(V. o o— "-f/h-* -s- ■ - -
i Izhaja 10. in | \ 25. dan vsa- f
cega meseca, i
T
Velja za celo T letoSgold.za T , pol leta lgold. | 50 kr. f
I. leto.
V Celji, 10. februarja 1880.
3. list.
Vsmiljena otroka.
»Poglej no, blaga sestrica, Na sršni veji ščinkovca, Kak6 premrle nogice Poskriva pod perutnice."
»Ga vidim, bratec; oh, kako Začinka v časi žalostno ! Gotovo mraza trepeta, In muči ga še lakota."
»Da slabo res se mu godi,
Ko mraz in lakoto trpi;
Zato nastavim ptičnico,
In — rad nerad — bo skočil v njo."
»Oh, ne, moj bratec, le sena Prinesi malo iz skednja, A jaz poprosim mamico, Da zrnja da peščičico. —
Zdaj skupaj stresi to na sneg, SkrMj, da ne spodiš ga v beg; Saj revček tje koj prileti, Da glad si mučen ukroti."
Ko ščinkovec zazre seno, Ga kmalo prebrsklja skrbno, Ter rešen prejšnih bolečin, Veselo činka svoj: čin, čin.
Ivan.
Nekaj o domači odgoji otrok.
Res žalosten je glas, ki ga večkrat slišimo o hudi popačenosti mladeži. Serce nas mora boleti, ako slišimo, da ravno v sedajnosti, ko človeštvo toliko dobrega v povzdigo odgoje počne, — razuzdanost, zdivjanost in zarobljenost pri mladeži strašno napredujejo. Saj to ni več redka prikazen, da tu ali tam mladi hudodelniki ječe zasedajo. In koliko nadlog stori neugnana deca starišem, učiteljem in večjidel tudi celi občini! Kam pa pridemo, ako že tako mlada glota človeštvu toliko sitnih skerbi dela?! A kdo je neki temu kriv? Kdo je kriv, da pri mladini spodobno vedenje peša in hudobija raste ? Veliko se je o tem že uganjalo in se še uganja. Gotovo je, da se nahajajo bližnji uzroki pri odgojiteljih, dasiravno tudi oddaljene okolščine le-te žalostne napake povzročujejo. — Ostanimo pri odgojiteljih, in ti so v pervi versti stariši, potem pa šola; glejmo, kdo je velike pregrehe kriv, pregrehe, ki gloda s strupenim zobom nežno cvetje človeštva. Bilo bi gerdo obrekovanje, ako bi
3
— M —
šoli pripisovali popačevanje mladeži. Človek, ki tako sodi, je ali sam hudobnež, ali pa ne pozna pravil, po kterih šola kot gojilišče ravna in ravnati mora, ako hoče svoj velik namen doseči ter'iz dece bogaboječega človeka, človeka poštenega obnašanja zrediti. Kar se šole tiče, se vsakako lehko vpraša, s kterimi sredstvi zamore učitelj razuzdanosti otrok v okom priti; vpraša se še lehko, ako sredstva, ki se jih učitelj pri tej priliki posluževati more, tudi po vsem zadostujejo. Za danes pa se tega vprašanja ne lotim, preiskavati le hočem, po kakšnem načinu zakrivi domača odgoja spaeenje mladeži. Prizadeval si bom, čisto resnično naj žalostnejše primerljeje navajati, ki mladež v strašen brezen razuzdanosti vabijo in gonijo. Vem, da bo marsiktera beseda stariše hudo zadela, pa ne zamerite mi, saj ne pišem, da bi kteremu njegove slabosti očital, ali ga grajal zavoljo te ali une pregrehe, ktere je znabiti kriv; pišem le, da opozorim na napake, ki so jako škodljive za rodbino, za sosesko, za deržavo, za celo človeštvo. Le-te napake so sicer ma^o, borno zernje, a strašen je njihov sad. Treba nam je vso moč napenjati, ako ga hočemo le nekoliko iztrebiti, in v ta namen naj služijo te verstice.
Velicega milovanja vredno je to, da se domača odgoja otrok se šolsko odgojo večjidel ne vjema. Nikdar ne bo učitelju mogoče, deco prav napotiti, ako ga stariši ne podpirajo, ako niso pri tem delu z učiteljem ene misli. Kolikokrat bi bilo potreba, da bi stariši sami strahovali v šoli termastega otroka, da bi zraven učitelja strogo čuvali nad otroškim djanjem ; kako bi to spodbujalo deco in učitelja! — Ako učitelj misli in stori kakor oče, in oče kakor učitelj, tedaj mora odgoja napredovati. Kako napačno pa ravnajo taki stariši, ki učitelju nasproti delajo, ki otroke krivično zagovarjajo in v pričo n j i h o učitelju krivo sodijo! — Kaj ostane otroku, ako mu dom to vzame, kar mu šola da; ako dom to pokvari, kar šola dobrega ponudi ? Kaj bo iz otroka, ako šola to zapoveduje, kar dom prepoveduje ? Kaj hoče otrok pri takšnih razmerah storiti ? Na eno stran mora nepokoren biti! Tako ravnanje pokonča vse dobre namene vestnega odgojitelja.
Tu ne govorim o stariših, kterim je lepo obnašanje celo neznana stvar, od starišev, ki so sami naj hujši pohujševalci svojih otrok; tu ne govorim o rodbinah, v kojih se pregrehe na ravnost goje, koje so odperto mo-rišče nedolžnosti. Malo se da tu z lepo besedo opraviti, saj je vboga deca spačenost svojih starišev tako rekoč podedovala; in ko bi se tudi kaj popraviti dalo, saj brezvestni stariši večkrat na ravnost zabranjujejo, da bi se deca poboljšala, kajti pregrehe otrok morajo žalibog večkrat pregrehe starišev zakrivati. Ostanimo pri stariših, ki večjidel z nevednosti, z nepremišljenosti, z zanikernosti zakrivijo popačenost svojih otrok.
