaradi geografskega položaja naših dežel, preko katerih je nujno morala iti nova prometna pot do Trsta. Z gradnjo te velike proge so pričeli leta 1SS9 in so že kmalu pri gradnji drugega sektorja nalete'i na velike težave, ki so na:tale predvsem zaradi terenskih težkoč, pa tudi zaradi sporov glede smeri, v kateri bi tekla nova proga. Madžari so namreč zahtevali, da bi n°m Va proga šla preko n ihovega ozemlja in nato preko Hrvatske na Trst, Štajerci po so zahtevali železnico preko svojega ozemlja. Zmagali so Štajerci in tako je bila proga trasirana po sedanji liniji preko Slovenije. Leta 1844 je bi'a proga zgrajena do Gradca, od tod naprej pa sta bili zopet dve varianti. Eni so xe zavzemali za progo preko Ptuja in Poljčan do Celja, drugi pa za progo preko Maribora. Tako so na slovenskem ozemlju pričeli graditi prvi del proge do Celja, po kateri je že 2, 6, 1846 slekel , prvi vlak do Celja. Nadalje so se inženjer ji, ki so progo trasirali hoteli umakniti Ljubljani in speljati novo železnico iz Celja preko Tuhinjske doline, Domžal in Škofje Loke in ne po dolini Save. (Zanimivo je, da bodo po tej liniji pričeli letos graditi novo progo). Tedanji Ijub’jan-ski velikaši in trgovci pa so se močno zoperstavili temu načrtu ter Zbrali za proge velika finančna sredstva, tako da so se graditelji le odločili za progo po dolini Savinje in Save. Dela na tem odseku pa so zaradi neugodnega terena napredovala sila počasi, posebno v soteski Save od Zidanega mostu do Litije, tako da so že obupali, da ne bo proga dokončana v predvidenem roku do leta 1849. Vendar pa so dela z vsemi sredstvi pospešili in progo do določenega časa zgradili. Spričo tega so otvoritev proge, 16. 9. 1849, ko je prišel prvi vlak v Ljubljano, slovesno proslavili, je bilo potrebno izdati celo posebne ukrepe za vzdrževanje reda, kot poročajo kronisti. Zanimivo je, da so pri gradnji proge do Ljubljane sodelovali tudi številni zidarji iz Furlanije, od katerih so mnogi po končanih delih ostali v naših kraj h in se udomačili. (Od tod tudi ve’iko furlanskih priimkov po vsem Zasavju). Kmalu nato so pričeli graditi tretji odsek proge Duncij-Tr.t na slovenskem ozemlju. Tudi tu so graditelji naleteli na ve je težave kot so jih predvidevali. Posebno oviro je namreč predstavljalo Ljubljansko harje, kjer je bi'o treba preko močvirnih tal zgraditi trdne nasipe. Veliko pozornost ie zbudila gradnja borovniškega viadukta, ki so jo občudovali ne samo vsi strokovnjaki, temveč tudi tujci iz najoddaljenejših dežel. Ko so namreč trasirali in gradili progo iz Ljub'ja-ne proti'Trstu, so napravili za ti te čase presenetljiv sk’ep. Ker mora proga od Borovnice do Verda premagati precejšnjo višinsko rnz’iko, so sc odloiiH, da se bo proga že od Preserja počasi dvigala in nato po velikem mostu prečkala doHno pri Borovnici. Zamisel izpe’jnti progo do Borovnice po ravnem so zaurgH, Verjetno zaradi barjanskih tal in pričeli tako graditi nad 500 m dolg in 35 m vi ck viadukt. Most sam so postavili na pilote, Jei so jih pre- cej globoko zabili v močvirna tla, kot gradivo pa so uporabili opeko in kamen. Viadukt je zidan v dveh nadstropjih, katerih spodnje? je imelo 28, zgornje pa 30 lokov, ter ie za tiste čase predstavljal pravo tehniško čudo. Gradili so ga celih sedem let in medtem dovršili ostali del proge do Trsta. Učakal je 90 let, dokler ni med to vojno doživel svoj konec s čimer je bila prekinjena red na zveza po tej važni železnici. Sele z dograditvijo nove proge v decembru 1947, ki vodi od Preserja do Borovnice po nasipu in se šele nato prične dv gati, je bila ta železnica tudi na tem sektorju usposobljena kot prvorazredna. Gradnja železnice, preko naših krajev je .vzbudila mnogo zanimanja in debat. Poleg velikega navdušenja pa je bilo tudi zoper gradnjo mnogo ugovorov in nasprotc vanj. Tako so se pritoževali zlasti gostilničarji, vozniki in obrtniki ob glavnih cestah, ki so z gradnjo železnice izgubili svoj g’avni zaslw žek, pa tudi splavarji iz Ljubljanice in Save so bili močno prizadeti. Zato pa je ostalo prebivalstvo z večjim navdušenjem pozdravilo dograditev železni'ke proge, ki je povezala vse naše kraje od morja pa do skrajnih meja slovenske zemlje. Nova proga je imela za vše slovensko ozemlje velik gospodar ski pomen, tako kot prevozno sredstvo, zlasti pa za izkoriščanje prirodnih bogastev. Poleg tega pa je nudila lep zaslužek domačinom. V narodnostnem oziru pa je železnica dolgo časa služila nemškemu imperializmu pri ekspanziji proti jugovzhodu. Vse tehrrčno osebje in vse višje uradnUtvo jc do’go časa bilo zgolj nem ko, trka da so vzdo'ž vse proge na tali kar narodnodni otoki, v katerih so nemški ekspazionisti imeli močno oporo. Tako so torej gradili prvo železnico v naših krajih pred davnimi leti. Vprav ob stoletnici prve proge, na slovenskem in vsem jugoslo-vandzem ozemlju, pa je jugoslovanska mladina zgradila prvo mladinsko progo Brčko-B novici in tako pokaza’a vsemu sijeta, kako gradijo sedaj nove železnice t> Jugoslaviji, XJN IPBS-VrTOK. BOGĐAM Moskovski metro Kakor Se bi danes v dobi traktorjev kdo zaoral z lesenim plugom ali «drevesom», tako se ti zdi ob pogledu na «čupo», to je čoln, ki je še pred šestimi leti rezal morsko ledino v službi slovenskih ribičev med Trstom in Stivanom. Nekdaj je bilo samo v Nabrežini sedemnajst čup, Križani pa so jih imeli celo trikrat tol’ko. Tudi v Zavijah in Skednju se jih starci še spominjajo. Sčasoma pa so se čupe izrabile ter razpadle, a novih niso več izdelovali. Zadnji dve so ob koncu njune službe rabili kot posodo za namakanje in barvanje mrež. To prastaro vozilo slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu Babičeva čupa' Po vojni so v Moskvi začeli graditi četrto progo metropolitanske železnice. Nova proga, dolga 20 km bo obkrožala mestno središče. Ob njej bodo zgradili 12 postaj, ki bodo po udobnosti prekašale vse dosedanje. Te postaje, svetle, prostorne, izdelane iz marmorja in granita, okrašene z bronastimi in porcelanastimi umetninami spominjajo bolj na palače kot na prostore podzemske železnice. V 1. 1948 bo moralo biti dovršenih 7 kilometrov proge od postaje Kursk do Centralnega parka kulture in odmora «Gorki». Ta del proge bo imel pet postaj. Dsla na novi progi se vedno bolj mehanizirajo. Neizmeren ščjt mehanično prodira in pušča za seboj predor. Tudi odnašanje materiala se vrši mehanično. Naslednji del predora bo gotov K 1950, dve leti kasneje pa bo dovršena vsa krožna proga. Pri delih za četrto progo metropolitanske železnice bodo graditelji izkopali 2 milijona kubičnih metrov, zemlje in uporabili okrog 450 tisoč ton kovinskih konstrukcij in 350 kubičnih metrov cementa. ☆ GIGANTSKI STROJ OBDAJA Z LITIM 2ELEZOM PREDOR NOVE PODZEMELJSKE ŽELEZNICE V MOSKVI -k ČAKALNICA NOVE POSTAJE PODZEMELJSKE ŽELE NICE KALUSKA-JA PLOŠČAD V MOSKVI ima na Jadranu nekaj izumirajočih vrstnikov le na Kvarnerskem otc čju in v Hrvatskem Primorju. Nr Cerkniškem jezeru so zadnji pri merki izginili že pred clcb f mi Štiridesetimi leti. Moral bi daleč n; jug_ k makedonskim in albanskm jezerom, kdor bi hotel danes videt, podobna plovna sredstva v vsakdanji uporabi. Pri nas so taèi čolni že muzejski predmet; prav zato ne bo odveč, če se na kratko seznanimo s preteklostjo enega izmed njih. Pred šestdesetimi leti je mirno rasel v prostranih gozdovih med Nanosom in Postojno, ko je nekega dne prišel od morja gor - iz Nabrežine - mlad človek s sekiro v roki. Janez Babičev, tako je bilo mladeniču ime, je z bistrim očesom izbral na;lepšo in naimogočnejšo hojo v gozdu. Kmalu se je zrušila pod udarci njegove sekire, in tedaj je odmeril kakih osem metrov debla ter ga za prvo silo tudi obtesal. V bližnji vasi, v Bukovju na Pivki se je bil Janez že pred tem dogovoril zaradi prevoza. Ni mu bilo težke najti voznika: promet s konjsko vprego po «furmanski» cesti Trst-Ljubljana-Dunaj je bil ob tistem času že močno upadel zaradi prehude konkurence «železne» ceste Trst-Ljubljana-Dunaj. No hojo so srečno prepeljali do Nabrežine v tržaški okolici, iz vasi pa so jo z rokami zavlekli do obrežja. Tu se je pričelo živahno delo: s kolnimi sekirami, s tesli, z na’ašč nabrusenimi krampi so moški iz Babičeve hiše pričeli dolbsti deblo. Nekdanjo hojo so v kratkem času tako preoblikovali, da je skoraj ni bilo več mogoče spoz-at’. Izgubila je vso prvotno robatost, saj so jo na obeh konceh lepo prirezali, spredaj bolj v obliki kljuna, zadaj nekoliko v polkrogu. Tudi ko-ritasto dno je dobilo drugačno podobo potem, ko so počez pri zadnjem koncu pritrdili «teslir», to je dolg raven drog, nekak iarem. S tem je bil čo'n dovršen. Babičev Janez je stopil vanj zagrabil dvoje šestmetrskih vesel i samozavestno pognal ob brega. Pred šestdesetimi leti... Toda vse to je prav za prav samo del zgodbe, samo kratek izrez v tisoč in več letih, odkar so davni Janezovi pred- AGRARNA REFORMA V NEKATERIH novih demokratičnih slovanskih državah »Veleposestniška ^MJlška lastnina se odpravlja takoj “rez kokršne koli odkupnine « Tako se klasi prva točka znamenitega Odio* *1 o Zemlji, ki ga je napisal Lenin sa*1 irl ki ga je sovjetska oblast izda'1 takoj prvi dan po veliki OktobrsK' revoluciji, 8. novembra 1917. Takole bilo, kakor je rekel Lenin, na n1*1 Pon-.eteno s starim, stoletnim šofragoni kmetov, 3 fevdalnim zemljiških Eospodom. Prvič v zgodovini so kif^4e brezplačno dobili zemljo. Stori5111 80 bili prvi veliki koraki na m5*051'1 Poti napredka, ki so jo preii(l'i!i kmetje Sovjetske zveze od teda! Pa do danes, do kolhoznega gospod^stva. Leninov Odlok o zemlji je borbeni pro- gram delovnega a Po vsem svetu. Buržoazne vlade c(e frste držav so bile v času po P"’* svetovni vojni ob rastočem gibanj* kmetov, v strabi’ pred upori prisili5*'1 °bljubitl agrarno reformo. PoncK*3 s<> Potem te ob-'jube sploh niso ^esničiie, poneko la so se, seveda 'kolikor mogoč amejenem obsegu, |ako> da so se tim bolj ščitili interes'zemijišk!h velepo-testnikov. Prve obli11156 50 bile navad-io prav radikalne, liotem so se začel z odlašanjem in P,*v medlo izvajati dokler ni nazadni5’ 0 se je zdela vladajočim razredom neva!'nost odstranjena, vsa stvar zsff>:>la- Položaj kmetov se pa v ničem5*'11 Zboljšal. Vele posestvo je ohraPjr Svojo ogromno moč In veljavo. 'I® e(Jen glavnih nosilcev in 0Potl!?x>V reakcije» na vseh področjih P°1!n(ne2a’ socialnega in kulturnega živuD.’ ozko poveza-z veliko burž*7 J0’ s finančnim kapitalom za zašt'1' kupnih razrednih interesov, Sel*v ^fugi svetovni vojni, z velikimi ,|,.0 no-osvobodilnl-mi borbami in z ^ oblastjo je prišlo do uresničenja Vnlb sanj delovnega kmeta. PovS*}. 