CENJEMM KUPCEM SPOROČAMO, DA SE LAHKO V NAŠI POSLOVALNICI ISA TRGU 13 (BIVŠA KEMOZAŠČITA), OSKRBIJO Z ARTIKLI KI NAM POPESTRIJO NAŠ VSAKDANJIK V STANOVANJU IN BLIŽNJI OKOLICI NAŠEGA BIVALNEGA PROSTORA. ZA VAS IMAMO DNEVNO NA RAZPOLAGO:
-	REZANO CVETJE M ZELENJE,
~ OKRASNE LONČNICE ZA TAKŠNA IN DRUGAČNA STANOVANJA,
ZA NOTRANJE PROSTORE, KOT TUDI ZA OKNA IN BALKONE,
-	SEMENA ZELENJADNRI IN OKRASNIH RASTLIN,
-	BOGATO IZBIRO SEMEN TRAVNIH MEŠANIC ZA VRTOVE IN PARKE,
-	OKRASNE RASTLINE ZA ZASAJANJE OBHIŠNIH VRTOV,
-	BOGATO IZBIRO SADNIH SADIK ZA OBHIŠNE IN PRIDELOVALNE VRTOVE,
-	SEME ŽIT, KROMPIRJA, KORUZE,
-	MINERALNA IN ORGANSKA GNOJILA,
-	RAZLIČNE VRSTE SUBSTRATOV ZA RAZMNOŽEVANJE IN SAJENJE
POSKRBELI BOMO, DA SO ES BODO ISA ZALOGI TUDI HRANA ES KLETKE ZA PTICE, HRANA EH AKVARIJI ZA RIBE TER HRANA ES PRIPOMOČKI ZA DRUGE 1SAŠE DOMAČE LJUBLJENCE.
EH KONČNO ' SKRBIMO TUDI, DA SO NA VOLJO RAZLIČNI MATERIALI, KIJIH UPORABLJAMO TAKO OB ROJSTVIH, OB POROKAH, KOT TUDI OB POGREBIH EH NA GROBOVIH.
VESELI BOMO VSAKEGA VAŠEGA OBISKA. RADI BOMO USTREGLI VAŠIM ŽELJAM, RADI VAM BOMO SVETOVALI.
'Poidite Cu je fenefcxiccijte	fudMattte fie
teiefioMC itevd&fr S31-045f
2 12
m.
N«*loVhi@s>
"Deseti brat'
v izvedbi KD Gornji Grad
Foto: Sašo Bernardi
Gostinsko podjetje Turist Nazarje pred začetkom lastninjenja
10
Na Menini planini bosta očitno dva radarja
Mejni prehod Pavličevo sedlo vendarle v doglednem času?
Uspešno prvo leto ' * V dela Upravne enote Mozirje
Jurčičev Deseti brat
na gornjegrajskem odru
/M
Bron mozirskim častnikom na državnem prvenstvom v smučanju in streljanju
Urednikova besed
a
V tem tednu sc skoraj vsak pogovor v Zadrcčki dolini začne z vprašanjem: 'Ti, ali kaj veš glede radarja na Menini? " Takšnih in podobnih vprašanj je veliko, odgovorov pa malo. Pri tem imam v mislih seveda tiste prave odgovore, podkrepljene z dejstvi in natančnimi podatki. Ker teh odgovorov ni oziroma jih ni bilo vse do objave sporočila za javnost, ki ga izdalo Ministrstvo za obrambo, so sc (kot vedno) pojavile tudi dezinformacije, ugibanja, natolcevanja in temu posledično negotovost, strah in podobno. Popolnoma človeško. Ni treba biti psiholog, da napoveš kaj takšnega. A prav to sc je zgodilo v naši dolini zaradi napačnega pristopa Ministrstva za obrambo do informiranja javnosti.
Na ogled radarja na Ljubljanskem vrhu 12. oktobra lani je vodstvo Občine Nazarje povabilo tudi mene z namenom, da sc preko Savinjskih novic občanom posreduje korektna informacija v zvezi z nameravano gradnjo vojaškega radarja na Menini. Vsi udeleženci ogleda (predstavniki nazarske in gornjegrajske občine) smo dobili v podpis izjavo, da smo seznanjeni z Navodilom za izvajanje posebnih ukrepov za varovanje dokumentov in drugih zapisov, ki so določeni kot obramba-državna skrivnost oziroma vojaška ali uradna skrivnost s stopnjo "strogo zaupno "in Odlokom o varnostnih ukrepih na obrambnem področju, s čimer smo prevzeli tudi odgovornost za posredovane podatke. Z državnim sekretarjem v Ministrstvu za obrambo Miranom Bogatajem smo sc dogovorili, da bo ministrstvo samo pripravilo informacijo za javnost. Informacije kljub večkratnim urgencam preko nazarskega župana ni in ni bilo, dokler nisem 30. decembra lani presenečen opazil prispevka o radarju na Ljubljanskem vrhu v časopisu Delo.
Očitno je postalo, da v ministrstvu z informacijo zavlačujejo, ponižno čakati pa ni bilo več mogoče. Medtem je svoje aktivnosti pričela tudi stranka Zelenih Slovenije, pa tudi intervju z dr. Zagožnom je prišel ravno prav, saj smo nenazadnje na ta način izvedeli informacijo o nameravani gradnji drugega (civilnega) radarja na Menini, katerega investitor bo očitno Ministrstvo za promet in zveze.
Napako, ki sem jo omenil na začetku in ki jo je zagrešilo Ministrstvo za obrambo, v še bolj grobi obliki ponavlja prometno ministrstvo. Gre za to, da sc državna institucija do občanov vede ignorantsko, saj jim ne posreduje potrebnih podatkov o nameravanem posegu v prostor. S tem sc takoj pojavi sum, da gre za škodljivo stvar, namesto da bi bi bili javnosti predstavljeni rezultati znanstvenih raziskav vplivov na okolje.
No, kot kaže, bo do tega le prišlo, vsaj zahteva na zboru krajanov v Šmartnem ob Dreti je bila taka. Zadeva torej še zdaleč ni končana, le da sc je vino v kozarcih že začelo bistriti.
Škoda, lahko bi bilo že čisto vino.
f>a/*

TMPRESUM
Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.
Smreka Gornji Grad
Podjetje se je stabiliziralo v evropskem tržnem prostoru
Lesarska panoga je bila poleg tekstilne tista gospodarska dejavnost, ki je razpad jugoslovanskega trga in preusmeritev na popolnoma novo, tržnim zakonitostim podrejeno podjetniško miselnost, najbolj drastično občutila. Število zaposlenih se je skoraj prepolovilo, stečaji in prilagajanje novim razmeram so bile posledice stanja v lesni industriji. O razmerah v gornjegrajski Smreki, o težavah in razvojni perspektivi kolektiva se je z nami pogovarjal direktor Dominik Miklavc.
Vložitev napovedi za odmero dohodnine
Zavezanci za dohodnino so dolžni do 31.
3.	1995 pri Republiški upravi za javne prihodke, izpostavi Mozirje vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 1995.
V	začetku leta 1995 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, vendar spremembe ne posegajo na področje virov, ki so obdavčeni z dohodnino.
KDO JE DOLŽAN ODDATI NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE?
Dohodnino za leto 1995 morajo oddati zavezanci, ki so v tem letu prejeli katerega izmed naštetih dohodkov:
-	osebni prejemki (plače, regres, pogodbeno delo, pokojnina, nagrade in drugi podobni prejemki)
-	dohodki od opravljanja kmetijske dejavnosti
-	dohodki iz dejavnosti
-	dohodki iz kapitala (dohodek dosežen s prodajo nepremičnin)
-	dohodki iz premoženja (oddajanje prostorov in opreme v najem, dohodki od obresti, dohodki doseženi z udeležbo pri dobičku)
-	dohodki iz premoženjskih pravic (avtorske pravice, izumi, znaki razlikovanja) Napovedi za dohodnino ni potrebno oddati tistim zavezancem, katerih osnova za odmero dohodnine v letu 1995 ni presegala 11% poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1995, vendar ta znesek še ni znan in ga bomo objavili v naslednji številki Savinjskih novic, predvideva pa se, da bi bi znašal 150.000,00 SIT.
Posebej je potrebno opozoriti, da so napovedi za odmero dohodnine dolžni oddati tudi upokojenci, če so med letom vsaj enkrat plačali tudi akontacijo dohodnine ali če so poleg pokojnine imeli še kakšne druge dohodke kot npr. pogodbeno delo ali katasterski dohodek.