Pravijo, da dela odraščena mladež starišem veliko večo skerb, nego mala deca. Jaz imam tu zrejo otrok v mislih, a nikakor ne njih telesne potrebe. Dvanajstletni in še starejši deček je gotovo bolj zdražljiv, bolj občutljiv za vtiske ter bolj skušnjavam podveržen nego n. pr. osemleten otrok. Čas prestopa iz otroških let v dobo mladenča in device je naj nevarnejši. Nikoli ne potrebuje mladež zvestejšega voditelja nego takrat, ko daje otročjim letom
slovo. Le-to vodstvo ima prevzeti pridni oče, dobra mati, vestni učitelj. Srečen otrok, ki takim prijateljem v varstvo prideš, prijateljem, ki te branijo v naj hujših nevarnostih tvojega življenja! — A žalibog, da skoraj večina starišev misli, da se skerb za otroke zmanjšuje, med tem ko ti starejši postajajo; manj ko stariši z otroki v dotiko pridejo, tem ljubše jim je. Veliko je starišev, ki pa tudi ža malo deco toliko marajo, kolikor vrana za brodarja. Koliko je starišev, ki pravijo: Dal bom otroka v šolo, — da se ga znebim! To bi bilo že prav, ko bi šola deco za celi dan, in to dan za dnevom v varstvo vzela; a to ni mogoče. Revče v »prostih" urah ni ne doma, ne v šoli; potika se po ulicah, vertih, logih i. t. d. Nima nikol primernega opravka in navadi se tako po malem lenuhati in potepati. Tako pohajanje mu je kmalo čisto ugodno, in ni mu več mar niti za dom, niti za šolo. Ko postane malo krepkejši, potem se stariši zopet zanimivajo za njega, a ne za to, kar se lepega vedenja tiče, — tega ne, ampak na polji je treba delavcev, na paši pastirjev i. t. d. Do dela ima tak otrok malo veselja, naj si bo, da delo zanj z ozirom na moč in starost ni pripravno, naj si bo, da se mlad lenuh že tako dela boji. Potrebne in nepotrebne, primerne in neprimerne kazni zdaj malemu nesrečnežu žugajo ter ga čisto zbegajo. Tu pa tam še prikima nekako zaspan v šolo, a ni mu tudi tukaj mar za šolska opravila, kajti slišal je doma, da „delo" več velja ko šola. — Najljubše mu je, ako se more delu, in to kokoršnemu si bodi, odtegniti, ako more lenobo pasti in malopridne burke uganjati. Lenoba pa je mati vsili pregreh. Učitelj pač ne more v malih trenutkih, ki jih takim otrokom nameniti zamore, čudežev delati in kar je zanemarjenega, naglo poravnati. Pa ko bi tudi to storiti hotel, saj mu stariši ravno nasproti delajo. — Učitelj že veliko doseže, ako zabrani, da mu tako popačen otrok pridno in marljivo deco ne pohujša, a o tem pozneje.
Včasi pa so otroci pri domačem delu vendar le res marljivi, in ravno to naklanja marsikterega očeta, marsiktero mater, da deco doma prideržujeta, ako bi imela le-ta pridno v šolo hoditi. Delavnost in marljivost sta res krasna bisera. Srečni stariši, ki imate za delo vnete otroke! A pravo in popolno srečo boste vi in vaši otroci vživali le takrat, ako se tema biseroma še pridružijo bogaboječnost, bistra glava, blago serce in zdravi udje. Pa malo je starišev, ki bi sprevidili, da delavnost sama ob sebi človeka še nikakor popolno ne osreči, da prazna glava desetkrat toliko požre, kolikor najpridnejše roke pridelajo, da je pridobitek le prazno blago, ako ga človek ne zna ohraniti, ako ne zna ž njim prav obračati. In ravno zdaj, ko zviti sleparji v vseh kotih preže na ljudi kratkega uma, so dvakrat resnične prelepe Slomšekove besede: Prebrisana glava pa pridne roke, se boljše bogastvo ko zlate gore! — Koliko je starišev, ki menijo, da se vse bridkosti in težave življenja s telesnimi močmi odverniti dajo; ni jim znano, da bi človek v najhujših stiskah, ako ga telesne moči že zapuščajo, obnemoči moral, ko bi ga nravna (moralna) moč ne rešila. A ta moč se že v mladosti krepiti mora, ako se h o č e m o v p o z n e j š i h letih na njo zanašati; in kje drugod se da le-ta moč tako vsestransko gojiti, kakor
3*
ravno v Soli? Le glejmo, kako tu ali tam tožijo, da sicer delavna in marljiva mladež neprevidoma zabrede v hude pregrehe; kak iščejo potem pravih vzrokov, in ker jih ne najdejo, pravijo, da je sam peklenšek zmotil grešnika. Da, da, bil je tu peklenšek ter sejal zlo med mladež, a ta sovražnik je bil človek, to je zapeljivec in pohujševalec. Kot ljuta zver napadel je nadolžnost, in ta se ga ni mogla obraniti; kajti ni bila pripravljena na napad, pa tudi ni imela primernega orožja, ki nam ga ponujata bogaboječnost in nravnost. — Pač je žalostno početje takšnih starišev, ki svojih otrok ne napeljujejo, da, ki jim večkrat še zabranjujejo v mladosti z rednim, tedaj duševnim in telesnim delom krepiti se za poznejšo svojo pravo srečo! Žalostnejša od tacega početja je pa še neka druga napaka, ki tako početje večidel spremlja. Kako so včasi stariši vneti za malovažno vrednost „težkega" dela, ki ga otroci samo in edino le doma opravljajo! Kako so ponosni, ako reči zamorejo, da slaboten fantič ali slabotna deklica krepkega hlapca ali krepko deklo nadomestujeta! (Nočem tu preiskovati, kako so skladajo šibke ročice, tanke nogice in slabe persi s terdim delom težaka ; „Popntnik" bo o tej zadevi že strokovnjaške obravnave prinašal). Ker opravlja deca že le odrašenim pristojna dela, tedaj se ž njo tudi ravna kot z odrašeno družino. Mali otroški pregreški se prizanašajo, akoravno ti pregreški poznejšo razudanost povzročujejo; da, večkrat stariši takšnih pregreškov otrokom še ne očitajo, in to vse zato, ker „otrok doma marljivo dela!" — Tako sledi pregreha za pregreho, in otrok zabrede pri hudobijah hitro v nekako derznost, ki starišem včasi še — dopade. Opozoruješ stariše na takšno jako škodljivo djanje njihovih otrok, smeš pričakovati, da te zavernejo: »Imajo pač muhe v glavi, a marljivi so pa vendar le." Ako potem kaka veča pregreha otrok za-nikerne stariše prirnora, otroka na pravo pot spravljati, tedaj ostermijo, kajti otrok je termasto in nsvkrotno postalo in ne da se več k dobremu nagniti. Tu zadene stariše perva kazen. Otrok začne starišem oporekati ter očitati, da sme tisti, ki „dela" tudi to ali uno storiti. Otrok tedaj ne vboga več starišev. Menite, da bo po takem poslušal notranji glas svoje vesti ? Menite, da bo ravnal po zdravi pameti ali celo po postavi? Ne, deržal so bo spačenega svojega nagiba. Kaj bo ž njega ?! — Zraven tega še postane iz takšnega otroka sirov, neotesan človek, ki ne glešta nikakega čuta nravnosti; saj ni imel prilike, da bi si bil blažil serce, saj ni imel nikogar, ki bi mu vnel bil dušo za lepote in dobrote; ni preživel otroških let pri razumnih, zvestih gojiteljih kot otrok, temuč preživel je lepi čas mladosti le kot tovornik pod vodstvom sebičnih, svoje najsvetejše dolžnosti zanemarjočih starišev.