5asno je, da j morala biti ena P„'n,in najvažnejših nalog novih ^ °trstičnih via v državah vzhod** ln jugovzhodne Evrope, ko je l3rev^elo oblas svoje roke, re5nične agrar- ne reforme, ki J* '<''ll^no veljavno strla moč velepos5*1 ' 'b vseh novih demokratičnih drž11.je bila agrarna reforma najpopol*1 ' PLR Jugoslaviji. Za danes P;, °21ejmo, kako so jo izvedli v dr"; reh novih de- mokratičnih slovaP ,, ržavah, Poij ski, Češkoslovaški sariji. POLJSKA — vet sto leti so imenovali Poljskih ' za kmete«. Veleposestniški s'5!],-,, ev v nastav'jene «gumbine» (vrsta mreže) rdeči barboni in druge ribe. Avgusta in septembra so se naši ribiči posvečali tunolovu in pri tem včasih bogato zaslužili. Breg, ki se dviga skoro navpično nad moriem, je cđ nekdaj nudil najlepše naravne opazovalnice s katerih so izkušeni možje najavljali tovarišem na morju premikanje ribjih tropov. In še epkrat pred koncem leta je čupa prihajala v poštev: o božičih, ko so lovili okrogle pašare. Babičev Janez, mož, ki je čupo naredil in v njej šestdeset let ribaril, je še danes zdrav in čvrst, kljub svojim štiri in osemdesetim letom, kljub temu, da se že podijo okr9g po Nabrežini njegovi prav-nučki. Prav njega si je pesnile Igo Gruden - domačin iz Nabrežine, torej dober poznavalec krajevnih razmer - izbral kot lik rib:ča in prevoznika v pesmi «Božja pot na Bar-ba.no»; to seveda že pred tridesetimi leti, ne morda zdaj, ko je Janez najstarejši slovenski ribič ob morju. ' Krog ust je stari Babič zožil roki in v breg zaklical med borovce črne. Stari Babič tudi danes še vedno JANEZOV SIN ZDRAVKO V CUPI, V OZADJU RIBIŠKA KOCA rad zahaja k morju, kamor ga priklepa železna veriga spominov Kdor se je namreč rodil in vzrasel na morju, kdor je tam doživljal najlepše in najtežje trenutke svojega življenja, kdor je v čolnu užival oddih ter se rval z viharjem in smrtjo, temu je mornica sladka, sladka. Babičev rod iz Nabrežine nam y malem prav lepo prispodablja slovenstvo ob Jadranu. Vsi tja do osmega, devetega ali ne vem katerega kolena nazaj so ribarili; sprva brez dvoma zase, kasneje za devin sko gospodo, nato spet zase. B li so priča rasti in propasti starega devinskega gradu. Pred njihovimi očmi se je na pustih čereh dvignil Miramar - pravljični beli dvorec avstrijskega nadvojvode Maksimiljana. danes le še turistična privlačnost kraja. Stoletja, tisočletje in delj pa so ob tej obali ali lik nad njo živela borna slovenska na selja: Barkovlje. Kontove), Grijan Križ, Prosek, Nabrežina, Sesljan, Devin, Stivan. Unrrali so stari ro-'dovi, a na njih mesto so vselej pravočasno prihajali novi mladi rodovi. Peli so si pesmi o Lepi Vidi, ki jo je z zvijačo ugrabil zamorec, o ubogem galjotu, ki je bil prikovan za veslo na galeji, in druge, tudi veselejše pesmi, čeprav so morali biti iz dneva v dan trd boj za obstanek. Vztrajali so ter prežive*! Habsburško Avstrijo in dve Italiji. Danes spet prosto ribarijo, čeprav ne več s čupo - čolnom izdolben-cem. In tudi v prihodnost gledajo bolj vedro, čeprav se še ni izpolnila njihova največja želja: da bi jim bila na široko odprta pot kakor na morje tako med brate, ki so nasilno odrezani oc. morja. Milko Matičetov kot polovico <14,3 odst.) celotne zemlje. Poljska Pilsudskega in njegove klike ni v ničemer izboljšala položaja kmetov. Nova demokratična Poljska pa se je še med vo.no z vso energijo lotila rešitve »kmetskega vprašanja«. Z Odlokom Poljskega komiteta osvoboditve 6. septembra 1944 se je začela izvajati resnična agrarna reforma. Ustanovljen je bil državni zemljiški fond, ki mu je pripadla vsa državna zemlja, vsa zaplenjena zemlja, lastnina Nemcev in domačih izdajalcev, in pa — brez Odkupnine — vsa privatna posestva v kolikor so presegala površino 50 ha (v zapadnih pokrajinah 100 ha). Iz tega fonda so dobiU zemljo kmetje brez zemlje in mali kmetje (s posestjo do 5 ha), mali zakupniki in poljedelski delavci, pa tudi med srednjimi kmeti oni s številnimi družinami. Samo na ozemlju stare Poljske je prišlo v fond 2 milijona 810.000 ha. Posamezni deleži s te zemlje so znašali do 5 ha, za prav številne družine tudi več. Za to morajo plačati novi lastniki v roku 10 do 20 let toliko, kot znese en povprečen letni pridelek, in to v naravi ali z denarjem. Nad 450.000 družin je dobilo zemljo na starem poljskem ozemlju nad 393.000 pa v vrnjenih pokrajinah. Ko bo naseljevanje Vrnjenih pokrajin docela zaključeno, bo na tem novem poljskem ozemlju nad 600.000 kmetskih gospodarstev v velikosti 7—15 ha, na njih pa bo živelo nad 3 milijone kmetskega prebivalstva. ČEŠKOSLOVAŠKA — Kakor Poljska, je imela tudi Češkoslovaška že po prvi svetovni vojni svojo »agrarno reformo«. 16. septembra 1919 je bil sprejet zakon o razlastitvi veleposestev Nemcev, Madžarov ln Avstrijcev, ki so imela nad 150 ha orne ali nad 250 ha vsakršne zemlje. Na ta način bi bilo treba razlastiti nad 4 milijone ha. Toda v celih dolgih 17 letih, do konca leta 1936, ni bila razlaščena še niti ena polovica: vse drugo je os alo lepo v rokah prejšnjih lastnikov. Po statistiki iz leta 1930 je bilo v rokah veleposestnikov z nad 50 ha 43,4 odst. vse zemlje — obenem pa so tvorili ti veleposestniki en sam odstotek vseh zemljiških posestnikov. Ena desetina tega odstotka, veleposestniki z nad 509 ha, pa so posedovali 23,8 odst. vse zemlje na Češkoslovaškem. Pri kmetih, ki so Imeli manj kot X ha zemlje, se ponavljajo skoraj iste številke, samo ravno narobe: 28,2 odst. vseh posestnikov je imelo v svoji lasti 1,6 odst. zemlje. Ker smo zgoraj pri Poljski vzeli za mejo 5 ha, navedimo šs tu te številke: 70,9 odst. vseh kmetskih posestnikov je imela manj kot po 5 ha, ed vse zemlje jim je pripadalo le 15,5 odst. — Po osvoboditvi Češkoslovaške je vlada 21. junija 1945 izdala odlok konfiskaciji in razdelitvi zemljiške lastnine Nemcev in Madžarov ter narodnih izdajalcev. Na podlagi tega odloka je bilo zaplenjenih 2 milijona 690.000 ha; od tega I milijon in pol ha obdelane zemlje, nekaj nad I mi- lijon ha pa gozdov. Večino gozdov jè dobila država, nekaj žemlje živinorejske in poljedelske zadruge, 1 milijon 300.000 ha obdelane zemlje pa je bilo razdeljenih med 127.000 družin, s približno 10 ha na družino. Največji deleži so znašali do 13 ha. Za dobljeno zemljo mora plačati kmet vsoto letnega ali dveletnega pridelka; rok plačila je določen na 15 let. Invalidi narodno-osvobodilne vojne, vdove po vojakih in sirote dobe zemljo brezplačno. Vsa reforma še ni popolnoma izvedena, posebno na Slovaškem so jo hoteli protiljudski reakcionarni elementi čimbolj zavlačevati. Na iniciativo in po vztrajnem zahtevanju Kcmu-»istične partije Češkoslovaške je bil v zadnjem času sprejet nov zakon, po katerem bo razdeljeno še pol milijona ha veleposestniške in cerkvene zemlje, BOLGARIJA — V Bolgariji je bi! položaj pred vojno precej drugačen kakor na Poljskem ali na Češkoslovaškem. Bolgarija je bila dežela malega in srednjega meta. Predkapitalistične, fevdalne razmere se ta skoraj niso ohranile. Veleposestvo je bilo v Bolgariji likvidirano že v zadnji četrtini prejšnjega stoletja, po osvoboditvi Bolgarije izpod turškega gospostva v rusko-turški vojni 1877— 1878. Turški fevdalni gospodje, begi, so tedaj zapustili Bolgarijo in razprodali svoja imetja. Pretežni del njihove zemlje je prišel v roke vaških oderuhov in velikih kmetov. Tako je bila torej pred vojno slika kmetske posesti v Bolgariji nekako takale: prva Skupina, ki so jo tvorili oni brez zemlje in tisti s posestjo do 1 ha, je predstavljala 17 odst. vseh posestnikov ln imela v svoji lasti 1,3 odst. vse obdelane površine. Mali kmetje z 1 do 4 ha v drugi skupini so predstavljali 48o/8 vseh posestnikov in posedovali 19 odst. vse obdelane zemlje. Srednjih kmetov (4—8 ha) je bilo 26 odst, imeli pa so 34,5 odst. obdelane površine. Veliki kmetj»(8—40 ha) so tvorili 9 odst, vseh posestnikov, v njihovih rokah pa je bilo 43 odst, vse obdelane zemlje. Zadnja skupina, velika kapitalistična gospodarstva, je štela le 0,2 odst. posestnikov in imela 2,2 odst. obdelane zemlje. V zadnjih letih pred druga svetovno vojno so se mala kmetska gospodarstva vedno bolj drobila, mali kmet Je čedalje bolj lezel v dolgove ln bil v vedno slabšem položaju. Po krivdi vladajočih razredov je bilo poljedelstvo najbolj zaostal del narodnega gospodarstva. Obenem s procesom drobljenja malih kmetij se je vršil, dasi počasi, proces združevanja in povečavanja zemlje v rokah velikih kmetov in kapitalistov. — 12. marca. 1946 je sprejelo bolgarsko Narodno sobranje zakon o agrarni reformi, ki je Izvedena po načelu: »zemlja mora pripadati onemu, ki jo obdeluje«. Zato nihče ne sme imeti posestva, ki bi presegalo 20 ha, — zahteva, ki je vsebovana že v programu Domovinske fronte.. Oni, ki zemlje ne obdelujejo sami, smejo imeti največ 5 ha. Vsa zemlja nad tem minimom, pa tudi posest šol, državni pašniki, posest raznih ustanov, za obdelovanje primerne gozdne površine, cerkvena in samostanska zemlja, ki so jo oddajali v najem, vse to je prišlo po zakonu o agrarni reformi v državni zemljiški fond. Odškodnina se plačuje s triodstotnimi obligacijami. Kmetje, ki dobe zemljo, jo bodo plačali državi v teku 20 let; pri tem imajo invalidi domovinske vojne, vdove in sirote 50 odst., člani delovnih poljedelskih proizvajalnih zadrug pa 40 odst. popusta. Na desetine tisočev kmetov brez zemlje in malih kmetov je dobilo že svoje deleže iz državnega zemljiškega fonda. Se pred zakonom o agrarni reformi je izšel zakon o zadružnih poljedelskih gospodarstvih, p« katerem lahko kmetje us anovljajot ob prostovoljnem združenju najmanj 15 kmetov nekega okoliša) poljedelske zadruge, v katerih skupno obdelujejo zemljo, pa obdrže pri tem lastninsko pravico nad svojim deležem in lahko zadrugo po treh letini tudi zapuste. Zadruge čaka na Bolgarskem velika bodočnost, saj so za res uspešno obdelovanje zemlje posesti posameznih kmetov nedvomno premajhne; v zadrugah pa bo mogoče uporabljati najmodernejše načine obdelovanja. VASILIJ MELIK Prva četa novih zadrugarjev Javnost že ve, da je Zadružna poslovna zveza odprla 12. I. v Por-torožu 3 mesečni zadružni tečaj ka. tereaa namen je vzgojiti prepotrebni kader za de'ovanje na zadružnem sektorju. Bolje povedano: za delo med našim delovnim ljudstvom. ki je kapitalističnemu molo-hu plačalo že dovolj davka in mu dalo svoje najboljše sokove; za delo med onimi, ki niso več pripravljeni opravliati službo podanikov. Ta .naraščaj mu hoče b.ti svetovalec ; buditelj in vodnik za bolj kulturno, gospodarsko življenje in služiti tako kot je dejala tovarišica na našem stenčasu; «Nismo prišli semkaj kot so svoiečasno prihajali Kozuličevi znanci in poslovni prijatelji prišli smo iz našega ljudstva in samo zanje!» Isto pravilno gledanje izraža tudi tečajnik S'a-vec