Obrazci za odmero dohodnine so skoraj identični lanskim in zavezancem ne bodo povzročali večjih težav pri izpolnjevanju. Izpolnjene obrazce bodo zavezanci lahko oddali osebno na Izpostavi v Mozirju ali jih poslali po pošti. Predlagamo, da zavezanci napovedi oddajo v prvi polovici marca in ne zadnje dni, kakor prejšnja leta, saj se bodo tako izognili gneči na izpostavi.
V	naslednji številki Savinjskih novic pa nekaj več o olajšavah pri odmeri dohodnine, ki so za leto 1995 nekoliko spremenjene.
IZPOSTAVA MOZIRJE
SN: Na mesto direktorja ste prišli v času, ko so mnogi gospodarski analitiki videli izhod Smreke samo še v stečaju. Kako vi ocenjujete ta tri leta, kar ste na čelu podjetja?
MIKLAVC: Zagotovo ni bilo lahko, vendar smo se vsi v kolektivu zavedali, da Smreka mora in lahko preživi. V tem obdobju smo se stabilizirali v evropskem tržnem prostoru, uspeli smo obdržati obseg poslovanja in zagotovili konstantno rast proizvodnje.
SN: Kakšni so kazalci poslovanja v preteklem letu?
MIKLAVC: Na splošno lahko ugotovim, da so se pozitivni trendi nadaljevali. Obdržali smo osvojene trge in razpršili tržni riziko. Kar 85% proizvodnje izvažamo na zahtevne zahodne trge, predvsem v Nemčijo, Italijo in Avstrijo. Kljub neugodnemu	tečaju tujih	valut, ocenju-
jemo, da bo poslovno leto zaključeno pozitivno.
SN: Načrti za tekoče poslovno leto? MIKLAVC: Pri istem številu zaposlenih načrtujemo 5% povečanje proizvodnje. Z močno tržno aktivnostjo bomo poskušali naše izdelke še bolj približati potencialnim kupcem. V ta namen smo postavili vzorčne objekte na Dunaju, Linzu in Podčetrtku, vrtni program, v mislih imam vrtne hiške	in	sedežne	garniture,	pa
bomo razstavljali pri trgovskih podjetjih. Vsa filozofija	je	v tem,	da mora	naš
izdelek stranka pač videti. Dejstvo je, da se ljudje dolgo odločajo za nakup naših izdelkov, ko odločitev pade, mora kupec hišo ali kar že kupuje, takoj videti. Več bomo poskušali	prodati	tudi na	do-
mačem trgu, z končanjem vojne v Bosni in na Hrvaškem postajata zanimiva tudi ta dva trga.
Kar se tiče tržnih tendenc, se letošnje leto čuti določena stagnacija. Poleg stagnacije na nemškem trgu, čutimo oživitev konkurence vzhodnih držav, kar napoveduje hud boj za ohranitev že osvojenih trgov. Poleg vsega naštetega je močan zaviralni faktor tudi zima, ki zelo vpliva na trenutni plasma. Stanje pre-moščamo s koriščenjem ur, ki smo jih opravili v poletnih mesecih. Veliko izdelkov imamo pripravljenih za montažo, tako da obstaja bojazen, da vseh del ne
bomo zmogli opraviti.
SN: Nista Hrvaška in Bosna nekoliko rizična trga? V mislih imamo predvsem finančno disciplino.
MIKLAVC: Vsi trgi so rizični. Res je, da je rizik v državah bivše Jugoslavije še večji. Pri sklepanju kupčij bo potrebna skrajna previdnost, to se pravi, da bomo morali vzpostaviti takšne instrumente, ki bodo zagotavljali plačilo posla.
SN:	Smreka je mešano podjetje z
večimi lastniki. Kako se v sanacijske procese vključujejo solastniki? V mislih imamo Banko Velenje, ZKZ Mozirje in GG Nazarje.
MIKLAVC:	Sanacija podjetja je dol-
goročen in zato tudi dolgotrajen proces. Ocenjujem, da smo na točki, ki se ji lahko reče štartna osnova. Do sedaj smo pač popravljali obstoječe razmere. Podjetja oziroma ustanove, ki jih omenjate, so terjatve do Smreke spremenili v lastninske deleže in s tem omogočili obstoj in nadaljni razvoj podjetja. Kot solastniki, preko upravnega odbora budno spremljajo poslovanje pri sprejemanju in izvajanju poslovnega načrta. Jasno pa je, da smo na poslovnem področju popolnoma neodvisni in enakovredni partnerji.
SN: Kaj pa preostali delež družbene lastnine?
MIKLAVC: Po preoblikovanju podjetja je ostala nelastninjena ena tretjina družbenega kapitala. Ta pripada zaposlenim in upokojencem, gre za interno razdelitev in interni odkup preko certifikatov. Soglasje od Agencije za preoblikovanje podjetij na družbeno pogodbo za ustanovitev d.o.o. smo pridobili. Čakamo samo še pri Okrožnem sodišču za vpis v register podjetij.
SN: Kako bi komentirali odnos države do izvoznikov.
MIKLAVC:	Dejstvo je, da država ni
naredila tistega, kar je izvoznikom obljubljala. Zaradi nerealnega tečaja smo bili devet mesecev preteklega leta v močno podrejenem, skoraj nemogočem položaju. Kot primer lahko navedem obljubo države, po kateri naj bi izvozniki dobili povrnjene dajatve. Po predpisani metodologiji smo v pol leta izgubili zaradi neustrezne tečajne politike kar 28
milijonov SIT. Od države pa smo kot 95% izvozniki v neto deviznem učinku dobili nazaj 4,6 milijona SIT. Poleg tega je Ministrstvo za gospodarske zadeve razpisalo subvencije za ohranjanje delovnih mest, to naj bi bilo namenjeno predvsem izvoznikom. Po dolgem postopku smo dobili odgovor, da nismo vključeni v projekt sanacij slovenskega gospodarstva za leto 94 in 95, katerega je potrdil tudi Državni zbor. Po mojem mnenju	bi	morala	država
določiti splošne okvire, od tu naprej	naj	dopusti	lastno
delo.	Ob	tem	moram
povedati, da je možno preko Slovenske izvozne družbe pridobiti kredite po normalni, za naše razmere seveda, obrestni meri.
SN:	Za Gornji Grad in
zaposlene je Smreka v nekem smislu 'družinsko podjetje'. Kje vidite možnosti sodelovanja z občino in lokalno skupnostjo? MIKLAVC:	Filozofija Smreke
je, da se mora v okolju vključevati v gospodarske in
družbene tokove. Kolikor nam lastne razmere dopuščajo, poskušamo sodelovati z raznimi oblikami sponzorstva. Z občino načrtujemo projekt izkoriščanja lesnih odpadkov in ogrevanja kraja. V teku je izdelava investicijske študije, vzporedno teče postopek za pridobitev mednarodnih in državnih sredstev. Študija naj bi bila gotova do konca februarja.
SN: Lahko za konec rečemo, da optimistično zrete v poslovno leto 1996. MIKLAVC: Človek mora biti optimist, tako v življenju kot pri delu. Vendar ne bo lahko. Zaradi prepovedi montaže velikih objektov na nemškem in avstrijskem trgu bomo letos težje prodajali, kot v preteklem letu. Še bolj se bomo morali boriti za znižanje stroškov, spoštovanje rokov in kvalitetno proizvodnjo. V tržnem gospodarstvu je to stalnica.
Edi Mavrič
Sekcija trgovcev pri OGZ Velenje
Proti gradnji trgovskega
centra v Velenju
Na posvetu Sekcije za trgovino, ki deluje pri Območni gospodarski zbornici Velenje, je v torek, 23. januarja tekla beseda predvsem o gradnji novega trgovskega centra v Velenju.
Sekcija predlaga svetu mestne občine, da ponovno preuči primernost lokacije bodočega centra in enakopravnost partnerjev pri dodelitvi prostorov ter zagotovi enakovredne pogoje dela tudi ostalim trgovcem v Velenju.
Ker bo novi trgovski center vplival tudi na trgo-vino v širši okolici Velenja, so se v razpravo vključili tudi predstavniki trgovskih organizacij iz Zgornje Savinjske doline.
Gregor Verbuč, direktor podjetja Savinja Mozirje, je menil:	"Trgovcem se rado
očita, da se bojimo konkurence... Pa ni tako. Tudi sam vem, da je ta zdrava. Menim pa, da bi morala država spre-
jeti jasno trgovsko strategijo, saj vendar pomeni razvejana trgovska mreža tujcev tudi večji prodor tujih izdelkov na naše tržišče. Ko govorimo o pridobitvah lokacij v novem trgovskem centru v Velenju, naj povem, da so bile prodajne površine ponu jene tudi nam, in to skoraj v neomejenem obsegu. Vendar pa je bil najbolj donosen program takrat že oddan Šparu."