Dalje sledi.
Hišni pajek.
Učni poskus za 3. in 4. šolsko leto.
Otroci! Že dolgo se nismo o malih živalicah učili, kakor da bi jih ne bilo več. Čeravno to živalico, ktero sem danes sebo prinesel, vsak dobro pozna,
vendar si jo hočemo še danes bolj na tančno ogledati, da nam ne bode očitala, da smo na njo v šoli čisto pozabili. Tedaj pazite in dobro odgovarjajte! To je pajek (die Spinne). Imam tukaj več pajkov, ktere hočem pridnejšim razdeliti. O, ti se ga pa bojiš ! Saj ui strupen. Kdo ga še nima ? — Kakšen je ta pajek po barvi ? Rumenkastorujav.*) Jurče ! zmeri nam njegovo dolgost! Kako dolga je ta živalica ? Blizo 12 m. m. Kje pa si vidil tacih pajkov naj več? V hišah. Kako ga torej lahko še imenujemo? Hišni pajek.
I. Kdo ve ? , K a k o dolga in kakšna živalica je hišni pajek?" (To prašanje se zapiše na tablo.)**)
1.	Odg. Hišni p a j ek j e blizo 12 m. m. dolga, rumenkasto r u j a v a živalica. Kdo še to ve ? Vsi!
II.	Kdo mi še ve dele ruj. hrošča imenovati? Glava, oprsje, zadek, 4 krila in 6 nog. — Kako pa je pri pajku? Kaj vidite? — Glava in oprsje ste zraseni v glavoprsje. Kake podobe je zadek? Jajčaste. Koliko ima nog? Osem. Kakošne? Kosmate, dolge. Kako mu stoje? Dva para sta naprej, dva pa nazaj obernjena. Povej mi še: Ktere in kakšne delo ima pajek? (Se zapiše.)
[a) glavoprsje b) zadek c) 8 nog. —]
2.	Odg. Pajek ima malo zopersjemzrasenoglavo ali glavopersje, jajčast zadek in osem dolgih, kosmatih nog, od kterih sta prva dva para naprej, a zadnja dva pa nazaj obernjena. Kdo še ve ? — Kdo še ? — Vsi!
III.	Poglejte dobro, kaj veže glavoprsje z zadkom? Tenek recelj. — Kdo še ve, kaj ima ruj. hrošč na glavi ? Dve rujavi tipalnici, dve črni očesci in usta za grizenje.
Pajek nima tipalnic, pač pa 8 očesic in usta za grizenje. Kakšna so očesca? Mala, pikasta. — Kako stoje? 4 in 4. Usta pa imajo ustnici, dve zgornji in dve spodnji votli, kaveljčasti čeljusti. Kake so čeljusti ? Kaj pa ima v votlih čeljustih? Strup. Zakaj? Ktere živali imajo strup v votlih zobovih ? Kače. Komu vgriz pajkov škoduje? Žuželkam n. pr. muhi. Ali škoduje večim živalim? — Ali človeku? — Ne.
Kdo še ve: „Kaj veže glavopersje z zadkom, in kaj ima pajek u a g 1 a v o p r s j u ? (Se napiše.)
3.	Odg. Glavopersje veže z zadkom mali, tenek, nit-kas t recelj. N a g 1 a v o p e r s j i j e o s e m m a j h n i h, pikčastih očesic, dvoje zgornjih in dvoje spodnjih votlih, kaveljčasti h čeljusti, v kterih ima strup, ki le male žuželke omami, ljudem in večim živalim pa ne škoduje. Kdo še ve ? — Vsi!
IV.	Kaj pa dela pajek ? Prede. Kaj prede ? Pajčevino, mrežo. Kdo ga je že vidil presti? — Povej, kaj si vidil! Glejte! pajku ni ljubi stvarnik dal
*) Otroci morajo vedno v celih stavkih odgovarjati.
**) Učitelj prala tako, da zna učenec nazadnje gladko ves odgovor.
kolovrata, ne prediva, vendar pa prede tako tenke niti, da ga nobena predica ne mora posnemati.
Kako čudne so res stvari božje! Hočem vam povedati, kako pajek prede in s čim ? Pajek ima na zadku šest bradovičic ali krastic, od kterih ima vsaka zopet 1000 manjših luknjic, ktere se še s povekšalnim steklom razločno ne vidijo. Hočem vam za silo močno povekšan zadek z bradovičicami narisati. Koliko luknjic ima vseh šest bradovičic ? Šest tisoč. Skozi te luknjice pa spušča lepljiv (limast) sok, ki se na zraku koj sterdi in to je potem še le ena nit. Koliko tenjih nitic ima tedaj le ena nitka? 6000. To je res čudno!
Kdo ve: Kaj ima p. na zadku? Iz česa je nit? (Se napiše.)
4.	Odg. Spodaj na zadku ima pajek šest bradovičic, od kterih i m a v s a k a nad tisoč manjših luknjic, skozktere spušča lepljiv sok, ki se v zraku koj sterdi. Vsaka taka nit ima tedaj še nad šest tisoč tenjih, nevidljivih nitic. Še! Vsi!
V.	Kje pa si videl pajka? V hiši, skednju, kotu, za podobo, omaro, pod oknom i. t. d. Če si se ga dotaknil ? Naredil se je mrtvega; je potuh-njenec. V kterih krajih raji živi ? V skritih. Kaj si tam dela ? Mrežo — Seim ? Z nogami. Kaka je mreža ? Skoraj vodoravno ležeča, umetna. Kako jo dela ? Spusti se od stropa na tla in potem spleže nazaj "po nitki, ki se je ravno sterdila, gre na drugo steno in to sem in tje ponavlja. Opazuj ga! Le 2 — 3 krat zamore razdjano mrežo ponoviti, a potem pa mu prelnega soka zmanjka in more, če se druge mreže roparsko ne polasti, v kratkem poginiti. Kaj ?