v pesmi «Brez borbe ni svobode». kc. pravi med drugim; «Naša želja je le ena: volja trdna in jeklena. skupno, bratje, v boj pričeti, krvosese naše streti!» Mladina se zaveda, da je naš prvi zadružni tečaj nov člen v verigi naše borbe na gospodarsko - socal-nem političnem in kulturnem po* dročju T. O. Kako se pripravlja na to odgovorno, ne ravna lahko in hvaležno poslanstvo? Z redom in disciplino, in si ;u je postavila po lastni uvidevnosti. Nadaljuje z vedno večjo predanostjo naši skupni stvari in rastočo zavestjo svojih bodočih nalog. Usvaja si ono znanje (računovodstvo, slovenščina, računstvo, zadružništvo in drugo), ki je potrebno na zadružnem sektorju. Vse se ji prikazuje od čim bolj praktične tol'življenjske strani ter je prikrojeno našim prilikam. Ni lahko to deJUi za Mie, ki jirn ni fašizem dal niti najosnovnejšega usposobi jenja niti v osnovnih predmetih, kakor n. pr. v računstvu in je namenoma pustil v našem materinem jeziku popolno praznino. A njena dobra volja, vztrajnost žn velika želja po znanju premagujejo te težave predvsem z razmeroma naglim, spoznavaniem lepote in bogastva našega jezika. Izven učnih ur se mladina vadi v bralnih krožkih in medsebojno tek-mujg v pravilnem čitanju. Po načelu samouprave so si sami izvolili rediteljski svet, ki skrbi za hišni red, disciplino, snago I. dr., mladinski odbor, krožke itd. Eno moremo in moramo podčrtati: v naši mladini so ogromne speče sile, ki jih moremo zbuditi k življenju le v pogojih ljudske oblasti, le v demokratično urejenem okolju, kjer se dani pogoji za sprostitev dela. Cim bolj to dragoceno tvornost pobudimo in pravilno namerimo, tem več damo delovni in narodni zajednici. Sicer pa se bodo o tečaju oglasili sami tečajniki. Janko Furlan V naši zadnji številki smo govorili o nabiraniu ec o ite v in menim, aa sj te vsak priden vinogradnik pravočasno nabral dovoli in pravilnih kolči in dobrih cepičev. Ogtej; mo si torci, kako cepimo v suho. Kadar cepiš, jemlji !e toliko trt iz zembe, kjer iih imaš zakopane v svežnjih, kolikor iih petrebiveš za dva, tri dni. Kolčem odreži vse oči, a pod spodnjim očesom prereži jih s škarjami gladko. Star prerez ni dober. Očistj tjh zemlje in peska ter jih postavi pokonci v vodo. Mladike, ki iih potrebuješ za cepiče, prereži na sredi med dvema členoma, in sicer tako, da ostane palček nad očesom nekoliko daliSi, kakor oni pod očesom. Pri cepljenju nam palček prav dobre služi za držanje. Po cepljenju ga odrežimo* vrh očesa. Cepljenje v suho ati an^Jefka KofsU&cijđ. Cepiče namakaj en dan ali dva pred rabo v vodi. Cepljenje, kakor nam ga kaže slika, se imenuje s strokovnim izrazom angleška koptr lacija ali, kakor pravijo pri nas, cepljenje v suho. Cepič in podlaga se prerežeta poševno tako, da je prerez li krat tako dolg, kakor je trta debela Cepič prerežimo 1 cm pod očesom, in sicer na tisti strani, kjer je oko. Blizu člena je nakopičeno v mladiki več redilnih snovi, zato se rana laže zaceli. Nad strže-nom (srcem) napravi nato v prerezu poševno zarezo proti strženu tako, da nastane jeziček, kakor ga kaže slika. Pri tem delu rabi le ostro in ne predebelo rezilo, le tako bodo zareze In prerezi popolnoma giadki. Ko režnio dovršiš, vtakni jeziček, id je na cepiču, v zarezo na podlagi, naprotno pa jeziček na podlagi v zarezo na cepiču tako globoko, da se oba prereza popolnoma pokrijeta. Jezička sta zato, da pritrdita cepič k podlagi, kar popolnoma zadostuje, da se oba sprimeta. Nadaljnje obveze mso potrebne za V SUHO cepljenje kolči, ki se potem umetno kalim, ker ne bi mogel zrajc do rane, zaradi česar bi se ta ne zacelila tako lahko in tako dobro. Vsaka obveza torej boli škoduje kakor km risti. Poudariti moram še enkrat, da naj bo zareza bolj poševna, vendar ne preveč pri vrhu in tudi ne pregloboko, če hočemo, da dosežeta jezička svoj namen. Cepič mora sloneti na podlagi dovolj trdno, ko smo oba dela združili. Angleška kopulacija z jezičkom za cepljenje kolči, ki se potem umetno kalijo, je najbolj priporočljiva. Priden vinogradnik na ta način cepi v enem dnevu 800—1000 trt. Kadar cepimo, moramo paziti na to, da sta podlaga in cepič enako debela, vendar pa ne škoduje, ako je cepič za spoznanje bolj droben kakor podlaga. Večkrat pravimo, da je zemlja utrujena, ker noče več roditi nekaterih pridelkov. Tu pa tam se pridelki nekaj časa Se dovolj ugodno razvijajo, a preden dozore, jih napadejo različni živalski in rastlinski škodljivci, tako da je pridelek zelo pičel. Zemija se utrudi, ako slede isti pridelki na isti zemlji vsako leto ali pa v zelo kratkih- presledkih. Različni živalski in rastlinski zajedavci se tako razmnože, da se pridelek ne more razviti. Tako na primer nam kakšno leto krompir zelo gnije. Sicer je gniloba krompirja odvisna od različnih čini* teljev, a prav gotovo tudi od tega, da pride krompir v isto zemljo v zelo kratkih presledkih. Ker nimajo mnogi kmetovalci navade, lepe navade, da bi uničevali z ognjeni ves gnili krompir, temveč ga puste na njivi ali na gnom, zato se tudi gniloba širi in jo bomo zelo težko zatrli, ako ne bomo ravnali drugače, «Utrujenost» zemlje opažamo posebno mnogokrat, kjer je vrtnarstvo zelo razvito. Vrtnarstvo nam daje v splošnem vsako leto več pridelkov na istem dem zemlje. Ker se pa naši vrtnarji bavijo le z nekaterimi pridelki, je umevno, da pride na isto gredo v kratkih presledkih isti pridelek. Ako tako ravnamo — ker skoraj drugače ni mogoče — se zemlja za določene pridelke utrudi, noče jih roditi. Ko je nacepljenih že precej trt, pogrni iih z mokro cunjo ali pa jih postavi v zaboj med moker mah ali žaganje. Da bo kožica, ki spoji cepič s podlago (znanstveno se imenuje kambij), rastla, postavi cepljeno trto v prostor, kjer je zrak gorak ih vlažen. Kjer ni topiote, vlage in zraka, kambij ne raste in trti se ne spojita. Ako zasadimo torej cepljene koiči naravnost v zemljo, se mnoge ne primejo, ker manjka v zemlji toplote, zraka in včas.h tudi vlage. Ce zemlio dobro zrahljamo in tako pripravimo, da jo bo sonce segrelo, dosežemo lahko dobre uspehe tudi v zemlji, vendar pa ne bomo nikdar tako gotovo uspeli, kakor če trte ovijemo v mah, žaganje ati podobno tvarino, ki dobro drži vlago in zrak ter jih hranimo toliko časa v toplem prostoru, da se spoji cepič s podlago ter začne kaliti. Sele por teni presadimo trte v zemljo. Kako temu odpomoči? Predvsem s kolobarjenjem, kar pomeni, da ne pustimo vee let istega pridelka na isto zemljo. Ako pa imamo malo zemlje, je kolobarjenje zelo težko, ker pridelek moramo imeti, sicer ni dohodkov. Tu pa tam lahko kakšno leto en pridelek popolnoma opustimo, a to je tudi le redko in težko mogoče, zaradi česar moramo ukreniti kaj drugega, da kolikor mogoče onemogočimo utrujenost. Jeseni prekopajmo ali preorjimo vrtno zemljo ter jo pustimo ležati v grudah, tako da imata med grude dostop zrak in mraz. Alio bi vsi naši vrtnarji tako ravnali, bi imeli lahko mnogo boljše uspehe. Vrtnarji bi pa koristili zemlji, ako bi spreminjali način gnojenja. Imamo na primer zemlje, močno gnojene s hlevskim gnojem, ki pospešuje razvoj posebno nekaterih živalskih in rastlinskih škodljivcev. Vsaj vsako tretje ali četrto leto bi morali spremeniti način gnojenja; v tem primeru bi svetoval uporabo umetnih gnojil Za vrtnarje bi prišli v poštev predvsem dve umetni gnoiili, là uničujeta tudi različne škodljivce. Ti dve umetni gnojili sta kalijeva sol v obliki kiorata in pa kalcijev cianamid. Vrtnarji naj torej nekoliko pomislijo na utrujeno zemljo tudi na svojem vrtu in naj se ravnajo po navedenih nasvetih. Dr. I. B. PJlSlHA KMETIJMOi 980Z08ÉIH Misija Združenih držav Amerike za pomoč Trstu je preko kmetijske- ; ga urada ZVU stavila področnemu kmetijskemu nadzomištvu na razpolago vsoto L. 3.000.000.—-, kar naj služi pospeševanju kmetijstva na tem področju ter pomaga kmetovalcem v njihovem sedanjem težkem gospodarskem položaju. Nadzorništvo bo po pretresu kmetijskih potreb na nodročju glede na krajevne okoliščine pomagalo kmetovalcem z naslednjimi uk-repi: 1 ) Razdelitev semenja krmilnih rastlin (lucerne, triletne detelje, mešanice za travnike) oo ucodni ceni 100.— (sto) lir za kilogram. V ta namen je predvidena vsota L. 200,000.—. 2) Prisoevek za zasaditev sadov« njakov (češnje in mandeljnovci); a) brezplačna razdelitev sadik b) L. 100.— (sto) za vsako jamo v obsegu 1 x 1 x 0.80 m V ta namen je predvidena vsota L. 800.000.—. 3) Prispevek za nasaditev trt a) brezplačna razdelitev vko-reninjenik sadik b) L. 40.— za kvadratni meter najmanj do globine 80 cm prekopane zemlje. V ta namen je predvidena vsota h. 1.000.000.—. 4) Prispevek v iznosu 30% k na- kupni ceni naslednjih poljedelskih strojev: slamoreznic, škropilnic, plugov, bran, stiskalnic in grozdnih mlinov. V ta namen je srredvidena i'sota L. 800.000.—. Z ostankom vsote L. 200.000.— bo nadzorništvo ix>speševalo: a) izboljšanje krompirjeve vrste «Albona» v višjih in mrzlejših krajih za semensko uporabo. b) nakup in razdeljevanje dvojno križane ameriške semenske koruze za poizkusno sajenje na tem področju. Kmetovalci, ki se mislijo poslužiti gornjih prispevkov, morajo tržaškemu kmetijskemu področnemu nadzomištvu - ulica Ghega št. 6 predložiti prošnjo na navadnem papirju, in sicer do 25. februarja za POZOH! Naročnikom na ozemlja STO ( VU) Ib Italije bomo v priliod-jih številkah priložili položnice. Vse zamudnike prosimo, da po--avnajo zapadlo naročnino ter da ta položnici označijo svoj točni laslov. točke 1,2 in 3, ki se nanašajo na travniško seme, zasaditev sadovnjakov in nasadov trt ter do 30. aprila za prispevke, ki se tičejo nakupa poljedelskih strojev. Dodelitev prispevka je odvisna od izpolnjevanja tehničnih nasve- ; tov, ki jih je izdalo kmetijsko nad-zomištvo ter od ugodne odobritve, ki jo bo izvedlo osebje tega urada. Dr. 1. B. Razkuževanje hlevov V vseh zdravniških kakor tudi mnogih kmetijskih in drugih časopisih in knjigah, se vedno ponavlja beseda razkuževanje. Mnogi od bralcev razumejo pomen te besede, drugim ni popolnoma jasen, tretji sl ga spet krivo tolmačijo. Večinoma morajo na kmetih razku- ževatl hleve, shrambe, gnojišča itd., gospodarji sami in bom zato skušat na kratko razložit! pomen, način in sredstva razkuževanja. •-•v.'' č:o '-'V Pod razkuževanjem razumemo vsa «Jela, potrebna, da odstranimo ali u-ničimo vzroke okuženja. Uničiti moramo torej vse mikroorganizme (drob-nožlvke), ki povzročajo kužne bolezni In pa vse mlkroparazite (mali zajedavci), kakor garje,' uši, bolhe itd. Male zajedavce uničujemo zato. ker vznemirjajo živali In jim srkajo kri in ker večkrat prenašajo in širijo nevarne kužne bolezni. Razlikujejo dva glavna načina raz- kuževanja, in sicer; naravno la umetno. Naravno je tisto, pri katerem naravni faktorji Sami poskrbijo za uničenje kužnih kali. Med te faktorje spada, i) Starost, ker tudi drobno-Živke živijo določeno dobo in potem izginejo. 