Kako se bo velenjski svet odločil v zvezi z navedenimi predlogi, ostaja za zdaj neznanka, dejstvo pa je, da je podjetje Vegrad medtem že pričelo z izvajalskimi deli na gradbišču.
Franci Kotnik
Podjetniški kotiček
31. januarja je bil rok, ko so morale družbe po Zakonu o dohodnini (99. člen) oddati Agenciji za plačilni promet podatke o vseh prejemkih, ki so jih izplačale posameznim fizičnim osebam v preteklem koledarskem letu. Podatke ste lahko oddali na disketi ali na posebnem obrazcu, ki ste ga prav tako kot disketo, dobili na Agenciji za plačilni promet. Upamo, da ste rok ujeli in izpolnili svojo vsakoletno obveznost. V zakonu predpisana kazen za družbo, ki ne dostavi resničnih podatkov do omejenega datuma, je najmanj 200 tisočakov, za odgovorno osebo pa 20 tisočakov.
Dostava podatkov o izplačanih zneskih osebnih prejemkov za zasebnike z zakonom ni predpisana, vendar na davčni upravi želijo podatke o izplačilnih zneskih predvsem zaradi primerjave z njihovimi izračuni in zaradi pojasnil posameznikom, ki se obračajo na njih z vprašanji v zvezi z dohodnino.
Podobne podatke, kot smo jih oddali Agenciji, moramo izplačevalci dostaviti tudi prejemnikom osebnih prejemkov, da bodo lahko izpolnili svojo dohodninsko napoved. Zanjo je sicer še skoraj 2 meseca časa, vendar raje ne čakajte na zadnji trenutek.
Bolj aktualna od dohodninske napovedi je v tem trenutku sestava letnega poročila. O dokumentih, ki jih je potrebno predložiti, smo pisali v zadnjem podjetniškem kotičku. Naša pozornost je, v kolikor seveda našega poslovanja nismo spremljali skozi vse leto, usmerjena v prikaz uspešnosti poslovanja enote malega gospodarstva (odslej EMG).
Velik delež stroškov v posameznih enotah malega gospodarstva pripada stroškom amortizacije, zato si ga oglejmo pobliže.
Amortizacija je strošek obrabe sredstev družbe. Investicija za EMG ne predstavlja stroška in torej ne vpliva na finančni rezultat poslovnega obdobja. Strošek takega sredstva je postopna obraba, ki jo prenašamo med stroške v obliki amortizacije. Amortizacija, ki jo prenašamo med stroške v obliki amortizacije. Amortizacija se obračunava s 1. v naslednjem mesecu, ko je bilo osnovno sredstvo usposobljeno za delo, in do takrat, ko smo celot no nabavno vrednost prenesli v stroške. Izjema je morda obračun amortizacije zgradbe, ki je sicer usposobljena za delo, pa še nismo pričeli s proizvodnjo. V takem primeru lahko pride do začasne odložitve obračunavanja amortizacije. Ko je sredstvo v celoti preneseno med stroške, zanj ne moremo ponovno obračunavati amortizacije. Metodo in stopnjo obračunavanja amortizacije določimo za vsako osnovno sredstvo posebej ob njegovi nabavi.
Amortizacije ne obračunavamo od:
-	zemljišč
-	osnovnih sredstev v pridobivanju
-	sredstev, ki imajo kulturno umetniško in zgodovinsko vrednost
-	danih predujmov
-	sredstev podjetij v stečaju in likvidaciji, če ne opravljajo dejavnosti. Začasna ustavitev obračunavanja amortizacije se lahko uporabi le v primeru višje sile.
Metoda, ki jih EMG (predvsem družbe, pravilnik o vodenju poslovnih knjig za samostojne podjetnike govori le o linearnem/enaka stopnja skozi vse obdobje odpisa/ načinu obračunavanja amortizacije) lahko uporabi, so lahko linearne, degresivne (postopno zmanjševanje stopenj po letih) in progresivne (postopno povečevanje letnih stopenj amortizacije). Metoda bo torej odvisna od potreb podjetja, glede na to, kako želi s posamezno metodo vplivati na finančni rezultat.
Stopnje amortizacije za poslovne namene niso posebej predpisane. Kljub temu pa v praksi upoštevamo stopnje, ki nam jih država tudi davčno priznava. Te stopnje smo opisali pred letom dni, najdete pa jih tudi v Zakonu o davku na dobiček pravnih oseb in tudi v posameznih revijah in priročnikih.
EMG je dolžna ob koncu leta tudi ugotoviti iztržljivo vrednost svojih stalnih sredstev. Zato bo, če je preostala vrednost v poslovnih knjigah previsoka v primerjavi s tržno, popravila vrednost osnovnih sredstev. Razlika bo obravnavana kot dodatna obračunana amortizacija. Amortizacija, ki jo upoštevamo kot strošek v posameznem letu (redna in dodatna) za davčne potrebe, ne sme preseči vrednosti, ki jih narekujejo najvišje z Zakonom o davku na dobiček pravnih oseb predpisane letne stopnje amortizacije.
Ne pozabite, da morate amortizacijo obračunavati tudi od sredstev, pridobljenih v obliki finančnega najema. Finančni najem je v zelo grobih orisih takrat, ko (pogodba!) prehajajo vsi večji riziki in koristi ob najemu na najemodajalca. Najem nepremičnin, torej zemljišč in zgradb je običajno poslovni najem. Pri poslovnem najemu se najeto osnovno sredstvo ne evidentira v poslovnih knjigah najemodajalca in tudi ne obračunava amortizacija. Strošek, ki ga upoštevamo pri poslovnem najemu, je strošek najemnine.
Vida Skok
Gostinsko podjetje Turist Nazaije
lik pred začetkom lastninjenja
-Nazarsko gostinsko podjetje Turist, ki je bilo v minulem letu in pol nekajkrat tik pred tem, da propade, je sedaj pred začetkom postopka lastninjenja. Oviro predstavlja le še Turistov objekt v Mozirju, za katerega je vložen denacionalizacijski postopek.
Po besedah Turistovega direktorja Draga Riflja postopek denacionalizacije stoji zaradi neurejene dokumentacije vlagatelja zahtevka. Agencija, ki daje soglasja na programe lastninjenja, se doslej še ni odločila, ali bo objekt Turista v Mozirju vključila v program ali ne. Ob tem namreč ne gre spregledati dejstva, da omenjeni objekt predstavlja kar 44 odstotkov celotne vrednosti podjetja. Turist naj bi se sicer lastninil skladno z veljavno zakonodajo, torej tudi s certifikati.
mili z dodatnim programom za mlade. Najemne pogodbe bodo sčasoma spremenili v franšizing. Turist tako neposredno ne bo zaposloval delavcev, ampak bo sodeloval le pri razvojno programskih usmeritvah. Te pa bodo odvisne od odločitev novih lastnikov podjetja.
V zadnjem času je v zvezi z obnovo Planinke na Ljubnem slišati razne govorice. Le-te so povezane predvsem z dekleti iz Belorusije, ki naj bi bila namenjena za "nočno življenje" v prenovljenem lokalu.
Kdaj se bo v Turistu (znova) začela kvalitetna gostinska ponudba? (foto: Sašo Bernardi)
Ne glede na to čakata podjetje dve pomembni nalogi: poravnati obveznosti do upnikov, teh dolgov naj bi bilo po zagotovilu direktorja že več kot polovica poplačanih, in poravnati obveznosti do delavcev, ki so bili opredeljeni kot tehnološki viški. To obveznost naj bi Turist poravnal s kreditom, ki ga pričakuje najkasneje v roku dveh mesecev.
Trenutno sta lokala v Mozirju in na Rečici v najemu, lokal na Ljubnem se še adaptira, medtem ko je Bistro T v Nazarjah po opravljeni delni adaptaciji normalno odprt. Spomladi pride na vrsto drugi del adaptacije, ko bodo lokal opre-
Drago Rifelj govorice komentira takole:
"V Planinki smo postavili koncept zdravstveno rehabilitacijskega centra. Dogovarjamo se z zdraviliščem Topolšica in podjetjem Veplas iz Velenja, da bi na Ljubnem zaživel takšen vzorčni center. Problem se kaže v pomanjkanju gostinskega kadra in kadra za rehabilitacijske oziroma masažne storitve. Zato smo se poslužili tuje delovne sile. Govorice so očitno nastale zaradi ruskega oziroma beloruskega državljanstva delavk. Seveda pa to nima nikakršne zveze s "trgovino z belim blagom"!"
Franci Kotnik
1.	Vabimo vsa podjetja in podjetnike, ki želijo sodelovati z Republiko Albanijo, da se oglasijo na Območni zbornici Velenje, kjer dobijo podrobnejše informacije o možnostih, ki jih ponuja Albanija ter o njihovih potrebah za uvoz.