Kdo ve : Kje in s čim si naredi mrežo? Se napiše.
5.	Odg. V h i š i, hlevu, skednju, po kotih in drugih skritih krajih naredi p a j ek prav umetno z nogami svojo vodoravno ležečo mrežo. Vsi!
VI.	Če si je naredil mrežo, kje potem stanuje ? V kotičku ima svojo iz-bico. Koga tu čaka ? Muhe, mušice itd. Kaj stori, če se žuželka vlovi ? Vgrizne, ostrupi jo in v kotičku mirno poje. Od česa se živi tedaj ? Kaj stori z večo živalico ? Oprede jo, Ali pajek vedno v kotičku tiči ? Kedaj ? Ob grdem vremenu. Kje je ob lepem ? Mrežo prede ali pa iz kotička gleda.
Kaj se pripoveduje tedaj o pajku ? Da je prerokovalec ! Česa ? kako ?
Kdo ve: Od česa se živi pajek in kaj prerokuje? (Se napiše.)
6.	Odg. Pajek se živi od muh, m u š i c, komarjev in manjših žuželk, ktere vlovi v mrežo in njih se s v o j i m s t r u p e-n i m ugrizom umori; prerokuje tudi lepo in grdo vreme.
VII.	Se veste koliko nog ima pajek ? Tvoj pajek jih ima le 5, 7 ? Kako to? Odtrgale so se in še migale. Zakaj? Ali radi tega pogine? Ne. Kakšno življenje ima pajek? Terdno. Glejte, če ga v 3 — 4 dneh pogledate, vidite, da so mu noge zopet zrasle. Vidil sem že tudi pajka brez glave nekaj časa letati. To kaže, da ima živce ali občutnice po celem truplu razdeljene in ne, kakor pri večih živalih, le združene v možganih.
Kdo še ve : Kakega ž i v 1 j e n j a j e p a j e k i n k j e i m a živce? 7. Odg. P a j e k j e zelo terdnega življenja in ima živce po vse m t r u p 1 u raz d e 1 j e 11 e.
VIII.	Tukaj vidite v pajčevini zapredeni mešiček. Čemu je podoben? Gosenični zalegi. Kaj je tu ? Zalega mladih pajkov, jajčica. Ona jih je blizo 1000 v jeseni zlegla. Kje ? Mladiči so zelo mali. V začetku so skupaj, potem pa se ločijo in se večkrat prekožijo (levijo), preden so popolno izrasli. Ona pa v mreži pogine. Ste že našli suhega pajka v mreži? O čem smo govorili?
Kdo ve : Kako, kdaj se plodi (množi) pajek? 8. Odg. O n a z 1 e ž e v j e s e n i v mreži na z i d b 1 i z o 1000 malih j a j č i c in zraven pogine; mladiči p a s e s p o m 1 a d i i z 1 e ž e j o, nekoliko časa skupaj ostanejo in so po večkratnem 1 e v-ljenji še le popolno zrasli.
IX.	Ali je lepo, če je v hiši veliko pajčevine ? V omari med obleko ? Kaj kaže to? Kaj je treba storiti, čeravno ni pajek škodljiv? — Zakaj? Snage je treba. Kaj pa ljudje kaj pripovedujejo o pajku? No, Tone, le povej! Naša babica so rekli, da se more pajek v kupico se številkami dati in potegne lotrijne številke. Minica ! Če je veliko nove pajčevine, bo ženitva itd. Ljubi otroci! ali je res, da pajek to ve? Verjamete tedaj take reči? Ne. — Kaj je tako govorjenje ? Le prazne vere, vraže. Ali nam pajek sčim koristi ? škoduje ? On je tedaj nedolžna živalica.
Kdo ve : Kaj onečistijo pajki, kaj se jim toraj zgodi in kaj se pripoveduje vražnega?
9. Odg. Pajki onečistijo stanovanje in o b 1 e k o, z a t o r a j preganjajo ljudje to nedolžno ž i v a 1 i c o. Pripovedujejo si tudi prazno vero o njih, da 1 o t r i j i n e številke, ženit-vanje i. t. d. n a p r e j v e d o, k a r j e n e m o g o č e. Drugi naši paj-kovci so še: Veliki k r i ž a v e c , kteri prede velike kolesaste, navpične mreže. Suha južna ali matija, kteri je grahove velikosti in ima velike suhe noge.
Kdo mi zdaj ve na vsa vprašanja, ki stoje na tabli, dobro odgovoriti ? Na tabli pa je:
Kako dolga in kakšna živalica je hišni pajek? — Ktere in kakšne dele • ima pajek? [a) glavopersje, b) zadek, c) 8 nog.] — Kaj veže glavopersje z zadkom? Kaj ima pajek na glavopersji? — Kaj pa na zadku? Iz česa je nit?
—	Kje in s čim si naredi mrežo? — Od česa se živi pajek? Kaj prerokuje?
—	Kakega življenja je pajek, kje ima živce? Kako in kedaj se množijo pajki? Kaj onečistijo, kaj se jim toraj zgodi in kaj se pripoveduje vražnega o njih?
Kdo še ve! Ura je minila. Višji oddelek ima spisje, tedaj : Table ven! Popišite po teh vprašanjih pajka!
Ali pa vam povem sledečo povest za domačo nalogo ali narek:
Pajek in polž.
Srečala sta se nekega dne pajek in polž. Pajek polža nagovori rekoč : „Dragi moj, povej mi vendar, kako je mogoče, da ves čas prebivaš v tako
majhni in tesni hišici, kakoršno nosiš na svojem hrbtu!" Poglej mene! Jaz prebivam v lepih izbah in poslopjih; včasih predem svojo pajčevino celo v svitlih palačah. Pohlevno odgovori polž: ,Majhna, pa m o j a je hišica, v kteri prebivam."	Kami P. Žavski.
Slovenski pravopis.