2) Sončna svetloba, ki uniči po krajšem alt daljšem obsevanju (z ultravioletnim! žarki) vsako šužno kal. 3) Posušen je, ki neugodno vpliva na mikroorganizme. 4) Visoka naravna temperatura, ki po daljšem delovanju gotoVb imiči vsako živijehje. 5) Gniloba, ki povzroča zelo slab teren za razvoj In razmnoževanje drobnožlvk. 6) Mnoge drobnoživke In glive, ki direktno uničujejo kužne kali ustvarjajo teren, ki je nemogoč za njih življenje In uspevanje. 7) Razredčeva-nje, ker majhno število kužnih kali ni nevarno za okuženje. Umetno razkuževanje imenujemo tisto, pri katerem s posebnimi sredstvi uničujemo kužni material. Pri tem spet razlikujemo: a) tekoče Ir» b) končno razkuževanje. Tekoče je tisto, ki ga opravljamo za časa bolezni, kakor n. pr, razkuževanje gnoja, čevljev in obleke ljudi, ki oskrbujejo okuženo živimo. Končna dezinfekcija pa je tista, ki jo opravimo, ko bolezen preneha. . Razkuževaina sredstva delimo zopet v fizična in kemečna, vendar pa ni med njima vedno strogih meja. Fizična fazkuževaina sredstva so v glavnem tale: 1. ogenj, ki ga uporabljamo za uničevanje kužnega materiala in mrhovln. 2. Kuhanje in vrenje, ki služi za predmete, ki se pri kuhanju ne kvarijo (zdravniški inštrumenti). 3. Pasteriziranje t. j. segrevanje določen čas do določene tem. perature. 4. Vođena para pod pritiskom (za razkuževanje obleke). Kemična razkužcvalna sredstva so zelo mnogovrstna in med ljudstvom najbolj znana. Skoraj ni leta, da bi ne iznašli kakega novega sredstva, ki ustreza današnjim razmeram ali pa bolj učinkovito deluje proti kužnim kalem ali zajedavcem. Navedli bomo le najbolj znana, dobra, cenena in enostavna sredstva ter obliko, v kateri se uporabljajo. Apno je najbolj staro, znano in do-bro razkuževalno sredstvo. Uporabljamo ga za razkuževanje tlakov, sten, dvorišča, gnojišča itd. Trosimo ga kot prah ali pa napravimo iz njega be-lenje (ugašeno apno pomešamo z vodo). Dobro je za vse vrste kužnih bolezni. Navadna soda je zelo ceneno in dobro sredstvo. Uporabljamo jo v 2% vroči vodni raztopini. Posebno je u-činkovita proti kalem slinavke in parkljevke. Jedka soda je v 2% raztopini še močnejše redstvo, ki ga uporabljamo samo za razkuževanje stvari, ki jih ne razjeda (hlevski tlak). Sublimat je staro znano sredstvo, ki se uporablja v vodni raztopini 1:1000 <1 gr na 1 liter vode). Z njim ne smemo razkuževati kovinastih predmetov, ker jih razjeda in kvari. Prodajajo ga v enogramskih pastiljah rdečkaste barve, podobnih bonbonom. Paziti, moramo da ne pridejo do njih otroci, ker so zelo strupene. Hranimo jih v stekieničici da se ne napijejo vlage In razpadejo, Sublimat je zelo učinkovito sredstvo proti vsem vrstam bacilov, posebno pa proti bacilom jetike. Lizol, kreolin, Uzoform so vsem dobro znana dezinfekcijska sredstva. Poznamo jih zelo lahko po njihovem posebnem močnem duhu. Navadno jih rabimo v 2% vodni raztopini, s katero poškropimo za razkuževanje pripravljene stvari. Uničujejo kmalu in dobro vse vrste mikroorganizmov. Klor in njegovi derivati se v zadnjem času mnogo rabijo za razkuževanje in odstranjevanje smradu. K njimi navadno razkužujemo tudi pitno vodo. Razjedajo mnoge predmet» ' In uničujejo barve, zato moramo pri- > uporabi zelo paziti. ' -i Alkohol čisti, kakor tudi denaturi-rarit spada med znana razkuževatha sredstva. Najboljši je čisti ali 75% alkohol. V sili ga ljudje rabijo v obliki žganja, ker Jim je to najbolj pri roki. ; Fomalin rabimo v 2% vodni raztopini ali v obliki plina. Je zelo učinkovito razkuževalno sredstvo. Druga navadna razkuževalna sredstva so vodne raztopine modre galice (2%) in železne galice (2%), žveplo v prahu kakor tudi v izgorevanji* (za zaprte prostore), kisikova voda, jodova tinktura l.t.d.. KAKO GOJIMO PELARGONIJE P8VA POMOČ' PRI ZLOMU Vsak nekoliko spreten bolničar bo le lahko ugotovil zlom kosti. Znaki zloma so močne bolečine, ki jih začutimo, čim zlomljeni ud samo malo premaknemo. Značilno je tudi, da zlomljenega uda sploh ne moremo uporabljati, Cesto je zlom viden tudi na zunaj: zlomljen ud je obrnjen ali upognjen. Včasih pa ponesrečenec pove, da ni samo čutil, ampak tudi ziiSal, kako se mu je zlomila kost. Ce smo torej po navedenih znakih ugotovili, da je kost zlomljena, kaj pa tedaj! Najprej zlomljeni ud fiksiramo, to se pravi, da moramo dele zlomljene kosti pritrditi tako, da se ne morejo premakniti. Dobra in spretna fiksacija jamči, da ne bo prevoz pacientu povzroča! nikakih bolečin niti mu škodil. Zlomljen ud pritrdimo lahko s prav skromnimi sredstvi, in sicer prl-poškodovano roko upognjeno v komolcu pa na prsi. Tako podpre zdrava noga bolno, prsi pa roko. Kdor pa je malo bolj spreten, bo Zlomljeni ud pritrdil z deščicami, z vejicami. Tako oporo pa moramo oviti 3 kakim blagom ali delom obleke, da ne pritiska na telo. Zlato pravilo je: vse sklepe v bližini zloma je treba prevezati tako, da Jih ne moremo premikati. Pozimi pa moramo zlomljeni ud dobro oviti in proti mrazu zavarovati, kajti zlomljeni ud zmrzne prej nego zdravi. Ce si zlomimo nogo, ne smemo čevlja sezuti, temveč kvečjemu odpeti, ker s sezuvanjem zlom premikamo, kar povzroča strašne bolečine. Prva pomoč je torej v tem da zlom fiksiramo, naravnal bo pa zlomljene kosti vedno le zdravniki TUDI DANAŠNJA SLIKA KAZE, DA JE LETOŠNJA MODA BLUZ IZREDNO LEPA IN PESTRA. POSEBNO POPOLDANSKE BLUZE SO RAZKOŠNE; NA NIJH NE MANJKA GUB IN GUBIC, ČIPK, NASIVOV IN VLOŽKOV DROBNI NASVETI ZA NEGO LAS Prepogosto umivanje škodi lasem. ker jih suši. Pa tudi za mastne lase je često umivanje škodijivo. ker milo draži kožo da izloča še več masti. Enkrat na mesec ali celo samo vsakih 6 tednov popolnoma zadostuje, da si operemo glavo, seveda pa moramo lase negovat in česati vsak dan sproti. Lase je treba vsak dan temeljito krtačiti, in sicer začnemo na vrhu glave in krtačimo proti koncu las na vse strani. Za blondinke je zlasti priporočljivo, da si enkrat tedensko potresejo lase s pudrom za sullo um'vanj e las. Nato je treba lase temeljito prekrtačiti, da dobijo lesk in se ne zlepijo. Glavn k naj bo čim gostejši, ker je posebno dobro za lasišče, kajti česanje z gostim glavnikom pospešuje obtok krvi, kar je velike važ-nerti za rast las. Ce uporabljamo za nego lasišča kako tekočino, n. pr. brezovo vodo. je zelo prijroročij i-vo. da pred uporabo lase skrbno Prečešemo z gostim glavnikom. To Za uničevanje živalskih zajedavcev Služijo mnoga sredstva, med katerimi Je najbolj znan tobačni izvleček. To sredstvo je še precej strupeno In se *ato moramo točno držati navodil, ki •o na omotu. Za uničevanje večjih parazitov (zajedavcev) uporabljajo v povojnih le-!ih z najboljšim uspehom sredstvo UDT, ki ga imamo na razpolago v prahu in v tekočem stanju. Ni strupeno za ljudi ali živali, uporaba pa je zelo enostavna. Navedli smo v glavnem razkuževal-«a sredstva in načine, dodati pa moramo, da je popolno in sigurno razku-fenvanje hlevov v mnogih primerih zelo težko. Temu je kriva velika odpornost drobnoživk (spore vraničnega pisada) in pa predmeti, ki jih moramo razkužiti. Posebno težko razkužimo n. pr. tla in stranice v hlevu, če niso gladke. Nobeno sredstvo namreč ne prodre lahko v razpoke; zato se moramo posluževati še radikalnejših sredstev. In sicer izkopati tla, postrgati omet z zidovja in material odstraniti, lesene dele hleva pa sežgati. Najbolje, je da si vsak gospodar napravi tla ali stranice hleva ali svi-»jaka tako, da Jih bo lahko očistil. Pr. Legiša popolnoma nadomešča masiranje glave, katero le ovlažimo s koščkom vate, ki je namočena v brezovi vodi, ne da bi lasišče kaj drgnili Ce so vaši lasje enakomerno sivi, je to samo okras in je vsako barvanje neumnost. Paziti je treba le, da ne postanejo rumeni, kar je posledica prepogostega umivanja aii pa železnega kodranja. Ce pa imate le nekaj sivih las na sencih, se da nadaljnje sivenje preprečiti s tóle tekoč no: 60 gr rdečega vina in 1 gr železnega sulfata zavremo m pustimo vreti 1 minuto, nato mešanico shladimo In damo v stekleničko Lase je treba namazati dvakrat tedensko in pustiti, da se posuše, ne da bi jih obrisali. Ce se vam lasje na koncu edo cepijo (kar je navadno posledica trajnega kodranja), je dobro, da večkrat postrižete. konce las. In sicer 0.00 do 1 cm. Umivanje glave, ki naj ne bo, kot smo že omenili prepogosto je seveda stvar zase. Najbolje je, če v za ninno deževnico, druga voda vsebuje preveč apnenca. Dobro je, če pridamo vodi malo ìuxn ali snov, ki mehča vodo. Najvažnejše pa je seveda izpiranje. Šok 2 limon, pol kozarca kisa, zavrelica iz kopriv ali kamelic, so sama £.3 preizkušena sredstva za izpiranje las. Proti izpadanju las je zelo učinkovito mazanje s tole mešanico: 3 velike žlice ruriia- 1 malo žlico ricinovega olja, pol kavine žličke petroleja in nekaj kapljic sivkinega (lavendel) alkoholata. Tržaška kuhinja Nedelja: Zdrob na goveji juhi, zvita pljučna pečenka l), krompirjevi rogljički, solata, krema 2). Večerja. Polenovka, ohrovt v solati, pečen kostanj. Ponedeljek: Testenine z guljažem, solata, kompot. Večerja: Polenta z mlekom, sir. Torek: Mineštra iz fižola in krompirja, klobase, kislo zelje. Večerja: Krompirjeva juha, palačinke. Sreda: Testenine na grahovi Juhi, telečji zrezki, pire krompir, solata. Večerja: Ribe, krompirjeva solata, ocvrta jabolka. 7• •. ~t--""!-'-’ . r Četrtek: Cvetačna juha, mesni zavitki, ocvrt krompir, sadje. Večerja: Rižot, solata, sir. Petek: Jota, kakaova torta z jabolčnim snegom 3). Večerja: Marinirana riba, radii s trdo kuhanimi jajci, sadje. Sobota: prežganka krompirje«! cmoki s paradižnikovo omako, radič. Večerja: Jajca s sardelami 4), krompir' v solati, jabolčne pogačice. 1) Zvita pljučna pečenka. Kosu pljučne pečenke odstrani kožico, potolci in osoli. Namaži z naslednjim nadevom: zmešaj nekoliko prekajene, sesekljane slanine, nekaj drobtin, tri pretlačene sardele, malo majarona. Zvij meso v klobaso, zaveži, polij z vročo mastjo in duši do mehkega. Pred serviranjem odstrani vrvco. Me-so razreži ter vlij nanj sok s smetano. 2) Krema, l Jajce, 100 gr sladkorja, 50 gr moke, kos limonove lupine, 1/2 1 mleka, 2 žlici sladkorja. Mešaj rumenjake In sladkor, dodaj moke, limonove lupine in mleko ter mešaj nato vse skupaj na šibkem ognju, da zavre. Ko se ohladi, zlij v kozarce. Krerno potresi z naribano čokolado. 