2.	Zainteresirana podjetja opozarjamo na AMERIŠKO-SLOVENSKO poslovno konferenco, ki bo sredi februarja 1996 v Washingtonu in New Yorku.
3.	Obveščamo vas, da bo na Ljubljanskem sejmu od 5. do 7. februarja 1996 prva razstava slovaškega gospodarstva v Sloveniji, ki bo potekala pod imenom SLOVSHOW. Na razstavi se bo predstavilo trideset slovaških podjetij. Seznam je na voljo na območni zbornici Velenje.
4.	Območna zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovsko in industrijsko zbornico iz Szombathe-lya poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v sredo,
7.	marca 1996 v Szombathelyu na Madžarskem. Podrobnejše informacije so na voljo na Območni zbor niči Velenje.
5.	Od Gospodarske zbornice v Romuniji smo prejeli katalog glavnih romunskih proizvajalcev in izvoznikov po grupiranih dejavnostih. Katalog je na voljo na Območni zbornici Velenje.
6.	Avstrijska firma išče industrijsko halo v izmeri približno 1000 m2 z vso infrastrukturo kot proizvodni prostor.
7.	Holandsko podjetje išče distributerja za naslednje tekstilne izdelke: rokavice, klobuke, naglavne rute in šale.
8.	Na Območni zbornici Velenje je na razpolago katalog ponudb in povpraševanja iz BC centra v Bruslju.
9.	Območna zbornica Velenje organizira seminar z naslednjo vsebino:
-	sestava davčne napovedi za leto 1995
popis sredstev, terjatev in obveznosti na dan 31.12.1995 z obračunom PD
-	sestava bilance stanja
-	posebnosti pri trgovcih samostojnih podjetnikih (trgovske evidence, predpisana izobrazba po zakonu o trgovini, prometni davek v trgovini na drobno in na debelo)
Seminar bo potekal 15. februarja 1996 ob 15. uri v stavbi Sodišča, soba št. 52, IV. nadstropje. Obvezna je predhodna prijava.
10.	Obveščamo vas, da se bo slovensko gospodarstvo dvakrat predstavilo v Rusiji in sicer v Sankt Peterburgu od 28. do 30. maja in v Moskvi od 11. do 15. maja
1996.
11.	Ljudska univerza Škofja Loka organizira seminarje za podjetnike in obrtnike s področja celovitega obdelovanja kakovosti in aktivnosti za pridobitev certifikata kakovosti po standardih ISO 9000.
12.	Obveščamo vas, da smo od Poljske gospodarske zbornice prejeli katalog ponudb poljskih podjetij. s
13.	Obveščamo vas, da bo 28. marca 1996 potekala enodnevna predstavitev Slovenskega gospodarstva s srečanji zainteresiranih gospodarstvenikov v WTC Zurich.
14.	Varstveno delovni center Ježek Velenje išče dela s področja sestavljanja, pakiranja in preproste proizvodnje.
VSE INFORMACIJE, POJASNILA DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2. (ZGRADBA ZAVODA ZA URBANIZEM)
TELEFON: 063/856-920, FAX: 063/855-645.
___________________IZ OBČIN_______________I
Na Menini bosta očitno dva radarja
Ivan Purnat, župan Občine Nazarje:
"Na Občini Nazarje smo bili z nameravano gradnjo vojaškega radarja na Savnici na Menini prvič seznanjeni
22.	junija lani, ko nas je obiskal državni sekretar v Ministrstvu za obrambo Miran Bogataj. Dogovorjeno je bilo, da nas s podrobnostmi projekta seznanijo strokovnjaki, ki so ga pripravljali. To se je zgodilo čez tri tedne, ko so nas obiskali predstavniki Ljubljanskega urbanističnega zavoda. Predstavili so izdelane projekte in opravljene študije in nas opozorili, da je postopek pridobivanja dokumentacije zaprt za javnost.
Ker sem želel, da bi bili člani nazarskega občinskega sveta čimbolj kvalitetno seznanjeni z zadevo, ki jo načrtuje obrambno ministrstvo, sem se z državnim sekretarjem Bogatajem dogovoril za ogled delujočega radarja na Ljubljanskem vrhu, kakršen naj bi stal tudi na Menini. Ogled smo po predhodni razpravi na seji občinskega sveta 6. oktobra opravili šest dni kasneje, udeležili pa so se ga tudi gornjegrajski župan Toni Rifelj in predstavniki gornjegrajskega občinskega sveta. Ob tej priložnosti je bilo z državnim sekretarjem dogovorjeno, da bo ministrstvo za obrambo takoj po končani lokacijski obravnavi izdalo uradno sporočilo za javnost. O nameravani gradnji radarja smo v oktobru seznanili tudi člane sveta KS Šmartno ob Dreti.
V začetku novembra so nas predstavniki obrambnega ministrstva znova obiskali. Tokrat smo se pogovarjali o potrebnih infrastrukturnih objektih za delovanje vojaškega objekta na Menini. Na podlagi tega je bil tudi skupni sestanek s predstavniki Telekoma, kjer je bil posredovan predlog, da naj optični kabel do Menine poteka iz smeri spodnje Savinjske doline skozi Mozirje, Nazarje in Šmartno ob Dreti.
Mesec dni kasneje je bil omenjeni predlog na sestanku na ministrstvu za obrambo tudi sprejet. V prvi polovici januarja je bila na sedežu obrambnega ministrstva v Ljubljani lokacijska obravnava v zvezi s postavitvijo radarja na Šavnici na Menini. Poleg predstavnikov ministrstva za obrambo in ministrstva za okolje in prostor smo bili prisotni tudi tajnik Občine Kamnik, župan Občine Gornji Grad in jaz. Na zapisnik o lokacijski obravnavi, kjer predstavniki občin nismo imeli pravice dajanja soglasja, sem podal dve zahtevi. Prvo, da je potrebno kontinuirano opazovati vodne vire oziroma kvaliteto vode, in drugo, da je potrebno občini letno dostavljati strokovna poročila o vplivu radarja na floro in favno.
Ob tem naj dodam, da sem v času od novembra do sedaj večkrat urgiral na ministrstvu za obrambo v zvezi z informacijo za javnost, še posebej po objavljeni predstavitvi radarja na Ljubljanskem vrhu v časopisu Delo dne 30. decembra 1995. Na samem začetku opisanih aktivnosti je bilo namreč dogovorjeno, da je informiranje javnosti v pristojnosti Ministrstva za obrambo. Sporočilo, ki vam ga izročam za objavo, smo na občini prejeli 30. januarja.
In še pojasnilo glede domnevne gradnje civilnega radarja na Vivodniku na Menini. O tem na Občini Nazarje sploh nismo obveščeni."
Toni Rifelj, župan Qbčine Gornji Grad:
‘Priprave na izgradnjo radarja na Šavnicah Menina planina so	potekale v letu	1994. V	uradnem listu št. 21/94
je bil	objavljen	sklep	o razglasitvi gozda v posebne
namene, prejšnje občine Mozirje, sedaj nove občine Nazarje. Kot mi je znano, je bilo postavljeno tudi delegatsko vprašanje v prejšnji skupščini občine Mozirje. V tej skupščini so	sedeli	seveda	tudi tisti, ki danes na
veliko	ustvarjajo	med	ljudmi	netočne informacije o
škodljivosti radarja.
V občini Gornji Grad smo o namerah o izgradnji radarja na Šavnicah izvedeli avgusta 1995, in seveda takoj pisno zahtevali na ministrstvu za obrambo odgovor. V mesecu oktobru pa smo bili povabljeni skupaj s predstavniki občine Nazarje na ogled radarske postaje Ljubljanski vrh nad Vrhniko. Tam so nam pokazali delovanje radarja in razložili tudi vplive na okolje. S predstavniki občine Nazarje pa je bil tudi gospod Kotnik, urednik Savinjskih novic, najbrž tudi z namenom, kaj več kot ogled. Zakaj ni pisal nič ves ta čas o izgradnji radarja na Šavnicah, bo najbrž odgovoril sam. Lokacija radarja v občini Nazarje, vsa infrastruktura, razen telefona, pa poteka po ozemlju občine Kamnik. Ker občina Gornji Grad ni soglasodajalec v postopku pridobivanja lokacijske dokumentacije, smo pač smatrali kot sosednja občina, da hočemo čimveč iztržiti. To smo tudi naredili in z ministrstvom za obrambo dogovorili naše pogoje. O vseh dogovorih, sem sproti obveščal tudi občinski svet, na sejah občinskega sveta pa je bil prisoten tudi novinar Savinjskih novic in je s tem bila obveščenost vseskozi korektna.