„Učni načert za slovenski učni jezik" zahteva v tem predmetu v štiri-razrednicah sledeče:
(1. šolsko leto.) »Počasno in glede glasnikov pravilno čitanje z ozirom na razzlogovanje; vaje v prepisovanji po metodičnem vodilu." (2. in 3. šolsko leto.) »Pravopisne vaje s posebnim ozirom na razzlogovanje in rabo velikih pismen; vaje v pravilni pisavi soglasnikov I, Ij, nj, s, z, v. Prepisovanje." (4 in 5. šolsko leto.) »Pravopisne vaje s posebnim ozirom na prepone (pika, vprašaj, klicaj); razširjeni prosti stavek." (6., 7. in 8. šolsko leto). »Pravopisne vaje z ozirom na ptuje besede in prepone. Skerčen in zložen stavek." V tri-, dvo- in enorazrednicah terja se po večem isto. — Po čisto slovenskih ljudskih šolah ni težavno ta smoter doseči, posebno če si je vedel učitelj za to potrebno tvarino naprej metodično prirediti, — kajti slovenski pravopis je, rekel bi, igrača naproti nemškemu; in vendar se pravilna pisava maternega jezika tudi od nemškega učenca ravno tako strogo terja. Težji je ta poduk se ve da za učitelje na dvojezičnih šolah, kajti tu se zahteva pravilna pisava maternega in poleg tega še nemškega oziroma italjanskega, učencem veejidel nerazumljivega jezika. — Tu je tedaj treba z odmerjenim časom štediti, da se učenci po najkrajši, pa najzaneslivejši poti slovenskega pravopisja nauče. In če že Nemcu zamerimo, če nemščine pravilno ne piše, koliko več uzroka imamo to Slovencu zameriti, kajti pri nekoliko resni volji in primerno malem trudu da se ta važna jezikovna panoga ne privaditi (kakor je to pri nemškem pravopisu) nego priučiti. — Rudečica bi imela tedaj politi vsakega, zlasti mlajšega Slovenca, mlajšo Slovenko, kteri se rad izobražencem prišteva, pa še kakega navadnega pisma brez pomot spisati ne zna. —
A rudečica tu nič ne pomaga, ampak le terdna volja se pravilne' pisave prej ko prej naučiti. »Pa kako, ker nam take knjige manjka?
Temeljito se da ta predmet seveda narpred v šoli naučiti. Izverstna sredstva v to so nam »Začetnica" s »Pervim berilom" in »Drugo berilo", kterim trem novim knjigam v dveh zvezkih je pridjnna praktična »Slovnica" z mnogimi pravopisnimi vajami in nalogami, kar se pričakuje tudi od tretje čitanke, ktera je neki že za tisk pripravljena.
Ze pred dvema letoma priredil sem na podlagi učnega načerta pravopisno tvarino v več »vajah" z »vodili," »nareki" in »nalogami" za slovensko-nemško tri razred nico, ktero sem mislil v „Slovenskem učitelju" priobčiti, da bi želji udeležiteljev onih zborovanj štajarsko-posavskega učiteljskega društva ustregel, v kterih sem prednašal o tem predmetu, in ker sem upal stem tudi kakemu
drugemu učitelju na Slovenskem ustreči. Med tem pa je omenjeni časnik prenehal in jaz sem svoje šolske drobtinice za drugi čas shranil. Z izdajanjem serčno mi pozdravljenega ,,Popotnika" prišel je čas, da poberem one drobtinice s predalca ter jih denem v njegovo torbico, naj jili med slovensko učiteljstvo po Štajarskem, Koroškem, Krajnskem, Primorskem in Ogerskem iaztrosi. Ko bi mnogo ne koristile, čisto brez porabe gotovo ne bodo ostale, in to mi bo dovolj odškodnine za moj trud.
Pervih pet vaj naj napišejo učenci na svoje načertane tablice, vse druge pa v poseben, znabiti nenaeertan zvezek s podČertnikom. To velja za učence srednje in višje skupine.	Dalje prihodnjič.
Učiteljem in staršem
nekaj A n t. M. S 1 o m š e k - o v i h izrekov o poduku in o d g o j i.
Nabral Tone Brezovnik.
Dalje.
13.
Lasten oča je rad otroku premehek, ali pa preoster; lastna mainka pre-rada svoje deco razvadi in tako zamehča, da bi ne bilo kaj prida iz takih otrok. Bog jim zatoraj lastne roditelje vzame, in jih drugim rednikom cM, naj si poskusijo tujega kruha. Saj tudi mlado drevje moraš v drugo zemljo presaditi, ako hočeš, da ti bo lepše rasti o.
14.
Stariši, ki hočejo blage otroke imeti, si imajo vse prizadevati, pervo rojenega prav skerbno odgojiti; po pervem se navadno vsi drugi veržejo ; in kadar pervi srečno odrastejo, mlajšim radi pomagajo k boljemu stanu.
15.
»Blagor možu, ki je od svoje mladosti navajen Adamov jarem nositi": sam sebe zatajiti, težave življenja voljno nositi, poterpeti in pa za dobro vzeti, kar mu Bog da. Taka šola je zlata šola srečnega in zadovoljnega življenja; v ti šoli morajo stariši pervi svoje otroke imeti, ako hočejo, da jih bodo deca za ljubo imeli.
16.
Blagor mladenču, kateremu ljubeznivi nauk verlih starišev glavico osvita, domača šola razdani, kateremu verle više šole um obsijejo, pa tudi serce za vse ogrejejo, kar je drago in prav.
17.
Verli domoljubi so pošteni očetje in matere, ki svoje otroke po kerš-čansko odgojevajo, in jim ljubezen do domovine globoko v serce utiskajo ; domoljubi neprecenljivi so verli učitelji in odgojitelji šolske mladine, kateri si prizadevajo nadepolne mladenče, bistre glavice in pa serca milega za vse dobro in pravo oživeti in ogreti, za domovine slavo in blagost.
18.
Oča in mati izredita človeka, izučita kristjana; moža po volji božji, osre-čitelja narodov, storijo mladine voditelji, ako so mladenčem prava luč, katera sveti in ogreva, ne pa močvirna svetila posvetnih zmot in zapeljivih car časnega duha ! —
19.
Poduk mladine je prijazna juterna zarija za dušo. Se ne očedi drevce, bo zraslo ternjevo, se ne požlahni mlado drevo, ostane gereav divjak, ravno tako tudi deca.
20.
Le kdor se skerbno rad uči, In pridno v šolo hodi, Se lehko vsega veseli, Ker angelj njega vodi.
21.