3) Kakao« a torta z jabolčnim snegom. Mešaj, da dobro naraste, 12' dkg presnega masla in tri rumenjake. Prideni 5 dkg kakaa, 5-7 dkg moire, 12 žlic črne kave in nekoliko kapljic limonovega soka. Rahlo primešaj sneg 3 beljakov, deni v pomazan model in peči 3/4 ure. Ohlajeno torto prereži in nadevaj vmes in povrh z jabolčnim snegom. — Jabolčni sneg: Speci 3 jabolka, jih pretlači, primešaj sneg 1 beljaka z 10 dkg sladkorja In 1 zavojček vanlljnega sladkorja. 4) Jajca s sardelami. Žvrkljaj 4 jajca, nekoliko soli in popra ter vlij v kozico, v kateri sl razgrela pol žlice masti, prideni tri drobno zrezane sardele in speci. Med pečenjem ne mešaj.' Poleti oddaja naše telo manj toplote 1 kot pozimi; zato uživamo v vročini i hrano, ki ima manj kalorij. Sonce nam pošilja poleti več ultravioletnih žarkov, kar nekako nadomešča hrano, ki ne vsebuje mnogo vitaminov, Prav tako učinkuje sonce tudi na visokih gorah. Drugače pa je v nižini, kamor ne prodirajo več vsi žarki. Zato bi morale biti na naš h mizah po možnosti vedno sveže sadje, limone, pomaranče, paradižniki, surovo maslo ali ribje olje! Ribjega olja pri nas kar ne cenimo dovolj. Pomislimo le, da se ž njim hranijo polarni prebi- Pelargonijc so obsežna rastlinska rodbina (preko 200 vrst), katere domovina je južna Afrika. Pri nas je gojenje pelargonij močno razšlrjemo, vendar prihajajo v poštev za gojenje le tri vrste. 1. Navadne pelargonije, tudi geranije Imenovane, so najbolj razširjene. Ponekod jim pravijo tudi «pasastea, ker imajo na Ustih rjav pas, ki je viden zlasti na soncu. Kot lončnica je palargonija prav malo izbirčna in uspeva v vsak! zemlji, dasi ima rajši težjo kot lažjo prst. V dobi rasti zahteva zmerno zamakanje in najlepše cvete na zračnem, sončnem in suhem prostoru ter v majhnem loncu. Ce Jih presadimo v zaboje ali na yrt, cvetejo slabše, zaradi česar Je bolje, da jih postavimo v zemljo kar z lončki vred. Za prezimljenje je najboljša hladna soba, v kateri ne zmrzuje, ali pa tudi hladna klet Pozimi rastlino malo zalivamo, paziti pa moramo da jim ne omočimo stebelc, ker jih rada napada gniloba. Na pomlad Čistilne Čistilne priprave, ti zvesti pomagači v boju proti prahu in nesnagi, ne smejo po uporabi ob'ežati v katera koli kotu, od koder jih vzamemo še'e, ko jih potrebujemo. Tudi one zahtevajo primerno nego in strežbo in se maščujejo, če ne ravnamo z n. imi pravilno. Ce so namreč izrabljene in umazane, šo postale neuporabne. Omara a i prostor za metle mora biti skrbno či t in v redu. Vsaka met’a vsak iztepač potrebuje svo. žebelj, na ka'erem naj visi podnevi in ponoč’- BrNača za prah, krtače za t'a in čopiči za pohištvo spadajo v posebno košarico. V tak prostor spada tudi po ioa za zabojček za čisti'ne pripomočke za čevlje, za sredstva za či čenje kovin in po možnosti tudi čistilna sredstva za razne vrste madežev. Pravi’(-n nak''p metel. Dolžina mora odgovarjati ve ikosti tistega, ki jo rab/ da se prepreči preve ik napor pri delu. Za mehke sobne met’e izbiramo kon. sko žimo za trde met’e kokos. Sčetina te in metle iz živa'ske žime so bolj trpežne kakor one iz rastlinsk h vlaken; seveda so dražje, izp ača se pa večji izdatek, ker da j ča-a tra:ajo- Kako ro tavamo z metlami in krtačami. Metle morajo po uporabi vedno viseti in to ne v b'ižini ognjišč. Vsak dan j'h moramo oči« stiti prahu in, kadar peremo, sprati v milničnem lugu, splakniti in obesiti. Stlačene met'e moramo pridržati nad parami vroče vode, s čimer se zonet napno. Trdi krtače speremo v top’i milnici, ki smo ji dodali neko'iko kapljic sa mijakovca. sp’aknemo na:-prej v m’ačni nato v mrzli vod/ vodo iztresemo, zdrgnemo s suho cunjo in jih pustimo s ščetinasto stranjo navzdo' osušiti. Seveda je posledica takega čiščenja krtač, da se radi od’očijo s k ejem pr trjeni leseni deli in da trpi pri tem tudi lošč na njih. Zaradi tega jih ne smemo prevečkrat prati, temveč 3'h raj U večkrat potegnimo čez gost koščen ali kovinski g’avnik ali drgnemo na kosu čez mizni rob postav-ijpnera papirja. Krtače čistimo lahko tudi z bencinom. T'-di dobro, če jih potresemo z vročimi otrobi, ki naj več ur delu- valci, ki prežive večji del leta v snegu in temi. Svetlobe nimajo dovolj, sončne toplote ne, hrana je borna, in vendar so zdravi in dolgo žive. Ribje olje, ki jim je vsakdanja hrana, jim daje vitamine, kalorije in vse drugo, na čemer jih je priroda prikrajšala. Iz lastnega opazovanja vemo, da večina ljudi pozimi več je nego v vročini. Ce potem pijemo še mnogo mleka ali drugih pijač, k! imajo podobne sestavine, povečamo svoji prehrani vsebino kalorij. Priroda itak sama pomaga in svetuje našemu telesu, česa potrebuje v tem ali onem času. moramo pelargonije presaditi, porezati in tudi pognojiti. Ce hočemo, da nam pelagonlje cveto pozimi, obrežemo krepke 1 astiine v avgustu, v oktobru presadimo ter jih postavimo na svetel, toplejši prostor. 2. Velikocvetne pelargonije se od navadnih razlikujejo po tem, da njih rast ni tako močna, temveč bolj vej-nata, listi so bolj trdi in nabrani, cvetovi pa večji. Vendar so te vrste mnogo občutljivejše kot navadne pelargonije in Jih gojimo le na zavarovanem prostoru. Ugaja jim lažja prst, obrezujemo Jih poleti ob polnem cvetju, (pomladansko obrezovanje Jih u-ničil), pozimi pa jih moramo držati na zmerno toplem nekurjenem prostoru ter jim nuditi mnogo svetlobe in svežega zraka. 3. Viseče pelargonije so bujno vej. nate z vitkimi, visečimi stebelci in gladkorobnimi mesnatimi listi. So tudi bolj občutljive kot navadne pelargonije in zahtevajo poleti mnogo sonca, prezimijo pa v hladnih sobah. priprave jejo nanje, nakar jih dobro iztresemo in zdrgnemo z bencinom. Krtače, katerih ščetine so pritrjene s klejem, so sicer cenejše kakor one, katerih so povezane, so pa povezane trdnejše in odpornejše. Čiščenje krtač za tla. Ce so se ščetine krtače zlepi’e zaradi voska, jih po’ožimo s ščetinastim delom v top’o raztopino sode in pazimo, da se tekoč na nè dotika lesenega de a. Ko so se ščetine odlepile, jih splaknemo v čisti vodi in posušimo tako, da je ščetinasti del obrnjen nav-doL Ravnanje 2 metlo iz rema Metli ' iz resic snamemo met išče in po'o* * , ; žimo resice v vročo raztopino sode in maznega mi'a tako, da so s to ' tekočino popolnoma zakr te. Cez eno uro od i erno umazano tekočino ' in damo resice v novo priprav je* no enako'raztopino. To panavi, amo tako dolgo, da postanejo resice čiste. Paziti moramo, da je voda vedno vroča- Nazadnje sp aknemo resice v vroči vodi, kateri smo dodal) nekoliko sode. Nato met’o obe imo, toda ne b’izu peči, jo osušimo in resice razvlečemo. O določanju začasne pomoči na iiigosevanskefl) prkilafiM izemlja vezni minister dela Je objavil nred-bo o določanju začasne pokojninske pomoči npokojencem s področja, ki je bilo priključeno ozemlju FLRJ po mirovni pogodbi z Italijo. V prvem členu uredbe Je rečeno: Okrožje, odnosno mestni ljudski odbor na priključenem ozemlja, ki ni bilo pod jugoslovansko vojno upravo, in kjer upokojencem te niso odredili pokojnine, bo določilo npokojencem podporo po sklepu nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije od 14. decembra 1944. teta o reviziji pravic na trajno državno podporo in na pojasnila o začasni podpori teh oseb v navodilih za Izvajanje tega sklepa do zneska 24M din. CL 2. in 1. glasi: To pokojnino bedo odredili s pravico na naknadno izplačilo od 1. oktobra 1947. leta, ko pa bodo pokojnine odrejene, bodo naredili obračun v smislu čl. 11 pravilnika za izva-nje zakona o določanju pravice na pokojnine in o penzioniranja državnih uslužbencev. Izplačilo teh podpor bo zveznim u-pokojencem oskrbelo ministrstvo dela FLRJ, republiškim upokojencem pa ministrstvo dela LR Hrvatske in LH Slovenije. Kredit za izplačilo prejemkov zaveznlšk'm upokojencem bo predvidelo v svojem proračonn ministrstvo FLRJ, za republiške upokojence pa tiudski republiki Hrvatska in Slovenija. Ta odredba Je stopila v veUavo 27, januarja ln'S. leta In je bila objavljena v Službenem listu 7. februarja t. leta. Naša hrana ori zimskem športu Zdravnik Stifen Popf je iznašel zdravilo za pospeševanje rasti pritlikavcev- Ko je s svojim zdravilom uspel na dveh pritlikavcih mu je Cfardeja, zastopnik družbe »Zavora«, ponuja! velike vsote, če bi hotel pospeševali rast otrok. Popf je ponudbo odklonil, zato je Cfardeja začel ostro gonjo proti njemu. Kljub vsemu pa je Popf nabil po mestu rek'amne lepake. Ko je 19 letni tepček Manhem Beroi-me hotel te lepake raztrgati, je Popf divie navalil nanj, Anejro pa ga je zadržal, da je fanta pustil na miru. Zvečer je Buko Sus javil, da je našel Be-roimeja zabodenega na cesti Cfardeja je namreč prejšnji večer dolgo razmišljal, kako. bi onemogočil Popfa; ko je zvedel za njegov spor, je poklical k sebi Susa in ga bogato nagradil... Pred sodiščem dokazujeta Popf in Anejro svojo nedolžnost, medtem ko ju oče Manhema Beroimeja in Sus krivita poskušenega umora- Po treh dneh sta se oba aretiranca prepričala, da sta podcenjevala nevarnost, ki je visela nad njima. Nepričakovano in to ne samo za njiju, marveč tudi za krajevnega preiskovalnega sodnika je prispel iz Battoda višji pomočnik deželnega prokuratorja gospod Dan Pappula, človek s prijazno smehljajočim se obrazom in z vestjo iz gutaperče, ter vzel v svoje ro^e preiskavo. Že prve dni je pokazal čudovito delovno sposobnost. Ni dal miru ne sebi, ne pripormkoma. Oprijel se je sleherne njune nerodne besede, ju skušal zmesti, zahteval da se morata spomniti takih dejstev, ki se jih nista moglo Spomniti, ker jih n:koli ni bilo V resnici, j. silil, da priznata taka dejanja, ki jih nista nikoli izvršila. Bila sta izmučena od neskončnih zasliševanj, shujšala sta, postala rumena v obraz, ki ga je zarasla brada. Tako so vlačili na »istovetenje z očividci«, ki niso mogli zvečer tretjega septembra ničesar videti, ker je bilo temno in je deževalo. Toda vzlic temu so se »očividci« spričo vztrajnega in spretnega prigovarjanja Dana Pappala nečesa spominjali in so stavili pod te nejasne in neverjetne sponrne svoje podpise. Priča, stanujoč v ulici Vseh Svetnikov, jc s prizadevnim sodelovanjem gospoda Pappula spoznal v Anejru človeka, ki je domnevno stekel mimo njegove hiše dve minuti po poskušenem umoru zoper Manhema Beroimeja, Spominjal se je, da je imel ta človek v desni roki okrvavljeno bodalo, da je nosil sivo obleko, modro srajco in sinjo ovratnico. Pričo so zlasti z grozo prešinile spačene poteze na obrazu tega človeka, — Bil je nekaj višji od mene, — je rekel ta »očividec.