Informacijo o namerah o izgradnji radarja na Šavnicah smo podaja li tudi na zborih krajanov Gornji Grad, Nova Štifta, Bočna, ki smo jih imeli v mesecu decembru. Protestov ali poskusov zoper odločitev o pogajanjih z obrambnim ministrstvom ni bilo. Pri vsem tem je tudi poudariti, da so študijo o vplivu na okolje, floro in favno izdelali ugledni strokovnjaki, doktorji in profesorji iz tega področja, in da če kdo zavaja javnost, potem so to ljudje, ki imajo tudi svoje ime in priimek. Če seveda ne bomo verjeli stroki, potem je naše zaupanje v državo tudi popolno.
Ekološko usmerjena stranka, ki nastopa v javnosti z nepreverjenimi podatki in s tem ustvarja med prebivalstvom strah in zaskrbljenost, je po mojem neodgovorno ravnanje. Poleg tega v tej akciji sodelujejo tudi ljudje, ki so imeli v prejšnji skupščini kot poslanci to možnost preprečiti, vendar so se ukvarjali bolj z drugimi stvarmi, za njih bolj pomembnih. Še enkrat je potrebno poudariti, da smo se v občini Gornji Grad takoj, ko smo dobili informacijo o izgradnji radarja na Šavnicah, z vso resnostjo vključili v problematiko in na osnovi že navedenih zagotovil o neškodljivosti na okolje čimveč iztržiti v obliki infrastrukture za potrebe občine Gornji Grad. Presenečen pa sem bil nad intervjujem g. Zagožena, ker na vprašanje o dveh radarjih na Menini, da o tem mora več vedeti gornjegrajski župan in občinski svet. Na žalost pa sem zvedel o nameri o izgradnji dveh radarjev Šavnica in Vivodnik šele iz njegovega intervjuja. Glede na to, da je gradivo o nameri izgradnje dveh radarjev prišlo verjetno v roke g. Zagoženu v mesecu oktobru 1995, bi bilo zaželeno, da bi gospod Zagožen obvestil mene kot župana, da bi lahko takoj ukrepali. Seveda sem glede na namero ministrstva za promet in zveze takoj ukrepal in dogovoril sestanek z državnim sekretarjem v tem tednu. O razgovorih z državnim sekretarjem bom obvestil občinski svet in javnost."

Pojasnilo Ministrstva za obrambo
V zvezi z nekaterimi vprašanji glede priprav na izgradnjo radarskega položaja na Menini Ministrstvo za obrambo daje naslednje pojasnilo:
"Ministrstvo za obrambo v skladu s svojimi pristojnostmi vzpostavlja avtonomni telekomunikacijski in informacijski sistem za potrebe obrambe države. Sestavni del tega sistema je tudi radarsko omrežje, s katerim se zagotavlja nadzor zračnega prostora. Ta nadzor je usklajen in povezan s civilno kontrolo zračnega prometa in jo dopolnjuje. Ministrstvo za obrambo je prevzelo vojaško infrastrukturo na območju države neposredno po osamosvojitvi. Ta infrastruktura obsega tudi različne položaje za namestitev vojaške opreme ali tehnike in tudi radarske položaje. Njihova prostorska razporeditev je prilagojena obdobju, ko Republika Slovenija še ni bila samostojna država. Glede na to je potrebno celotno infrastrukturo prilagoditi tako značilnostim našega ozemlja, kot tudi potrebam obrambe samostojne države. Predvsem je dosedanja infrastruktura razmeščena na zahodnem in osrednjem delu državnega ozemlja, ne pa tudi na drugih območjih. Na tej podlagi so bile narejene strokovne študije in analize slovenskega državnega ozemlja, tudi iz vidika razmestitve radarskega omrežja. Glede na de-
jstvo, da je mogoče zagotavljati ustrezen nadzor zračnega prostora tako za civilne kot obrambne potrebe najmanj z dvema radarjema dolgega dosega, je bila ob upoštevanju strokovnih in drugih elementov izbrana tudi lokacija za mirnodobno delovanje drugega radarja (prvi deluje na Ljubljanskem Vrhu). Gradnja vseh objektov Ministrstva za obrambo poteka v skladu s splošnimi predpisi in z upoštevanjem pogojev, ki so določeni z odredbo o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepih za njihovo varovanje (Ur.
1.	RS št. 17/92). To velja tudi za izgradnjo radarskih položajev ne glede na to, da so radarske naprave, s katerimi razpolaga Slovenska vojska, mobilnega tipa. Položaj je potreben le za mirnodobno delovanje. Ministrstvo za obrambo v vseh postopkih sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi v potrebnem obsegu in v skladu s predpisi. V teh postopkih sodelujejo tudi pristojna resorna ministrstva ter podjetja, ki opravljajo dejavnost širšega pomena (energetika, telekomunikacije ipd.).
V dosedanjih pripravah za izgradnjo položaja se je
Radar na Ljubljanskem vrhu nad Vrhniko.
Enak naj bi stal tudi na Šavnici na Menini (foto: DELO)
proučilo vse morebitne posledice tako za naravno okolje, kot tudi z vidika meril, ko so za to vrsto objektov sprejeta v državah članicah Evropske skupnosti. Izvršena je bila analiza reliefa, tal, krajine, kulturne dediščine, voda, rastlinstva, živalstva, rabe prostora, naravne dediščine, proučen je bil ekopsihološki vidik, sociološki vidik, vpliv neioniziranih elektromagnetnih sevanj in podobno. Pri tem so sodelovale najpomembnejše strokovne institucije in strokovnjaki za posamezna področja. Ugotovitve teh analiz bodo upoštevane pri izvajanju načrtovanih del. Posebno pozornost se posveča preprečitvi kakršnega koli onesnaženja okolja, zato so predvidena posebna zbirališča tudi za odpadne vode. Temu je prilagojen tudi načrtovani sistem ogrevanja in delovanja položaja. Poleg tega je bila že pri nabavi prvega radarja 1992 izbrana najsodobnejša radarska tehnologija, ki ustreza vsem izredno zahtevnim zahodnim predpisom. Izbrana tehnologija je varna tako za okolico kot uporabnika, v tem primeru vojsko.
Nekatere informacije v javnosti, glede nevarnosti elektromagnetnega sevanja z vidika vpliva radarja na okolje in človekovo zdravje, so tendenciozne in neargumentirane. Vsaka radarska antena oddaja usmerjen in pulzirajoč snop žarkov zaradi vrtenja radarske antene. Ta žarek oddaja pod
kotom navzgor v zračni prostor tako, da ni nevarnosti za okolje in zdravje. To še posebej velja za antenske sisteme na višjih lokacijah. Če temu ne bi bilo tako, ne bi bilo mogoče namestiti radarskih naprav na letališčih in podobnih lokacijah kjer jih je največ in vsa so v visoko urbaniziranih okoljih. Tudi ograjena območja radarskih naprav so majhnega obsega tako v tujini kot v Slovenski vojski, v nasprotju s prakso bivše JLA, ki je ograjevala izjemno obsežna območja pri vseh vojaških objektih. Sama izvedba bo taka, da ne bo omejevalno vplivala na druge dejavnosti na Menini.
Izgradnja predmetnega radarskega položaja bo moteča le v času same izgradnje zaradi zagotovitve nujne infrastrukture, med tem ko bodo vsi posegi kar najbolj prilagojeni ohranjanju prostora in na drugi strani kar najmanj moteči v okolju. Po izvedbi del bo izvršena tudi ustrezna prilagoditev in obnova prizadetih površin. Pri sami gradnji bodo upoštevani optimalni varstveni ukrepi. S samo izgradnjo položaja bo zagotovljena tudi usposobitev določenega dela infrastrukture, tako na savinjski kot tuhinjski strani Menine (ceste, energetsko in PTT omrežje), kar bo omogočilo tudi osnovo za druge dejavnosti na omenjeni planini, ki jih dolgoročno načrtujejo občine."
Služba za stike z javnostmi
Menina planina
Bo postala Menina planina radarski
poligon?
Vedno očitneje postaja, da je bil naš januarski intervju z državnim poslancem dr. Francem Zagožnom udarec žebljička na sam center glave.
Kaj pravi Upravna enota Mozirje
Darko Repenšek, načelnik Upravne enote Mozirje:
"Upravna enota je bila v zvezi s to tematiko seznanjena v začetku lanskega leta, ko je bila izražena želja sekretarja v Ministrstvu za obrambo, g. Bogataja, da skličem sestanek na temo lastništva zemljišča na Menini.