S o 1 a j e božji dar, dokler je kerščanska in pa prav pridna, v koji se deca učijo Boga spoznati in mu lepo služiti, stariše ubogati, gosposko spoštovati, ljubiti svojo domovino, dopolnjevati vestno svoje dolžnosti, in pa zadovoljno živeti. . Ako pa stariši le za nemško besedo svoje otroke v šolo pošiljajo, se le na šolo zanašajo, jih doma učiti, in tudi strahovati pa opuščajo, če oča in mati ne pogledata, kaj deca po poti v šolo in iz šole počno in s kom hodijo, nikdar ne pobarata kaj in kako se učijo ; — kadar otroci pogosto iz šole ostajajo, eden dan grejo, po dva dni pa pasejo, doma otroke pestvajo ali se potepajo; — v šolah, katere nimajo skerbnega, dosti ostrega učenika, ki otrokom vsako svojevoljo da, ali če jih postrahuje, oča in mati jezno nad školnika sežeta, ga v pričo otrok zmirjata in hudobni deci potuho dajata: take šole so iz pekla doma; bolje da bi jih ne bilo. Takih je, žali Bog! med nami preveč, dobrih pa premalo, ker naši ljudje naše šole premalo obrajtajo, prave skerbi za šolo nimajo, in še to na domačem pragu pokvarijo, kar se v šoli dobrega zgodi.
22.
Svet se po samih šolah ne poboljša, ako staiiši doma pravega dna ne položijo, gospodarji in gospodinje šolskim učiteljem ne pripomorejo. Učitelji v šoli izveličanske nauke otrokom v glavo, svete kreposti v serce sadijo, polivati in pleti jih morajo oskerbuiki doma.
23.
Pač je žalostno toliko imenitnih srenj po svetu srečati; kder kmetje svoji živini hleve zidajo kakor graščine, svoji deci pa ne postavijo potrebne šole, da se mora v kaki temni, tesni čumnati najpotrebnejših reči učiti. Vsak za se si postavljajo verle hiše kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti. Tako se srenji godi, katera prave glave nima; vsak na-se vleče in za se skerbi, za občino pa nobeden, ter ne pomisli, da je vsem gerdo, ako pri župniji čedne clrkve in lične šole ni. Lepa ciikev in prostorna šola sta cele duhovnije čast in hvala, pa tudi hasen.	Dalje prihodnjič.
Dopisi.
Vojnik. Celjsko učiteljsko društvo je imelo dne 8. jan. t. 1. svoje pervo letošnje zborovanje. Navzočih je bilo 30 udov. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita, ter poterdi. G. predsednik predstavi navzočim g. Agrež-a, naduči-telja in gdč. Orač, podučiteljico na Doberni, kot nova uda našega društva.
G. predsednik objavi dopisa štajarske učiteljske zveze, da bode v. c. kr. deželni šolski svet letos šole z ozirom na plačilni red, na novo vredil. V ta namen, naj vsak posamezen to svoje stori, posebno naj se šolski in učiteljski prijatelji, ki so udje okraj. šol. svetov, pridobijo, da se bodo pri dotičnih sejah za to potegovali, da šole saj v sedanjem plačilnem razredu ostanejo, če ni mogoče jih v višjega pomakniti.
Iz sporočila o delovanju celj. učit. društva m. 1. povzameno sledeče:
„Z letom 1879 sklepa naše društvo deseto leto svojega obstanka, ktero se sme, kar se marljivosti tiče, popolnoma prejšnim primerjati. Mnogoštevilna, šolo in njene koristi zadevajoča prašanja so se razpravljala. Posebno zanimivi so bili razgovori o podučevanju ali izgoji, ki so se veršili brez vsake priprave, ker so dali priložnost posameznemu povedati, kako dela in postopa v teh ali unili slučajih. Eazun glavnega zbora zborovalo je društvo v m. 1. letu devetkrat.
Dne 6. marca poslala se je telegrafična čestitka sosednemu ptujskemu učitelj, društvu, obhajajočemu svojo pervo desetletnico.
Po g. okr. celjskem glavarju je društvo Nj. Veličanstvoma o priliki sre-berne poroke čestitalo.
Dne 14. maja je naše društvo v Vojniku prav slovesno obhajalo pervo desetletnico obstanka novih šolskih postav.
Kot samostalne predmete so obravnavali ti-le gospodje:
BI (imel: Razvoj ljud. šolstva za cesarja Franc Josip I. (dne 14. maja).
Bobisut: Jezične vaje v začetnem razredu (dne 3. jul.).
Brezovnik: 1. Stari Slovani (dne 6. marca). 2. Čertice iz domovinos-lovja (dne 14. maja). 3. Viteštvo (dne 8 avg.).
J are: Slovenska slovnica. (Dne 3. apr. 3. jul. 8. avg.)
Miklavc: Računanje v drugem šol. let. (dne 6. nov.).
Vod usek: Obravnava normalne besede „nit" na podlagi »Začetnice", (dne 4. dec.).
Weiss: Obravnava normalne besede ,Wasser", (dne 4. dec.).
Pred začetkom zborovanja peli so pevci navadno več pesmi. Zapisniki pisali so se slovensko in nemško kakor se je v obeh jezikih tudi razgovarjalo. V začetku leta štelo je društvo 51 udov. Med letom so pristopili gg.: Fr. Falk, Iv. Grebenec, Ant. Kolarič, I. Lasbahar, G. Vodušek, gdč. Zmag. Milek in Kar. Peer.
Število udov, ki so se zborovanja v deleževali, je bilo vsakikrat 25 do 35.
Iz poročila blagajtiikovega smo razvidili, da je imelo naše društvo v minulem letu za 7 gl. 11 kr. več dohodkov kot stroškov. Za pregiedovalce računov se volijo gg. Kokot, Kregar in Kresnik.
Ptuj, 4. februarja. Ptujsko učiteljsko društvo zborovala je 22. januarja v drugo v tekočem letu. Zborovanja vdeležilo se je 30 udov. Ko so je po-terdil zapisnik zadnjega zborovanja i ko so se naznanili društveni dopisi i vloge, govoril je k tretji točki dnevnega reda „ Domovinske pripovedke, šege in navade", predstojnik Robič. Izvolil si je za svoj predmet „0 Slovencih spodnjega H taja rja". Naj prije navede, da imajo Slovenci po svoji zemljepisni legi posebna imena kakor p. Pohorjanci, Poljanci, Dolenci, Spodjanci, Dravčani, Savinjčani, Sčavničarji i. t. d., da se pa po jeziku ne razločujejo mnogo, tako da ne moremo govoriti o posebnih slovenskih narečjih. Za tem opisuje domače i med-sebne razmere Slovencev, kar se tiče njihove pobožnosti i pravičnosti, njihove ljubezni do domovine, njihove delavnosti i gostoljubnosti, njihovega obnašanja v sreči i nesreči. Pravih Slovencev pa ne smemo iskati blizo mest, ker tukaj so že Slovenci vedno bolj potujčeni, kar že na njihovi noši lehko izpozuamo. Predavanje je navzoče vidno zanimalo.
Radi poznega časa morale ste izostati dve drugi predavanji.