« — Teža sedemdeset do dva in sedemdeset kilogramov, mišičast, odločen na videz. Njegova desnica je izražala moč karakterja. Obraz je bil gladko obrit. Lasje nazaj počesani, imel je goste, črne obrvi, a barva obraza je bila nenavadno bleda, skoraj zelenkasta. Ta človek je stekel mimo mene z veliko naglico in izginil za oglom. Moja hiša je druga pred oglom. — Je tale človek tisti, o katerem govorite? —* ga je vprašal gospod Pappula in pokazal na Anej-ra, ki so ga privedli jz sosedne sobe. — Dà, ta je. •— Ste prepričani o tem'-' —- Popolnoma. —• Podpišite se. Priča se je podpisal Čudno je bilo, kako si more nekdo, ki je pritekel iz močno razsvetljenega prostora na ulico v temno noč s pjoho, zapomniti toliko podrobnosti o zunanjosti človeka, ki je, po besedah priče, stekel mimo njega z veliko naglico. Presenetljivo je bilo tudi to, da je priča prepoznal v Sanhu Anejru, ki so mu ga pokazali, človeka z gladko obritim o-brazom, ki je tiste noči stekel mimo njega, čeprav je bil zdaj zaraščen z brado in upadlih lic. Toda gospod Pappula ni prišel v Bakbuk zato, da bi se čudil, marveč da bi izpolnil nalogo in v interesu te naloge je prigovarjal priči, da mu je bržčas blisk pomagal videti in zapomniti si zločinca, in priča je, seveda, potrdil, da je bil v resnici blisk, ki mu je pomagal videti. Zadnja okoliščina pa jc bila morda najbolj čudovita v tem -čudovitem pričevanju, zakaj znano je, da se bliskanje pojavlja samo o nevihtah, zvečer tretjega septembra pa je bil ob čajen jesenski naliv. Gospod Pappula, ki je prišel v Bakbuk pozneje, ni mogel vedeti, da je bil tretjega septembra navaden naliv dežja: priča ni imel poguma ugovarjati gospodu višjemu pomočniku prckurorja, ki pač ve bolje od njega, kaj je potrebno, da zmaga pravica. Anejro, ki je spoznal, da bodo zadevo frali pred sodišče, je sklenil molčati, da bi to karto vrgel na mizo pri procesu. Našla sta se dva človeka, ki sta baje slišala, kako je Anejro rekel doktorju Popfu, ko je zapušča,! trg: »Ne delajte si preglavic, doktor, še danes bova obračunala s tem prekletim smrkavcem!« Doktor pa mu je odgovoril: »Zelo hvaležen, gospod Anejro!« Gospodu Pappulu se je javil nek ključavn'čar po priimku Soor, ki je prosil, naj denejo v zapisnik, da mu je Anejro ob zadnji stavki v klavnici dejal: »Dva ali štiri krvosese je treba zaklati, pa si ne bodo več upali zoper nas.« Drugemu delavcu klavnice, mesarju Nerensu, je Anejro baje rekel, ko se je vrnil iz zadnjega pripora: »To prekleto družino Beroimsjev bo drago stal moj zapor: kri bo tekla, maščeval se bom, maščeval!« Anejro je zahteval soočenje s Soorom in Ne-rensom. Gospod Pappula je odbil to zahtevo z u-tcmeljitvijo, da sta omenjena začasno odsotna iz Bakbuka. Tedaj je Anejro zahteval, naj zapišejo, da sta obe lažnivi priči v zadnji stavki v klavnici bila stavkokaza in sta smrtno sovražila njega, Anejra, ki je vodil stavko, da je eden od nj:ju plačan zaupnik pisarne v klavnici, drugi pa oddaljen sorodu'k gospe Bcroimejeve. Gospod Pappula je izjavil, da ne more ugoditi njegovi želji, ker je treba resničnost takšnih trditev poprej natanko ugotoviti. Gospod Pappula pa ni odklanjal še tako- dvomljivega obtežilnega materiala, ker je bil uverjen, da mu je sodišče popolnoma naklonjeno. Bakbu-ška zadeva bi mu morala prinesti čast prokurorja. Kakor vidite, je bila stvar vredna truda. Sodeč po navodilih, ki jih je prejel od svojega načelnika, ko se je odpravljal v Bakbuk, je bilo jasno, da se je neka zelo vplivna instanca potegovala za to, da bi sodišče spoznalo obtoženca za kriva, in je bila torej usoda obtožencev že vnaprej sklenjena. Dokazi o njuni krivdi niso mogli vzdržati niti najmanje kritike. Spričo tega jc bilo to delo zelo nehvaležno, grobo in umazano. Gospod Pappula bi bil rajši imel kakšno bolj zamotano juridično igro. Zato ga je trdovratno upiranje obtožencev zelo jezilo. Zlasti ga je jezilo vedenje doktorja Popfa. Popf je besnel, se razburjal, delal pikre pripombe in skušal pojasniti njemu — Danu Pappu-lu! — da je obtožba nevzdržna, kar je bilo prav tako jasno preiskovalnemu sodniku kakor Popfu, ki je bil v preiskavi. V navadnih okoliščinah ni bil Popf brez humorja, zdaj pa je docela izgubil to dragoceno, lastnost ter se skliceval na pravičnost in zdrav razum človeka, ki je prišel v Bakbuk, trdno odločen, da se ne bo opiral ne na prvo ne na drugo. Gospod Pappula je v odgovor na Popfove besede samo očitajoče majal z glavo in se žalostno smehljal, kakor da ga je žalostil nesmiselni doktorjev odpor spričo nespornih in uničujočih dokazov njegove krivde. Anejro je bil pri zasliševanju doslednejši kakor Popf. Imel je že dobre izkušnje v takih rečeh. Kar je bilo glavno, je bil vedno bolj prepričan, tla je izid preiskave že vnaprej odločen in da se mora pripraviti za borbo na procesu. Zahteval je, naj se zaslišijo priče, ki bodo mogie potrditi njegov alibi, in dosegel, da so bile njihove izjave priložene spisu. Zahteval je, da se zaslišijo ljudje, ki bi mogli potrditi, da je on za časa stavke ostro nastopil proti tistim, ki so pozivali k nasilnim dejanjem pr o. ti gospodarjem, bodisi iz obupa, bodisi ker jih je podkupila policija. Dosegel je, da so bila ta zelo važna pričevanja priložena spisu. Anejro se ni razburjal, se ni skliceval na čustva tega spoštljivo smehljajočega se karijerista ki 1© redko si je privoščil zbosti ga s kakšno jedko pripombo. Zdaj pa naj resnici na ljubo nekaj povemo o aržantejskih ječah- Bakbuška ječa je bila štirinadstropna stavba s težkimi kovinskimi vrati na pročelni strani. Obdana je bila z vrtom, skozi kateri so se videla velika okna z zavesami in lepi vhodi, tako da je bilo poslopje prej podobno imenitnemu dekliškemu zavodu kakor ječi. Znotraj pa je bila noč in dan čudovita snaga in tišina. Mehke preproge, da ni bilo slišati korakov. Stene prevlečene s plastjo plute, polglasno pogovarjanje z ječarjem, molitve v šepetu. Zaupno pomenkovanje je bilo mogoče le s sam m seboj ali molče. Neslišna, brezhibno delujoča ventilacija in prav tako ogrevanje. V sobah miza, stol, zvonček in sveto pismo v higienskih platnicah. Zaporne sobe obite z izvrstnimi žimnicami. Za primere usmrtitve je bila določena posebna soba, prostorna, svetla, čista, tako da so mogli predstavniki tiska vse opazovati z dvorišča- Sam'ce za zdrave pripornike, samice v bolnici, kabine v kopalnici, majhna dvorišča za izprehaja-nje posameznikov. Celo cerkev v bakbuški ječi jo olia sezidana v obliki elegantnih zabojev z gumija stimi podnožn ki za klečanje. Ti zaboji so bili razvrščeni v več nadstropjih. Iz njih je mogoče videti in slišati samo duhovnika in nikagor drugega. Soba za sestanke napravlja najboljši vtis. Ječar pri teh sestank'h ni prisoten. To je humano! Čemu bi vznemirjali pripornika in oNskovajca? Ječar sliši njun pogovor iz sosednje sobe z bistroumno in zelo preprosto kombinacijo televizorja in navadnega telefona z ojačevalcem. Če je potreba, daje ječar svoje ukaze skozi zvočn k. Lična mreža, ki deli sobo sestankov na dva dela, je nab ta z električnim tokom, ki je preš bek, da bi ubil človeka, toda dovolj močan, da mine volja toliko pripornika kakor obiskovalca, da bi si stisnila roljo. Tudi to je humano- Minuto pred koncem za sestanek dovoljenega časa se oglasi znak — tiho melodično zvonjenje, pol minute pozneje — drugi. Natanko minuto po prvem znaku — tu deluje urni mehanizem — se začne del tal, na katerih stoji pripornik, polagoma spuščati na nižje nadstropje, kakor se spušča v krematoriju krsta s truplom umrlega. In prav v tej sobi je Berenika videla doktorja Popfa tretji dan njegovega bivanja v ječi. Bleda, tresoča se od razburjenja je Berenika videla, kako se od spodaj kakor iz pekla polagoma dviga skupaj * tlemi kosmat in shujšan mož, ki ga je tako hudo nespametno in nezasluženo užalila. Stala je nepremično' in ni mogla izustiti besede. Nazadnje je Popf bridko izkregovord: — Ti si, Berenika? Prišla si obiskat nesrečnika? — Stivi — je kriknila Berenika in planila k mre ži, ki jo je ločila od moža. — Zelo sein kriva pred *eboj, Stiv, toda vse ti povem ... — Brezčuten glas iz zvočnika jo je pridržal: — Pazite! Mreža je nabita s tokom! Berenika je obstala in tiho zajokala- Doktor Popf jo je gledal s hladn’m ravno-dušjem, kar mu je bilo zelo težko. — Ničesar nisem zakrivil, — je izpregovoril rumo. —■ To je očividno nesporazum in bom kmalu Opuščen-.. Ni treba, da se vznemirjaš zaradi tega. Glas iz zvočnika je opomnil: — Do konca sestanka je še osem m'nut. Berenika je rekla: — Ravnala sem kot nespametna in sebična deklina. Zelo, zelo mi je žal. •. —■ Le mirno se vrni v Mesto VcTkih žab, — jo je ustavil Popf..— Ne potrebujem tvojega pomilovanja. — Ne pomilujem te, — je rekla Berenika. —-Ljubim te, zelo te Ijub'm, bolj kakor kdaj. koli’ Vrnila sem se, ko še nisem vedela, da si zaprt. Nevidni ječar je opominjal: — Do konca sestanka je še pet m'nut. Popf je utrujeno izpregovoril: — Ne potrebujem Ljubezni iz pomilovanja ali kesanja.. • Včasih se mi zdi, da sploh ničesar no potrebujem — Stiv, — je rekla Berenika, — ne morem oditi brez tvojega odpuščanja. -— Hotela si reči: ne morem odpotovati, — seje nasmehnil Popf. — Nikoli te ne zapustim, Stiv! Če me le ne zapodiš ... Imaš pravico zapoditi me, a tega ne smeš storiti. — Do konca sestanka je še tri minute, — je ravnodušno povedal zvočnik. — Zdaj sem bolj ubog kakor kdaj koli, — je rekel Popf im obrnil proč oči. — Laboratorij je u~ ničen. Vse je treba znova začeti. •— Ljubim te bolj kakor kdaj koli! — je odgovorila Berenika. Zazvonil je prvi znak. —• Danes se pogajam z odvetnikom, ki te ho branil, — je rekla Berenika. — Kaj je treba najprej storiti? MARIE MAjEROYÀ Roman 1. Sinji obok Porodnica leži pokrita do brade z rižastimi pernicami- Vsi so odšli v cerkev z otrokom, ostala je tu sama, ne spi in premišlja. V h ši je zavladala praznična tišina. Visoko nastlana postelja stoji v kotu sobe, nad njo visi podobica v pozlačenem okviru. Krst v gosposki hiši je na njej upodobila vešča in nadarjena roka. Šestič gleda žena nanjo v enakih okoliščinah. Sicer zares n ma časa, da bi se ukvarjala z malenkostmi Šestič! Nestrpno je položila roko pod glavo. Že teden dni ni šla iz sobe, ne ve. kaj počno ostali otroci, a gospodarstvo gre gotovo navzdol. Vzdih, ki se ji je izvil iz stisnjenih prsi, je izražal nejevoljo in nezadovoljnost z dogodki- Dete pa je zalo! Kakor da je šele prvrč zagledala goste, črne laske stisnjene s prvo čepico, velike oči z dolgimi obrvmi, se je razlila v njeni notranjosti razkošna toplota in jo zdaj vedno znova grela spričo spomina. Z radostjo, ki se ji ni mogla upirati, je videla, kako so ga nesli v cerkev, živahnega, z že prostimi ročicami, ovitega z rožnat mi trakovi. Sicer pa pet otrok ni kdo ve kaj; v družini gospoda očeta je bilo sedem otrok, a v njeni družini 11. »Čim večja družina, tem večja čast«, ji je prišlo na pamet. Tako so imeli navado reči. In pogladila je z dlanjo pernico. Ko se je rodil prvi sin, to je bilo slavje! Poleg dveh odličnih botrov (mati je tako uravnala, da se je pohotrila z