Sklical sem sestanek s takratno predsednico komisije za denacionalizacijo, prisotni smo bili tudi g. Cajner iz Gozdnega gospodarstva Nazarje, predstavnik Zavoda za gozdove g. Breznik, g. Bogataj in jaz. Na tem sestanku se je zadeva nanašala predvsem na postopek denacionalizacije premoženja ljubljanske nadškofije. Upravna enota je postopek denacionalizacije sprovedla tako, da sta bili z delno odločbo dve parceli vrnjeni škofiji. Odločba o denacionalizaciji je bila izdana 29. marca 1995 za površino 21 hektarjev, 83 arov in 25 kvadratnih metrov. Po tem času upravna enota ni bila vključena v nobene postopke.
V Uradnem listu št. 21/94 je Vlada RS izdala sklep o razglasitvi gozda s posebnim namenom. V tem sklopu sta omenjeni prej navedeni parceli. V Uradnem listu št. 48/94 je Vlada RS izdala uredbo, da se območje, ki zajema navedeni parceli, določi kot območje posebnega pomena za državo. V odloku o določitvi objektov in naprav in drugih posegov v prostor, za katere daje lokacijsko dovoljenje ministrstvo za urejanje prostora, je to pristojnost republiških organov. Tam so navedeni tudi obrambno zaščitni objekti republiškega pomena. Vezano na to se tudi upravni postopki vodijo na resornem ministrstvu in ne na upravni enoti.
Sicer je res, da smo seznanjeni v zadnjem času, da se občini Nazarje in Gornji Grad pogovarjata z Ministrstvom za obrambo glede gradnje infrastrukturnih objektov. To so ceste, telefonski kabel, električni kabel v okolici obravnavanega območja. Tu pa smo se dolžni na dane vloge vključevati, zato bo upravna enota vodila upravne postopke za izdajo dovoljenj za navedene infrastrukturne objekte, ne pa za objekt, ki je predmet polemike.
Seznanjeni smo, da bo Ministrstvo za obrambo v sredstva javnega obveščanja dalo uradni odgovor in tolmačenje. Več kot to upravna enota v gradnjo radarskega sistema na Golem vrhu oziroma na Šavnici na Menini ni vključena."
V mislih imamo del razgovora, kjer je postalo očitno, da Menina hi aktualna samo za vojaški, ampak da je ta kraška planota načrtovana tudi za postavitev radarja za vodenje zračnega prometa. Stvari postajajo zamotane, tembolj ker po zatrjevanju odgovornih na občini Gornji Grad, na njenem ozemlju naj bi radar stal, in občini Nazarje, ta je "lastnik" vojaškega radarja, ne vedo nič.
Prav nič nenavadno ni, da država tudi to pot molči in dela po svoje. Iz zanesljivih virov smo vendarle uspeli pridobiti primerjalno analizo lokacij radarja dolgega dosega in meteorološkega radarja s presojo vplivov na okolje. Vlada Republike Slovenije, če smo konkretni - Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za promet in zveze sta študijo naročili pri Urbanističnem zavodu Ljubljane. Primerjalna analiza, v kateri so vsestransko obdelane kar tri možne lokacije na Menini (Vivodnik I., Vivodnik II. in Veliki vrh) ter Črni vrh na Čemšeniški planini in Mokreč za radar dolgega dosega in Krim - Malinovec ter Slavnik za meteorološki radar, nosi datum september 1995. Študija je bila torej naročena po tistem, ko je bilo okoli vojaškega radarja na območju Šavnic že davno vse dorečeno in za vlado že gotovo dejstvo. Potvarjanje je torej izključeno. Da je naša domneva pravilna, je razvidno tudi iz karte, na kateri je vrisana idejna rešitev infrastrukture, ki pelje mimo planinskega doma proti Vivodniku in Velikem vrhu. Tudi po pokritosti mednarodnih zračnih koridorjev, ki potekajo preko našega ozemlja, kažejo rezultati analize posameznih mikrolokacij kot najbolj primereno lokacijo Vivodnik I. pred Vivodnikom II.
Vprašanj je seveda veliko, bolj ali manj odprtih, ki pa jih lahko s kančkom logike poskušamo sestaviti v možno in nikakor sprejemljivo celoto. Zakaj, na primer, je moral "pasti" razgledni stolp na najvišji točki Vivodnika? Mar res samo zaradi geometrijskih meritev in trigometrične točke, tako je bilo zatrjeno gornjegrajskim planincem. Ti se mimogrede povedano pospešeno pripravljajo na postavitev novega stolpa. Pa bodo res dobili lokacijsko dovoljenje zanj, to zaenkrat ostaja vprašanje brez odgovora. Dejstvo je, da je lokacija radarja načrtovana tudi z občinskim (bivša občina Mozirje) dolgoročnim planom in nosi datum 25. 9' 1992. Potemtakem ocena, ki izhaja iz primerjalne analize o oceni lokacije Vivodnik I. kot možne lokacije na predpostavki, da se odstrani razgledni stolp, nikakor ni iz trte izvita. Tembolj, ker je po oceni stroke s stališča sevalnih obremenitev ta lokacija možna in sprejemljiva, medtem, ko je iz istih vzrokov lokacija Vivodnik II.
neprimerna. Tako stroka, ki pa je očitno za naročnika (vlado) nekompententna, saj je bilo s strani naročnika naknadno ugotovljeno, da je najbolj ustrezna lokacija Vivodnik II. Kdo in na kakšni strokovni podlagi se je odločal naknadno, ostaja zaenkrat še neznanka. Ostaja samo sklep o dopolnitvah programa priprave prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je v skladu s srednjeročnim družbenim planom Republike Slovenije za obdobje 1986 - 1990 sprejela Vlada Republike Slove-nije. In prvi člen tega istega sklepa, objavljenega v Uradnem listu
22.	decembra 1995, jasno govori o dodanih podtočkah, med katerimi je tudi radar za vodenje zračnega prometa na Menini planini. Podpisnik: Janko Deželak, podpredsednik Vlade. Takšna so torej dejstva. Jasno je tudi, da se država, ali če hočete Vlada v njenem imenu, požvižga na naravovarnostna opozorila in mnenja stroke. Ne gre spregledati, da ležijo vsi obravnavani vrhovi na Menini in očitno potrjeni Vivodnik v območju krajinskega parka Menina (KP 188). To seveda pomeni, da ni bilo upoštevano, še manj spoštovano mnenje Uprave za varstvo narave, Ministrstva za okolje in prostor, ki pravi, da obravnavana območja segajo v obvezna planska republiška izhodišča za varovanje naravne dediščine. To pa pomeni, da postavitev radarja dolgega dosega odpira načelno vprašanje umestitve tovrstnega posega v pristojnost države ali prizadetih občin. Več kot očitno je tudi, da država ne čuti prav nikakršne potrebe o svojih namenih obveščati širše javnosti. Ali pa bomo zaradi lastne preventive in obveščenosti primorani brati tudi uradne liste? Cinično in ponižajoče, se pa sprašujem, ali ni nikogar, ki mu je spremljanje potez države uradna dolžnost? Prav zaradi arogantnega odnosa države prihaja do konfliktnih situacij med njo in državljani. Tako postaja poleg vojaškega radarja na Šavnicah dejstvo tudi radar za vodenje zračnega prometa na Vivodniku. Študije in objave v uradnem listu so dejstvo, ostalo je lahko samo še sprenevedanje. Kdo je več in bolje vedel o stvari, ki smo ji prišli na sled zgolj po spletu okoliščin, je lahko vprašanje, ki bi sprožilo verižno reakcijo plazu. Pa ni to naš namen. Tako kot ni verjetno, da prav nihče v bivši in sedanjih občinah o stvari ne ve nič. Nekateri celo ne verjamejo v resničnost dokumentov. Skrb vzbuja samo domneva, komu bodo potem še lahko verjeli davkoplačevalci. Časa pa je malo ali pa celo nič. Gre za to ali bo Menina planina jutri še to, kar je, in kar upamo, da bo tudi ostala, ali pa bo radarski spomenik politikanstva neodgovorne države in vseh njenih inštitucij. Od najvišje do poslednje.
Stanko Zagožen, predsednik sveta Občine Ljubno:
"Za strankarstvo je zmanjkalo časa"
Stanko Zagožen je eden tistih politikov v novih občinskih garniturah, ki so svoje izkušnje in znanje nabirali v klopeh bivše skupščine Mozirje. Sam sicer pravi, da nikakor ni politik, vendarle je njegova preudarna umirjenost v zadnjem letu dni pripomogla, da se je svet ljubenske občine poglabljal in reševal predvsem vsebinska vprašanja. Vprašanja torej, ki naj bi ob uspešni realizaciji pomenila boljšo kvaliteto življenja občanov.
Mejni prehod Pavličevo sedlo vendarle v doglednem času?
Sodeč po informacijah, ki jih je na nedavni tiskovni konferenci posredoval načelnik Upravne enote Mozirje, Darko Repenšek, bo do odprtja mejnega prehoda Pavličevo sedlo vendarle prišlo v doglednem času.