Po predlogu gospoda Krajnca se je sklenilo, da se naprosi okrajni šolski svet, naj blagovoli skerbeti zato, da dobimo tudi učitelji našega okraja imenik štajarskih učiteljev i šol, kterega je izdal c. kr. deželni šolski nadzornik že lansko leto i kteri se je po drugih šolskih okrajih že meseca avgusta pretočenega leta razdelil.
Za tem je sledila o 103/4 uri pred poldnem pod predsedništvom c. kr. okrajnega šolskega nadzornika volitev dveh poslancev v deželno učiteljsko konferenco. Voljena sta gospoda Janko Robič i Tomaž Romih. Oba sta se zahvalila za njima izkazano zaupanje i obetata po vsej moči delovati v prid šole i učiteljev. Ko so se še prečitali nekteri uradni ukazi, sklenilo se je to zborovanje o ll3/4 uri pred poldnem.	—h.
Št. Pavel v savinjski dolini. Pri nas se je 9. novembra 1879 četerti tečaj kmetijskega napredovalnega poduka otvoril. Oglasilo se je zopet iz vsakdanje šole izstopivših 23 dečkov in 18 deklic, tedaj skupaj 41 poslušalcev. Od teh vpisanih učencev obiskuje po čez od 25 do 30 to šolo. Ivedar topleje postane, se bode še do konca aprila gotovo ono število za nekoliko skerčilo. Do sedaj se je podučevalo iz kmetijstva o gnoju, zboljšanji zemlje, o sadjereji, kletarstvu in svinjoreji; iz računstva in pri spisovanji listov se je na kmetijstvo vedno oziralo. Na teden se podučuje po 2 uri in scer po nedeljah dopoldne in popoldne po eno uro.
Število vsakdanjo šolo obiskajočih otrok je letos na 291 naraslo, tako da so vsi trije razredi po številu učencev in po prostoru učnih sob prenapolnjeni. — Pervi razred šteje 131, drugi 88, in tretji pa 72 učencev; po čez jih pride na enega učitelja 97. — Otroci dohajajo vkljub hudi zimi zadosti redno v šolo.
Šolska knjižnica šteje do sedaj 176 knjig, a upa se, da se bode njih število v tekočem letu še zdatno pomnožilo tembolj, če družba sv. Mohora in Slovenska matica po šolskein vodstvu vloženi prošnji za podaritev društvenih knjig blagovoljno vslišite. Mladina in odraščeni knjige pridno prebirajo.
— C.
Od Mure. .Popotnikov" program me je jako razveselil. Prebiraje razne slovenske časnike se mi dozdeva, da bi se njih namen -- kakor pri drugih omikanih narodih — s tem leže dosezal, da se vsak v svoji stroki kolikor le mogoče ljudstvu bliža. Treba je biti vedno v dotiki z narodom, ga skerbno opazovati ter za primerna sredstva skerbeti v njegov poduk. To, kar si večkrat domišljamo, je mnogokrat temu, kar je v resnici, celo nasprotno. Zato dela po mojih mislih „Popotnik" prav, ki se je namenil popotovati, na svojih potih opazovati in zanimive opazke objavljati. Bodi mi toraj vsikdar dobro došel!
Kranjsko. (Stanje našega šolstva in učiteljstva.) Nove šolske postave so vstvarile pri nas nove razmere; zato je vredno, da stanje kranjskega šolstva zdaj malo pretresujemo. S šolskim zakonom kranjskim od 9. sušca 1. 1. so se pTav za prav tri prejšnje kranjske šolske postave predrugačile, namreč ona o šolskem nadzorstvu (od 8. februarje 1870) potem, postava o šolskem obiskovanji in vzderževanji šol ter o učiteljskih pravicah (obe od 29. aprila 1873). Pri okrajnem šolskem svetovalstvu, ktero ima pri nas naslov c. kr., in obsega celo politično okrožje (tako so tudi na Štajarskem nameravali šolske okraje razširiti) se je po novem zakonu ta sprememba uvela, da se podpredsednik ne izbira izmed udov te šolske oblasti, ampak da si glavar za svojega namestnika sam izbere uradnika, ki ga tudi v politiškem uradu nadomestovati more.
Po starih postavah so imeli vsi učitelji na Kranjskem pravico do 400 gld. letnih dohodkov; vendar je tudi veliko učiteljev vživalo po G00 gld. Opravilne doklade so znašale za 4 in 3 razrednice po 100 gld. za 2 razrednice po 50 in za enorazrednice pa 30 gld. manj nego na Koroškem in toliko, kolikor na Štajarskem,
Starostne doklade pa so znašale za vse učitelje enakomerno po 40 gld. — Te plače pa po prejšnji postavi niso bile po vsi deželi v pravem in pravičnem razmerji razdeljene. Sedajne plače kranjskih učiteljev so v 4 razrede razverščene: 1. razred s 600 gld. do teh ima 7% vsega učiteljstva pravico; 2. razred s 500; 3. razred s 450 in 4. razred s 400 gld.; na vsak poslednji razred pride po 31%- Opravilne doklade pa so se pri 3 razrednicah znižale na 75 gld.; o starostnih dokladah pa nova postava molči. Nova postava je imenovanje učiteljev izročila deželnemu šolskemu svetovalstvu.
Za danes naj z dopisom preneham. V prihodnje Vam opišem stanje kranjskega učiteljstva pred izverševanjem nove šolske postave in zdanji položaj našega šolstva in učiteljstva.
Bolgarsko. Oveselil sem se, ko mi je došel v roke slovenski list .Popotnik" iz našega starozuamenitega Celja, kjer že toliko let — odkar so .Celjske novine" nehale izhajati — ni bilo o nobenem slovenskem literarnem podvzetji slišati. Ravno dobro je, da se je začel izdavati tam slov. učiteljski list, kajti imamo narodno učiteljstvo, tedaj imamo tudi mladino v istem duhu odgojeno in izrejeno, — a na mladih, kakor pregovor pravi, stoji svet. Narod, ki prebiva v lepih in zdravih pokrajinah okoli Celja, in ktere se nahajajo po slovenskain Štajarskem sploh, naj bi pač ne samo varo-
val svoj lep in krepek materinski jezik, temveč naj bi ga tudi čem dalje tem bolj gladil in čistil.