bogatimi kmeti) se je zbralo vse sorodstvo- Pili so kavo, čaj, a številna otročad, ki se je zgrnila v gostinski sobi, se je rvala pod mizo za sladkorčke in sladkorne lutke, ki so jih gostje metali po sobi. Po punču pa je prh sla na dan skrivna jeza enega od botrov zato, ker niso otroka imenovali po njem, ampak mu dali ime. Anton, po drugem botru. Prihodnji krst je minil brez spora: dečku so dali ime Jožef- Leto pozneje je prišla Marija, potem Ana, vsak naslednji krst je bil tišji od prejšnjega, vsakoletni pr rastek so sprejeli kot navaden dogodek, ne vesel ne žalosten. Po četrtem otroku je imela še dvojčke; živeli so samo šest ur in umrli. Nihče ni jokal za nj’mi in nihče jih ni imel v m slih; v spominu je ostala težka bolezen, ki je odtrgala mater ođ gospodinjskega vodstva v hiši. Z ugašajoč m pogledom je zasledovala, kaj kdo dela, in je bila nesrečna zavoljo lastnega brezdelja. Oba dečki, raztrgana in umazana, sta hrupno pridrvela v kuhinjo, kamor se je dala prenesti; zunaj sia pozabljala na materino bolezen in se vdajala razposajenim igram, ko sta stopila v hišo, ju je zatohla tišina v kuhinji ustrašila; šele tedaj sta utihnila, se splazila k oknom, sedla v vdolbino, se sporazumevala z mežikanjem in pačenjem ter iskala pretvezo, da bi zopet izginila. Triletna Marija je Potrpežljivo gugala zibelko, v"kateri je spala mlajša sestrica, ali pa se oprijemala posteljne, stranice, nekaj mrmrala in božala z drobno dlanjo vo-ščenorumeni materin obraz. Mlinarica pa se je izlizala, čeprav ji je gospa Kaftanova, stara, izkušena gospa Kaftanova, začela govoriti o zdravniku. Okrevala je in se pomladila. Nastali so prijetni in dobri časi- Mož je bil dobre volje, mlin je veselo ropotal in prinašal s sle-nernim vrtljajem kolesa srebrni dobiček. Igra na karte je bila naklonjena: gospod oče ni imel veli- kih izgub. V takem ozračju je mlinarica z veseljem opravljala hišna in gospodinjska dela, delo je bilo radost, ne breme. Nakupili so gospodarske stroje, živino, sina so odpravili v Nemčijo. O letnem semnju v okrajnem mestu je gospod oče iztržil za žito denarja ko peska in še je do jutra priigral na karte dobršen dodatek. Preden je hlapec zapregel za vrnitev, je gospod oče kupil težek zlati nakit, uhane in prstan z dragim kamnom. To vse je položil mlinarici v naročje. Mlinarica pa je hodila k maši v svilenih oblekah., zredila se je, a lica so ji bila bela in gladka. Toda prišli sta dve suhi leti- Zrnje na polju se je usipalo in oves ni bil višji od trave. V mlinu so kmalu občutili slabo letino, zdramili so se iz potratnih sanj, stisnili groš v dlani in začel varčevati. Žene, ki so delale preko dne v mlinu, niso več odnašale v naročju krompirja in manj vrednega žita, v petek pa je mknarica zamesila kruh iz mešane moke. Doraščajoči dekleti sta se priučili hišnim delom, gospod oče je odpustil mlajšo deklo. V tem času pa je prišla tretja deklica, nepričakovana, in je spravila mater v zadrego. Za proslavo njenega krsta pa pogrinja dekla poleg v kuhinji damastni prt, ureja porcelanaste čašice in postavlja na sredo šartelj. Mogla jo je opazovati skozi steklena vrata. Dvignila je glavo, hotela vstati, a slabost jo je potisnila na ležišče. Medtem so se približali oknu glasovi; že so b li v kuhinji, zdaj pa trka gospa Kaftanova na steklena vrata, jih odpre in plane noter. Izpod zbledele, nekoč rdeče krstne odeje z všitim križem vzame nabuhlo pernico in jo položi poleg nje- Pripoveduje: »Tu, mamica, jc vaša hčerka, kristjanka Mag* dalena. Gospod župnik lepo pozdravlja.« Nasmehnila se je, stisnila k prsim culo rožnatih trakov in čutila v slabosti starajočega se srca, da jo ie nežna stvarca docela pridobila in obvladala. Otrok je rastel, kakor so rastli štirje ostali. Sprva je dete samo pilo in bljuvalo, potem blebetalo, a hipni smehljaji so dajali prvi izraz njegovemu obrazku. Nekoč je zmagoslavno sedlo, od takrat pa je hotelo vedno sedeti, v zibelki ali na tleh, kamor je mati razgrnila vreče. Nato se je neumnim ustecom posrečilo narediti dva zloga, v kater h je mati slišala svoje ime in ujela pri tem v naročje prve plašne korakce. S tem se je dekletce osamosvojilo in zdaj je bilo treba samo paziti nanjo. Ni se spodobilo, da bi jo mlinarica še pestovala, To je storila le še kradoma in v zanosu poslušala, kako dela ura, kako je Lenka velika, kako ima rada mamico, kakor da je to slišala prvič v življenju- Vročega poletnega predpoldne so ostali v vasi samo otroci izpod deset let. Vsi so delali na polju. Na ruši pred mlinom so se zbrale pestunje z vsemi vaškimi dojenčki, kar jih niso varovale uvele in otročje starke. Mlinska dekleta so varovala Lenko* sedečo na odsluženi ruti. Za pisanim otroškim taborom je stal mlin S širokim kamnitim zidovjem, s sadovnjakom zadaj, s cvetličnim vrtcem spredaj, z golobnjakom in s priz:dkom, z deročo vodo v strugi. Košato se je raztegnil in stal na sredi ohol ko grajska trdnjava. Otroci so mesili hlebe iz gline, jih posuli z zdrobljeno opeko, a ko so se jim najbolj posrečili, se je prikobacala Lenka in z ročico polno jamic vse razmetala. — Tako! Tudi moje je uničila* je rekla Ana in zabliskala z očmi proti njej. Marija pa je poljubila zaprašeno ročico, si pustila vdano puliti lase ter se navdušeno dobrikala: »Lenčka popapala, je vse kolačke snedla. Napečemo novih!« Ana je nekaj časa molče opazovala Marijino prizadevanje, nato je zaničljivo našobila ustnice in predlagala omahljivi družbi: »Pojdimo se kamenčke igrat!« ^ Otroci so sedli v krogu, brskali po zemlji in metali kvišku kremenčke, jih lovili v zraku in ujeli z gibčnimi prstki- Zapovrstjo so se udeležili vsi igre, na koncu pa precenili kamenčke. Črne Lenčkine oči so gledale pohlepno: nenadoma je dekletce iztegnilo roko in zavreščalo tako divje in glasno, da so s$ vsi prestrašili. t »Kamenčke hoče«, je uganila Marija. - , f »Vse hoče«, je menila Ana očitajoče. . » In takoj je shranila svoje kremenčke v žep kratkega spodnjega krila. »Majhna je še, kaj ne? je Marija neodločno prepričevala ostale. »Naj je le majhna, a je tudi vsega poželjiva«, se je kujala Ana. Nekatere deklice so posodile Lenki kremenčke* a otrok jih je vzel in nesel naravnost v usta. Marija se je ustrašila. »V usteča pa ne!« Vzela ji je kremenčke iz rok, a Lenka v jote Takoj si je izmislila novo zabavo. »Pojdimo v gozd! Greste?« Gozd je bil všeč otrokom. Gozd je bil lepši od mlina, imel je mikavnost nečesa, kar je prepovedano. Pestunje so naglo vstajale z otroki na hrbtu. Ma>. rija pa je poskušala utišiti Lenkino presunljivo vre ščanje: »O, Lenka pojde z nami, o!« Otrok je utihnil, pogledal kvišku k njej, se za smejal skozi zobe in zaploskal z ročicami. Marija si je privezala deklico na hrbet. Bil* je težka: Marija se je vsa spotila, preden jo je na slabotnem hrbtu prinesla do vrha. Ali tam gori jo sonce tako lepo žarelo, da je bilo tud; breme lažje, otroci pa so se raztqkli, ko da bi imeli krila. Žgolenje neštetih škrjančkov je plavalo nad poljem kakor srebrna zavesa. Ž:tno klasje je šumelo otrokom nad glavami; rdeči makovi cveti so jim segali do ust, a beli modri in rožnati modriži so jim plesali pred očmi. Ilovnata pot je bila suha in razpokana- V razpoke so lezle travnice, mravlj'nci; na bilki se je gugala sedmeropikčasta pikapolonca, urno so bežali pred otroki bakreni hrošči. Vse je vriskalo in skakalo od veselja. u r JOHN STEINBECK j&uuJi/m&iđjz. 5? — s*s j» && Ilustrira B. Grom 0 cellx,em filwui Nedavno so vrteli v praSkih «Bratje trika* morali opustiti klnemotografih celovečerni marsikatero zamisel, vendar je spored risanih filmov češkega vztrajno delo le rodilo uspeh, filmskega kolektiva «Bratje tri- Tudi scenaristi še ne obvlada-ka». Čeprav so kinematografi jo dovolj montažne spretnosti podvojili število dnevnih pred- in tudi zvočni efekti so še ze-stav, so stale pred blagajnami lo pomanjkljivi, a kljub temu dolge vrste ljudi, ki sta jih «Bratje trika» ne odnehajo, privabljala radovednost, nema- Malo je držav na svetu, kjer 10 pa tudi slava, ki jo je risa- b’ doslej izdelovali risane tildi češki film žel na filmskih me. Poleg Sovjetske zveze, A-festivalih v Cannesu, v Bel- merike In Francije so skromni giji, New Yorku in slovanskih poizkusi le še v Italiji. Glavni deželah. problem risanega filma je dra- Ceprav so kritiki v produk- matska obdelava snovi: kako clji «Bratov trika» našli še ve- in s kakšnim izrazom prikaza-tiko pomanjkljivosti, so vsi ti stvarnost v filmski risaniki? brez razlike priznavali marlji- Don Fleischer in Walt Di-vemu delovnemu kolektivu u- sney ki sta v Ameriki pričela speh in vero v bodočne-t nje- z riSanim filmom, sta ustvari-govega prizadevanja. ia karikaturo, najrajši žlval- • Celovečerni spored Je obse- sko. Disney je izmaličil In ka-gal 7 barvanih filmskih risank rlkiral vsako resničnost. Pri in 1 lutkovni film. Na začetku Snegulčicl pa Je prvič moral sta bila dva filma, izdelana po odstopiti od groteske. Ustvaril ljudskih pripovedkah: «Žival- je poleg izmišljenih postav tuce» In «PetrovSty», ki ju odit- dl popolnoma normalne ljudi: kuje llričnost prizorov, medtem kraljeviča in kraljično. Tako ko spominja «Vodnik k mlinu» mu je film razpade! v dvs rahlo na humoresko. Tretji dela: v prvem je še spominjal film «Svatba v Koralnem mo- na grotesko, drugi pa bi morju» so Bratje trika popolnoma ral prikazati pravljičnost. Po-samostojno izdelali. V liričnih stavi kraljeviča in kraljične sta prizorih «O morskih prebival- bili slabo izdelani, clh» se Je lahko prosto razvila ■ Jasno Je, da risati zgolj gro-fantazlja ustvarjalcev In risar- tesko ni edina pot risanega ska sposobnost umetnikov. Pe- filma. Bratje Trika so se lota barvna groteska «Gotovo čili od Dis"eva. Sicer tudi oni gremo!» je ozko vezana na izberejo včasih grotesko, toda praške razmere. Edini lutkov- za groteskno obdelavo, izbero ni film v programu je «Miša groteskno snov. Poznajo pa še Kulička», darilce najmlajšim lirične motive, ljubke in pre-gledalcem. Po znanj basni je proste pravljice, literarne satl-narejena peta risanka «Lisica re in celo politične pamflete, in vrč». Zadnji barvani film ki služilo miru In sož'tiu med «Atom na razpotju» pa kaže narodi. Njihovi liki niso nana, .najnovejšo, smer v razvoju ri» ; daini ne okrutni, ne senzaeio-janega filma, S tem delom so paino vreščeči kakor v amerl-Bratje trika postavili na plat- škem filmu, so veliko bližll no oživljanje atoma z idelo, stvarnosti. To Je tisti veliki u-da more atomska energija slu- sneh. ki so ga «Bratje trika» žiti samo v koristne namene po nanornem Iskan ki In deki človeštva. dosegli: naš'1 so risanemu fll- Teh osem filmov je delo dve- mu svojo novo, zmagovito, lah-letnega truda rmadega