Kot je dejal Repenšek, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine nima več izrazito odklonilnega stališča do rekonstrukcije ceste od Doma sester Logar do samega prehoda, saj bi šlo za cesto širine 4 metre z izogibališči in polmetrskimi bankinami. Je pa tudi tako, da upravna enota v postopku izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja upošteva stališče omenjenega zavoda ali pa ne. Ker so v mozirski upravni enoti želeli zagotoviti kar največjo korektnost postopka, so mnenje zavoda upoštevali. Po sestanku na temo mejnega prehoda novembra lani je takoj steklo zbiranje podpisov lastnikov za odstop zemljišč. Razen dveh so izjavo podpisali že vsi ostali lastniki.
V smislu dogovora, da bo Pavličevo sedlo meddržavni prehod, ki bo v perspektivi omogočal tudi promet državljanom članic Evropske unije, je potekal razgovor državnega sekretarja v Ministrstvu za notranje zadeve mag. Slavka Debelaka z avstrijskim kolegom v ministrstvu za notranje zadeve na Dunaju. Slednji je zagotovil, da bo tematiko uvrstil v vladno obravnavo. Podobne razgovore je imel s kolegi na avstrijski strani tudi državni sekretar v Minis trstvu za zunanje zadeve, dr. Peter Vencelj.
Generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu, Jože Jeraj, je medtem opravil razgovore z deželnim glavarjem avstrijske Koroške in njegovimi najožjimi sodelavci. Sprejeli so nekatera izhodišča, ki se nanašajo na aktivnosti deželne vlade v zvezi s pridobivanjem potrebnih sredstev. Trasa na avstrijski strani je definirana.
Tudi lučki župan Mirko Zamernik se je v tem času povezal z županom Železne Kaple in z njim opravil razgovor. Nenazadnje pa je z zadevo seznanjena tudi slovenska vlada kakor tudi njen predsednik, dr. Janez Drnovšek. Sestanek v Mozirju je torej le premaknil stvari z mrtve točke.
SN:	Kako ocenjujete delo sveta v
prvem letu mandata in sploh vzpostavitve lokalne samouprave?
Zagožen: Prvo, kar želim poudariti je, da smo kljub nekaterim nasprotnim mnenjem s samostojno občino precej pridobili. Gre za preprosto dejstvo, da so problemi, s katerimi se in se bomo tudi v bodoče
Stanko Zagožen (foto: ToP)
srečevali, tako rekoč pred občinskimi vrati. Ljudje morajo imeti občutek, da je občina prav zaradi njih in ne obratno, kar v preteklosti ni bila tako redka psihoza. O delu občinskega sveta moram reči, da smo poskušali delovati konstruktivno. Osebno sem prepričan, da nam je to tudi v precejšnji meri uspevalo. Seveda so bile prisotne začetne težave, katere smo na srečo uspešno prebrodili. Osnovno nalogo sveta vidim v tem, da sprejema temeljne razvojne usmeritve in druge pomembne odločitve za občino.
SN:	Mogoče bi kazalo nekoliko
operativneje predstaviti delo občinskega sveta.
Zagožen: Ob prevzemu mandata je bilo nujno pripraviti ustanovitvene akte, dogovoriti organiziranost sveta in njegovega dela ter nenazadnje, potrebno je bilo formirati občinsko upravo. Vsega opravljenega, govorim o administrativnih nalogah, zaradi omejenega prostora ne kaže govoriti. Je pa potrebno poudariti začasni poslovnik in sklep o začasni statusni ureditvi občine Ljubno, to je bilo opravljeno v spomladanskem času, prav
tako imenovanje več komisij in odborov. Zaradi samostojnega financiranja smo morali sprejeti tudi odlok o zaključnem računu bivše občine Mozirje. Pomemben je bil sprejem občinskega statuta, zanemariti ne kaže občinskega proračuna in akta o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave.
SN: Gotovo ni bilo delo sveta samo administrativne, torej papirnatne narave.
Zagožen:	Nikakor ne. Gre samo za
formalno pravne nujnosti, brez katerih svet in občina kot taka pač ne moreta delovati. Veliko energije smo vložili v pripravo programov za pridobitev sredstev iz naslova demografsko ogroženih območij. Tu gre predvsem za elektrifikacijo treh kmetij. S skupnimi močmi nam je uspelo asfaltirati nekaj kilometrov občinskih cest, da o ostalih, prav tako pomembnih zadevah sploh ne govorim.
SN: Kako bi ocenili delo občinske uprave in sploh odnos med občinskim svetom in upravo?
Zagožen: Z zadovoljstvom moram ugotoviti, da je medsebojno delo usklajeno in tu težav zaenkrat ne vidim. Upam in želim, da tudi v bodoče ne bo drugače. Bi pa izkoristil priliko in se zahvalil županji Anki Rakun za veliko delo, ki ga je v preteklem letu opravila. Prepričan sem, osebno in kot predsednik sveta, da bo tako uspešna tudi v letošnjem in prihodnjih	letih. Ljubenci	smo	lahko
ponosni nanjo.
SN:	Kaj	pa sodelovanje	z	ostalimi
občinami	na prostoru bivše	skupne
občine?
Zagožen: Nobenega vzroka ni, da tega sodelovanja ne bi bilo.	Na	zdravih
medsebojnih odnosih, o tem pač ne more biti dvoma. Seveda pa je naša prvenstvena naloga zagotoviti lasten razvoj in zaščititi naše interese. Jasno, da nikakor na škodo ostalih.
SN: Kakšni so vaši bodoči načrti? Zagožen:	Kot sem že dejal, naš
prvenstveni interes je čim hitrejši razvoj občine Ljubno. Zavzemali se bomo za skladen razvoj vseh občinskih predelov, še posebej bolj oddaljenih in slabše razvitih. SN: Želimo vam uspešno delo in hvala za razgovor.
Občinski svet Nazaije
Sprejeli predlog občinskega grba, zastave in pečata
Nazarski svetniki so se prvič v novem letu sestali zadnjega dne v januarju. Med ostalimi točkami dnevnega reda so razpravljali tudi o grbu, zastavi
in pečatu Občine Nazarje
V	grboslovnem društvu v Ljubljani so ugotovili, da je bil prvotni osnutek grba preveč "natrpan" z atributi in zato v pomanjšani obliki nepregleden. Poleg tega so se medtem pojavile težnje po tretji krajevni skupnosti v občini in bi po prejšnjem konceptu bilo potrebno tudi njen simbol uvrstiti v grb. Društvo je zato predlog grba pripravilo na novo, in to v obliki, ki ustreza celotni občini.
V	zgornjem delu grba je na zeleni podlagi upodobljen Vrbovec kot razpoznavni znak Nazarij in sedež občine, v spodnjem delu pa so na beli podlagi tri smreke, ki ponazarjajo glavno gospodarsko plat občine. Svetniki so predlog grba po krajši razpravi potrdili, med številnimi predlogi oblike občinske zastave pa so izbrali tisto, ki je razdeljena na pokončne tretjine, stranski sta zeleni, na srednji, ki je bele barve, pa so tri smreke. Odlok, ki ga je sprejel svet, določa tudi obliko pečata občine.
Svetniki so sprejeli tudi sklep o začasnem financiranju javne porabe v občini, ki bo veljal do sprejetja letošnjega občinskega proračuna.
V	nadaljevanju je tekla razprava o dopisu Ministrstva za okolje in prostor, s katerim se od občine zahteva sprememba 15. alinee
11.	člena statuta, ki določa, da občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Na predlog občinske uprave je svet sklenil, da se v statutu doda člen, ki bo določal, da se ta
funkcija občine zamrzne do takrat, ko bo ta pristojnost prenesena na občine.
Svet je nato obravnaval in sprejel predloge odbora za negospodarske dejavnosti. Starši, ki za svoje otroke v vrtcu prejemajo 100-odstotno subvencijo, bodo poslej plačevali hrano, razen tistih, katerih izkazani izjemno nizki dohodki niso vprašljivi. Seznam teh bo pripravil odbor. Da bi v občini Nazarje prišli do celovite slike prireditev, bo v kratkem sklican sestanek z vsemi predsedniki društev. Govora je bilo tudi o problematiki delovanja nazarskega kinematografa in neznosno slabega odnosa nekaterih obiskovalcev kino predstav do inventarja.
V zaključnem delu seje je župan Ivan Purnat seznanil svetnike z dokončno odločitvijo Ministrstva za šolstvo, da se bo v Nazarjah gradila popolna devetletka. Februarja naj bi bil gotov idejni projekt, še letos pa naj bi do šole pripeljali kanalizacijo in toplovod.
