SATURNUŽAN ŽE POL STOLETJA
Slovesnost v konferenčni sobi. Direktor izroča darilo. Vstanemo, zapioskamo, čestitamo. Tovarišu, ki je 50 let de-lal v naši tovami.
Slavko Makovec-Maki, 16 let je imel, ko je Pjvič prestopil to-vaini3ci prag. Predtiskar. piena-šal je odtise s kamna na kamen, jih z iglo nabadal na cinkovo ploščo. Sedaj to opravlja foto priprava. Tiskal je plakate, leta-ke na ploskovno rotacijskem stroju, posebej prirejenem za plocevino. Odtiskaval je Gaspari-jeve, Kirinove, Birolove slike.
,,Vsak umetnik je imel nekaj svojevrstn^a, vsak zase je bil po-sebnež," spregovori tovariš Ma-kovec. čvrst 66-letnik. ,,Radi smo delali umetniške tnotive, kar bolj z voljo sem gledal lepe reči. Ampak, kaj, danes smo se izumetničili, vse preveč je nepo-trebnih barv in oblik.
Vso vojno sem prebil v to-varni. Nikoli ne bom pozabil dneva, ko so ustrelili Vido Pre-garc. Zadržali so nas v tovarni, zvefier pa so nas razvozili s to-vornjaki, ker po policijski uri ni-smo smeli na cesto. Prišel sem domov in slišal salvo. Drugo jutro sem videl našo Vido sedeti na stolu točno na mestu, kjer ima sedaj doptsnik. Pokrita je bila s črno ruto.
Med vojno sta mi padla dva brata, na Ilovi gori in na Urhu."
-  Ni vam pripisati 66 let. ,,Vidiš, živeti moraš zmerno.
Veliko se gibljem v naravi, že od bosih nog sem ribič. Nikoli ni-sem bil bolan, le nagajivi slepič so mi odščipnili. Kadarkoliželiš, se lhako pomeriva do Urha in nazaj."
-   Z vami se torej ni šaliti. Si-cer pa jo znate pošteno zagosti, sem sli&L
,,Če je potrebno - tudi. Po vojni smo za potrebe porušene domovine delali od 6. ure zjutraj celo do 22. ure. S šefom tiskarne Alojzem Bergantom sva skoraj vsako nedeljo mešala beton za porušene v Podlipoglavu. Pa smo
dobili prvj tovornjak OM in prvega »ferja Dobrovoljca. Kot sindikalni delavec sem dobil na-logo, da greva po drva na Dolenj-sko. In Dobrovoljc je v Mirni peči povozil jazbeca. To je bila obara!
Bregant se me je nek^a dne lepo privoščil: Fante, me je po-
klical, dam ti 10 dinarjev, če ti lahko zlijem tale kozarec vode za vrat!
Lahko, za tak denar. (Takrat je dbber kovinai zaslužil 14 di-narjev na uro, grafik pa do 2Q.)
Potem mi je zlil pol kozarca, da mi je pritekk) prav v čevlje.
Jutri dobiš denar, ko ti bom zlil še drugo polovico vode!?
Maki ima svojo ,,ljubico". Stenska ura ga vseskozi spremlja. Stekia pa nima več. Da»da! Sta-ramo se."
Vendar spomini ostanejo in so
vezani na tovarno. Maki, hvala
za pol stoletja zvestobe tovarni!
JAGR