filmske, ko bi rekli: revolucionarno ga kolektiva Bratje trika, 125 pot. požrtvovalnih, delavnih in za Kolektiv Bratje trika, ki je novo filmsko produkcijo nav- z nacionalizacijo češke klnema-dušenih ljudi. S skromnimi tografije dobil vse pogoje za tehničnimi sredstvi so oprav- razvoj, bo verjetno za svoje Ijeno delo zmogli samo z veli- uporno iskanje nove smeri riko voljo. Skupina slikarjev sanega filma prejel vse prizna-tehnikov, scenaristov in kom- nje doma 'n v tujini. V to ponistov, ki se Je združila v lahko zaupa predvsem še zato. skupno podjetje «Bratje trika» ker tudi filmska risanka po je k sodelovanju povabila tu- njegovi zaslugi lahko služi ust-d! slikarja Jirika Trnka. Toda varjanju sožitja in miru med bil je pravi amater v filmskih larodl, kar dokazuje njihovo vprašanjih. Zaradi pomanjka- zadnje delo: «Atom na ražnja filmske risarske tehnike so potju». ESESOVCI V ČEŠKEM RISANEM FILMU Novi dokumentarni filmi domače proizvodnje V zadnjem času so republiška filmska podjetja snema la nekoliko filmov kot «Otroci ljudstva» (proizvodnja Avala filma); «Vlak številka 51» In «Glasbeno življenje Zagreba» (proizvodnja Jadran filma). Scenarij za dokumentarni film «Otroci naroda» je napravila Nikola Rajič, snemal je film Džurdže Star. Film prikazuje življenje naših najmlajših v dečjem domu «Peter Drapšin» v Beogradu. Scenarij za film «Glasbeno življenje Zagreba» Je dal Ivo Tomulič, ki je tudi režiral, snemal pa Je Sergej Tegac. V filmu je zastopana glasba Lislnskega, Suleka,, BJelinske-ga, Odaka, Bombardellija, Klr- Lenka Rajner, režiser filma Je tina in Hercigonja. V.. 97. Joe se je izkopal iz peska, se oblekel in odšel s Pilonom vzdolž obale. Mrzla in pusta je bila noč, žalostna tako, da je človeka obhajala misel, da je na svetu sam in da ne more pričakovat: tolažbe od nikogar. 98- Nekaj časa sta korakala tiho, nato je spregovoril Pilon: »Zaupati ženski je neumno.« »Kaj mi je ženska ukradla hlače? Povej, katera!« je vpraševal Joe, »Se je že sama kaznovala, kakor je zaslužila.« je skivnostno odgovarjal Pilon Kmalu sta zavila v hrib mimo ogromnega stolpa plinarne in Joe je bil vesel, da ima tovariša kot je Pilon, ki skrbi za svoje prijatelje, celo kadar spijo. /X, Kako se je Danny ujel v past in kako so ga prijatelji tešili 99. Dolores Engrac a Ramirez, je bila dokaj lepo in zapeljivo dekle. Pomivala je posodo po hišah Montereya in b la znana pod imenom sladka Ramirez- Koje zvedela, da je Danny podedoval, se je začela zanj zanimati in vsak večer je hod la k ograji in čakala da bi šel mimo in se ujel v njene mreže. 100. Mnogo mesecev je Dolores čakala zaman, toda nekega dne, ko je Danny zaslužil tri dolarje in se napotil k Torelli ju ga je pot zanes'a mimo liiše, kjer je stanovala Dolores. Vnelo se je med nj ma prijateljstvo in Danny se je odločil, da ji kupi darilo. Napotil se je v trgovino, kjer je bilo naprodaj ob do lepih stvari: saksofoni, radioaparati, star denar itd. 101. Dannyjev pogled je obstal na sesalcu za prah. Takega nima nobena ženska v Monterevu, si je m sl il Danny. Kupil ga je, ne da bi pomislil, da v Tortiljskem predmestju nimajo elektrike. S adka Dolores si je vsak popoldne prinesla sesalec za prah k ograj1-' in ga postavila na stol. Ko so prišli mirno prijatelji in prijateljice, je vlekla aparat gor 'n de’ po trat'. Prijateljice so skušale zmanjšati vrednost darila, toda njihova zavist ni uspela. Dolores se je z aradi sesalca za prah vzpela na najv.šjo socia.no stopnjo V Tortiljskem predmestju. tì-Ii ŠAH Mladinski furnir v Ljubljani se je končal Turnir za mladinsko šahovsko prvenstvo se je končal še pred izidom nase zadnje številke. Prvak je postal Vrhlvec Slavko, dijak 8. razreda gimnazije na Viču, ki je od devet možnih dosegel 7 1/2 točke ali 83.5 odst.; šest partij je dobil, tri Je remiziral. Presenečenje turnirja Je predstavljal dijak 3. razreda gimnazije iz Maribora Njegovan Dušan, ki ni izgubil nobene partija In s 6 1/2 točke (72, 3 odst.) zasedel drugo mesto. Ze izkušeni Bajec Ivo Je dosegel tretje mesto — 6 točk — medtem ko je Krivec Slavko dosegel proti pričakovanju šele četrto In peto mesto, ki si ga deli z Gabrovškom. Precej obeta tudi Podkrajšek 11 Ptuja. — Letošnje prvenstvo je pokazalo velik napredek. Teoretično znanje mladincev se je zelo dvignila Za predstavnika šahovske organizacije ZSSR na turnirju za svetovno šahovsko prvenstvo, ki se bo pričel 1. marca v Haagu, in obenem za člana sodniškega zbora je imenovan sovjetski velemojster Kotov. Te dni bo poletela z letalom v Haag tudi sovjetska delegacija iz predsedstva organizacijskega odbora za izvedbo druge polovice turnirja v Moskvi. Karo—Kann otvoritev Prinašamo partijo iz radio dvoboja ZSSR-Anglija med ženskima prvakinjama obeh dežel Rudenkove in Brewesove. Iz partije. katero je igrala ruska šahistka z velikim elanom, vidimo, da je šah v Rusiji tudi med ženskami priljubljen in na veliki višini. r Rudenko 1. e2 — e4, c7 — c6. 2. Tam v Italiji se ljudstvo m volitve zdaj pripravlja, prav na tihem stara vlada ie v zapele/c se odpravlja. A De Gasperi zanaša spet se na Amerikance, Vati lian pa zanj pri mašah moli vneto rolenkrancc. Kate pa, da vsa ta vnema, ne bo mogla pomagati in da rimske klečeplazca bo porazil le Togliatti. 'A Solunsko mesto te dni nekaj bomb je počastilo, radi lega marsikomu v hlače ie srce skočilo. Tudi krog Aten te zbrano take lepe so igrate, vsled katerih bo fašista zdrknilo srce v hlače. Kaj ameriška bo vojska zdaj tam v Grčiji storila è Najbrte se bo strateško prelca morja umaknila. To ie tudi zaželeno, naj sp gre domov borit, sai na tisoče zamorcev tam ie treba osvobodit". Le kako naj tisti komu svobodno ozemlje dajo, ki na svoji rodni grudi sočloveka kamenjajo ? ! Si v letošnjem predpustu kaj zabave dolivela? Jaz sem vse predpustne dneve Icar lepo doma sedela. Ni prav nič mi do zabave, le kako nai bom vesela, ko te mesec dni pri hiši, vsi ostali smo brez dela. Za brezposelne ne kale, da sc veselijo pusta, njih le ena stvar zanima, Izai da bi vtaknili v usta. Draga moja, zdaj končujem tcrle svojo pisarijo, se bom le spet oglasila, S za danes pa: adijo. Te pozdravlja Tvoja PEPA. Vest iz Anii;rSke AmeriSki pravosodni minister Clark ie Izdal nalog za izgon antifašista Eisleria iz Amerike. Pričakovati ie, da bo v kratkem enaka »soda zadela tudi kip Svobode. Fini bonboni izdelka Pazi ! Kadar greš čez cesto, glej, da greš po črti, sicer policija, globo ti naprti. To, glede prehoda, le čez dan drči, Iter čez - noč Čerinov, ilafi videt' ni. Tržaški guverner Ravnatelj umobolnice: Torei, vi trdite, da ste tržaški guverner in da bi bili radi sprejeti v naš zavod? Pacient: Da, gospod ravnatelj. Ravnatelj umobolnice: Ali ne bi morda rajši nastopili guvernerske službe ? Pacient: Ne, tako neumen pa spet nisem. Lov na desničarje v Trstu Neverjetno, a resnična ! Civilna policija v Trstu preganja desničarje I Ne verjamete. Dobro ! Pojdite skozi predor sv. Justa, pa boste videli. Kdor koli gre po desni strani ima opravka s policajem, zapiše ga in oglobi. A levičarjem ne stori nifi žalega, Se prav pohvalno tih gleda, čeS, ti že vedo, kai in kako ie prav. F.h, škoda, da ie ie pod predorom levičarjem tal» prijetno ! FABP.IKANTI: KAKO SO FINI VASI BOMBONI GOSPOD GLAVNI DIREKTOR. RES, ELO NAM PRIJAJO Strašno pomanjkanje ¥ luiesla^ip 2e dolgo se Sirijo v svetu vesti o straSnem pomanjkanju v Jugoslaviji. No, končno se ie prišlo tudi tej stvari do dna in javiti moramo, da ie to res. Jugoslavija namreč trpi na straSnem pomanjkanju - delavcev, vse premalo iih je, da bf bilo dovolj za velikopotezna dela v okviru petletnega piana. To je pa tudi vsa strahota pomanjkanja, ki se Siri o Jugoslaviji. Manjka pa nekaterim poročevalcem preče pnia količina objektivnosti in besedo «delavstva» radi izpuščajo ob besedi: pomanjkanje. A zato bo petletni plan kljub temu končan. Mama ie prišla s trga domov. Pred vrati pa ie stal mali Mihec in bridko jokal. «Kai pa ie s leboi ?» ga ie vprašala mama. «Igramo se, in meni je že zadosti, pa me vse-» eno ne puste v kuhinio». «Kal pa se igrate?» je poizvedovala mama. «Tržaškega guverneria», ie poiasnil Mihec; «jaz sem guverner, naša kuhinja ie Trst, Tonček in Tine sta pa Amerikanca in tiščita od znotrai vrata, da ne morem v kuhinjo 1» No, mama se je končno izkazala velesilo. «Jaz sem pa ljudska voiia», je deiala, se pošteno uprla v vrata in stopila z Mihcem v kuhinjo. Tonček in Tine pa sta si skozi okno poiskal« pot na dvorišč«. i Sel je De Gasperi k vedeževalki, ki se takole postrani peča tudi z razlago sanj. «Sanjalo se mi ie, da sem zagledal poleg sebe velik škorenj. Kai to pomeni?» ji ie dejal. Vedeževalka se je zamislila, se kmalu domislila in mu povedala: «Velik škorenj v sanjah videti, zaupanje iiudstva, živečega na velikem škornju, izgubiti in pri volitvah slabo se odrezati.» Uolivna melimi® Med vojne /e zločince vesela vest prispela, da nova amnestija jih v kratkem bo zadela. Si drulba roke mane, takole govori: «Saj tudi skrajni čas je, da se nas ven spusti. V tej sončni zemlji vendar imamo mi komando I Saj še celo minister % je naš pristaš - Orlando!» In oproščeni krivci hvaležni bodo vladi, glasove svoje dali ji bodo srčno radi. y[ ^‘mnsh la vr©£e V Atenah je kljub februarju postalo zelo vroče. Kaže, da ie bližina partizanskih enot vzrok tej zgodnji vročini. Ogromno število monarhističnih pristašev si želi kar čez noč v hladnejše kraje in vlaga prošnje za potne liste. Pravijo pa, da se utegne zgoditi tud j to, da iim v kratkem postan? tudi doma zelo hladno, ceio prehladno za ugodno človeško zdravje. Sveta Ob morju sta hodila mamica in sinček. Prav tedai ie prispeta velika ameriška križarka s petimi topovi. «Mamica», ;e sinček vprašal, «ali ie to tista ladja prijateljstva?» «Da, da», mu ie poiasnila mamica, «tudi to ie lad!a priiatelistva, !e ti ji ne bodi prijatelj, če hočeš, da boš posta! velik in da se ti bo dobro godilo na zemlii.» Očka pelje sinčka na izprehod po tržaškem mestu. Naenkrat se sinček ustavi in ga vpraša: «Očka, ali Čerini stavkajo?» «Kako», se očka začudi, «kako pa prideš na tako misel ?» Pa mu sinko pove : «No, ko iih pa toiiko brez dela postopa po mestu.» zveza Volitma uvertura Med vojne /e zločince vesela vest prispela, da nova amnestija jih v kratkem bo zadela. Si drutba roke mane, takole govori: «Saj tudi skrajni čas je, da se nas ven spusti. V tej sončni zemlji vendar imamo mi komando! Saj še celo minister k ja naš pristaš - Orlando!» In oproščeni krivci hvaležni bodo vladi, glasove svoje dali ji bodo srčno radi. SANTIN ČERINU: ZLATI PRIJATELJ, VSAK S SVOJIM OROŽJEM S« MORAVA V TEH TEŽKIH ČASIH BORITI ZA , NO, ZA MARŠALOV PLAN