Oddaljen od svojega rojstnega kraja nahajam tukaj pod starim Balkanom med Bolgari mnogo in mnogo lepih oblik in dobrih korenov raznih besed, ki jih nobeno jugoslavjansko pleme ni ohranilo razun Slovencev, posebno na Štajarskem, in pa Bolgari; Hrvatje in Srbi so vzeli na mesto teh včasi tujke, ali pa so jo po svoje zavkrenili, staroslovenski izraz pa jim je mnogokrat izginil. Primere za to navajati bi me predaleč vodilo, morda to storim ob svojem času na prikladnem mestu, samo sem htel s tem opozoriti na važnost naše slovenščine.
V	tem dopisu hočem se podati na ono polje, ktero si je „Popotnik" v svojem programu izbral t. j. pedagogično ali naučno. Ker je pripotoval tudi na Bolgarsko ter se navrnil v mojo hišo, in ker v svojem predgovoru pravi, da bo „obiskoval tudi tuje dežele in narode, da bo vedel pripovedati, kaj je tam lepega videl in dobrega slišal" za to mu jaz za denes v popotno torbico dam sledeče novosti iz naučnih predelov bolgarskih.
V	začetku razvijanja vsakega naroda in vsake države je treba, da se prva pozornost obrne na nauk in omiko. Bolgarki narod, kteri je pet sto let zdihoval pod turškim jarmom ter bil še le pred dvema letoma z ruskimi žertvami rešen teškega robstva, posvetil je zdaj prvo skerb šolam in učiteljem. Že predlanskem so počeli Rusi Bolgarom redovne šole odpirati in učitelje postavljati. Za časa Turkov so Bolgari sami ob svojih pičlih sredstvih šole in učitelje, ki so jih v domačem jeziku podučevali, izderžavali. Seveda se ni moglo pričakovati, da bi bile v takih razmerah šole dobre in učitelji naobra-žsni. A za silo je tudi to koristno in dobro. Posebno so se pravoslavni duhovniki kot marljivi učitelji odlikovali in v svojih monastirih (samostanih) posejali mnogo dobro zerno za odgojo in omiko ljudstva. Kar je bilo premož-nejih Bolgarov, pošiljali so svoje sinove v „Evropo" — tako pravijo tukaj omikanim krajem našega sveta—, da se tam izobražujejo. Kusi so dajali ne-kojim tudi štipendije ali pa so jih bezplačno prijemali v svoje izobraževalne zavode. Od tod pride, da ima dandanes Bolgarska prilično mnogo naobraženih sinov skoraj v vsaki stroki. In ko je sedaj nastopila narodna vlada, je izbrala za prestolnico Sofijo, ima ona za prvi početek res nekaj ižšolanih ljudi, mlajših in starejših, na razpolaganje, da jim daje razne državne službe. Posebno mnogo bi jih rada porabila za učiteljski stan, a nekteri nečejo sprejemati učiteljskih niti profesorskih služb, čeravno so se morda za ta posel pripravljali, in postanejo raji uradniki, ker so bolje plačani.
Za to še na mnogih mestih, kjer je šola namenjena, ni nade, da bi se mogla odpreti, ker še ni učiteljev. Na mnogih šolah delujejo stari ,daskali" (tako jim ljudstvo pravi od gerške besede „didaskalos" = učitelj), da vsaj otroke brati in pisati uče. A vsemu temu pomanjkanju bode berž ko ne skoro konec, šola bo napredovala na Bolgarskem borzo in verlo, ako sodimo po pripravah, ki se zdaj v tem obziru pri ministerstvu za prosveto (omiko) v Sofiji delajo.
Novice in drugi stvari.
(Presvitli cesar) je daroval za šolo na zgornji Ponkvi v celjskem okraju 250 gld.
(K deželni učiteljski konferenci) so se za poslance izvolili gg. M. Obeiski za Šmarje, Janko Robič in Tomaž Romih za Ptuj, Ferd. Rauschl za Ormuž, Rok Orač za Rogatec, Jože Horvat za Ljutomer in Frženjak za Radgono.
(Tretje in četerto berilo za ljudske šole) pride kot nadaljevanje drugega berila, kakor iz gotovega vira vemo, kmalo na svitlo.
(G. dr. Eugen Netoliczka,) ces. svetovalec in prof. je g. c. kr. namestniku v Gradci izročil 50 goldinarjev, da se revnim šolam razdelijo.
(Na enorazredni ljudski šoli na Polji) pri Podčetertku je razpisana učiteljska služba s plačo IV. razreda in prostim stanovanjem, kakor se iz naznanila vidi.
(Spremembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) G. Peter Cebin iz Kranja za II. učitelja na Studenec; g. Fr. Zajec iz Brusnice v Majhovo, g. Anton Kadunec na Brusnico in gospodična Hedv. Rosina za II. uteljico v Cermošnice.
Listnica.
»Mura«. Verla je Vaša misel. Le na delo! — G. A. B. v Sofiji. Hvala! Pride dalje prihodnjič. Le še večkrat kaj! — G. A. Gr. v S. Prihodnjič. — G. J. K. v M. Premalo. Več v pismu.
Učiteljska služba
na enorazredni Ijuski šoli na Polji (Felddorf) s plačo IV. razreda in prostim stanovanjem je prazna. Prosilci, kteri morajo slovenskega in nemškega jezika zmožni biti, naj blagovolijo svoje prošnje po predpisanem potu v štirih tednih pri krajnem šolskem svetu na Polji (Felddorf), pošta Pod-četertek (AVind. Landsberg) vložiti.
Okrajni šolski svet v Kozjem, 28. januarja 1880.
J o s e k
predsednik

F, TEMPSKY-JEYA ZALOGA ? PRAGI.
»»»»j -Jf
za pervi poduk v branju; ktemu navod, kako se imajo rabiti. Izdal
VINCENC PRAUSEK
c. kr. šolski nadzovnik na Dunaj i. S tem v zvezi je :
„ Glaskovalni, pisalno-bralni in čerkovalni poduk z na-vodom, kako se rabijo tablice in omarice s čerkami, obsegajoč poldrugo polo". (Poslovenil Andrej Praprolnik, šolski ravnatelj v Ljubljani).
Vse skupaj stane 1 gl. 80 kr., poslednji zvezek sam 12 kr.
Cerke so tolike, da se tudi v velikih šolskih sobah dobro vidijo. -*i
Naročnino prevzame vsak prodajalec knjig; v kraje, kjer takega ni, preskerbljuje dopošiljatev zgoraj omenjena zaloga proti predplači ali po poštnem povzetji.
S
Današnjemu listu je pridjan cenik Lapajne-tovih pisank in risank.
Založnik M. Žolgar, urednik J. Lopan, tiskar Jan. Rakuš v Celji.