Svetniki so spregovorili tudi o zadnjih dogodkih v zvezi z vojaškim radarjem na Menini. Seznanili so se z vsebino pisma, ki ga je ministru Kacinu pisal predsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik, in vsebino Kacinovega odgovora ter z informacijo za javnost.
Na naslednji seji sveta bo občinski svet poslušal informacijo predstavnikov Glina glede nadaljnjega razvoja podjetja in glede ekološke problematike tovarne ivernih plošč.
Franci Kotnik
Občinski svet Gongi Grad
Obravnavali osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki
Na prvi letošnji seji, sicer petnajsti po vrsti, so gornjegrajski svetniki med drugim obravnavali program dela občinskega sveta za leto 1996, odlok o dopolnitvi odloka o odborih pri občinskem svetu in odlok o ustanovitvi vzgojnoizobraževal-nega zavoda osnovne šole Fran Kocbek.
Osrednja točka se je nanašala na obravnavo odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. S tem aktom v občini Gornji Grad določajo vrste, zbiranje, odvažanje,
odlaganje in način obračunavanja odvoza ter odlaganja komunalnih odpadkov. Odlok opredeljuje tudi nadzor nad izvajanjem določil odloka na območju občine Gornji Grad ter prehodno obdobje in pravice do souporabe odlagališča Podhom naslednicam bivše občine Mozirje. Svetniki so sprejeli tudi sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb za tekoče leto. Poročilo s seje lahko preberete v naslednji številki.
Edi Mavrič
Domovi za starejše
Tudi dve leti čakanja na sprejem
Že nekajkrat smo pisali o tem, da se v Zgornji Savinjski dolini vse bolj kaže potreba po domu za starejše občane, ki bi bil hkrati tudi dom za varstvo občanov z
duševnimi motnjami. Čakalna po Sloveniji je sedaj tudi do
Do leta 2000 bo v Sloveniji za približno 25 tisoč več ljudi, starih 65 let in več, do leta 2020 pa za približno 78 tisoč. Zaradi hitrega naraščanja deleža starejših prebivalcev, podaljševanja življenjske dobe in vse večjega povpraševanja po institucionalnih oblikah varstva starejših se problem čakalne dobe na sprejem v domove vedno bolj zaostruje.
V Sloveniji je 53 zavodov na 63 krajih, ki so združeni v Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Zavodi se delijo v tri osnovne skupine: domove za starejše, kombinirane zavode (to so praviloma domovi za starejše, namenjeni tudi mlajšim invalidom in ljudem z duševnimi motnjami) in posebne socialnovarstvene zavode za varstvo duševno in telesno prizadetih. Vsi skupaj lahko sprejmejo 13 tisoč ljudi.
doba na sprejem v domove dve leti.
Trenutno je nerešenih vlog za sprejem v domove za starejše v Sloveniji približno 2.800, vendar je dejansko število prosilcev nekoliko manjše, saj nekateri prosijo za sprejem v več domov hkrati. Po ocenah strokovnjakov bi trenutno potrebovali v državi vsaj 1.700 dodatnih ležišč, do leta 2.000 pa še dodatnih 800.
Iz vsega navedenega je moč zaključiti, da se bodo problemi z namestitvijo samo še stopnjevali in da bodo starejši občani iz Zgornje Savinjske doline v vedno bolj neugodnem položaju. Prav bi bilo, če ne že kar nujno, da se prizadevanja za kombiniran zavod v dolini intenzivirajo in da k projektu skupaj pristopijo vse občine, ki se zavedajo obveznosti do svojih starejših oziroma prizadetih občanov.
Franci Kotnik
n
Mozirje
Srečanje županov in duhovnikov
Zadnji dan v januarju so se na povabilo lučkega župana Mirka Zamernika v Mozirju srečali župani zgornjesavinjskih občin in duhovniki, ki v dolini opravljajo svoje poslanstvo.
Župani in duhovniki so pokramljali v prijetnem vzdušju (foto: F. Kotnik)
Mirko Zamernik, ki v prvem polletju letošnjega leta opravlja funkcijo sklicatelja posvetovalnih sestankov županov, je po uvodnem pozdravu zaželel duhovnikom obilo zdravja in uspehov na področju njihovega dela, nakar jim je predal besedo.
Dekan Jože Gračner, župnik v Lučah, se je po lepem voščilu vsem županom najprej zahvalil za pomoč pri vzdrževanju sakralnih spomenikov v minulem letu. Ob tem je opozoril, da je vzdrževanje cerkva kljub temu še nerešeno, pa tudi status duhovnikov še ni urejen. Verjetno je to tudi vzrok, da se duhovniki včasih počutijo, kot da so "na stranskem tiru" oziroma da jih lokalne skupnosti ne informirajo dovolj o aktualnih dogajanjih.
Jože Gračner je izpostavil tudi probleme na področju denacionalizacije ter podal nekaj informacij v zvezi z letošnjim obiskom papeža Janeza Pavla
II.	v Sloveniji. Svoje razmišljanje je zaključil z željo, da bi bili vsi odprti za ustvarjalen dialog.
Duhovniki so v nadaljnji razpravi opozorili na nekatere konkretne denacionalizacijske probleme, med katerimi je tudi nekaj takšnih, katerih rešitve se očitno namerno zavlačujejo.
Za papežev obisk je bil predlagan tudi Gornji Grad, vendar predlog ni bil sprejet. Vsekakor pa bo obisk papeža edinstven dogodek za celotno državo. Priprave nanj že intenzivno potekajo.
Duhovniki so pozvali župane, da bi imele občine večjo skrb za urejenost
zunanjosti cerkva, saj gre pri tem nenazadnje tudi za urejenost krajev in doline v celoti. Zanimalo jih je tudi, kdaj bodo lahko zgornjesavinjski občani spremljali nove slovenske televizijske programe.
Na zadnje vprašanje je odgovoril mozirski župan Jakob Presečnik. Pojasnil je, da pretvornik na Čreti dobiva signal z oddajnika na Plešivcu, kjer pa omenjenih programov še ne oddajajo. Zato potekajo razgovori o možnostih postavitve pretvornika na Gori Oljki, s katerega bi lahko sprejemal signal pretvornik na Čreti. Pretvornik na Tomanovi planini sprejema signal s Krvavca, zato je tam prevzem programov stvar dogovora z lastniki zasebnih TV postaj.
Udeleženci srečanja so spregovorili tudi o nujnosti gradnje doma za ostarele v dolini. Kot možne lokacije so omenjali predvsem Mozirje, Radmirje in Gornji Grad, aktivnosti v zvezi s to zadevo pa bo treba intenzivirati in na ustrezen način vzpostaviti sodelovanje z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.
Srečanje, ki je potekalo v prijetnem in sproščenem vzdušju, je bilo zaključeno z dogovorom, da duhovniki pripravijo sezname potreb glede sofinanciranja obnove zunanjosti cerkva in ostalih potrebnih del na cerkvenih objektih po župnijah in jih posredujejo svojim občinam, ki bodo skladno z možnostmi skušale pomagati pri realizaciji.
Planinski
mejni
prehodi
V drugi polovici aprila bo možen prehod slovensko-avstrijske meje na treh planinskih mejnih prehodih na območju Olševe. Podpisan je Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Avstrijsko zvezno vlado o spremembi Sporazuma o planinsko turističnem prometu na mejnem območju z dne 18.6.1984 v besedilu izmenjanih not z dne 16.10.1992 (Ur. 1. RS-MP, št. 13-65/95).
Eden prehod je na vrhu pri mejnem kamnu XXII/3, Obli vrh 1883 m, ki mu pravijo domačini tudi avstrijski vrh (na vrhu stoji križ in dve skrinjici). Nanj vodi slabo označena pot s steze na Govco. Od odcepa na vrh je četrt ure hoje. Obnoviti bo potrebno markacije na dobri stezi.
Drugi malo niže znane Potočke zijalke, kjer se steza najbolj približa meji, je pri mejnem kamnu XXII/11 in onstran je še tabla, da je prehod prepovedan. Res velja še do 15. aprila. Po avstrijski strani je možen dostop do Skalnih vrat (menda Lipševih), ki so lepa naravna znamenitost. Navzdol pa do cerkve sv. Lenarta po planinski stezi št. 611.
Tretji je med mejnima kamnoma XXlI/32,33, menda na sedlu sv. Duha. Ta je bit malo prej določen kot prehod samo en dan v letu - drugo nedeljo v avgustu od 9. do 18. ure - le do cerkve sv. Lenarta.
Markacisti bodo morali v skladu z zakonom (trasa) in soglasju Komisije za pota pri PZS enotno označiti le odcep poti nad Rogarjem do meje. Ostalo bo potrebno le ustrezno obnoviti in dopolniti.
Prehod državne meje je dovoljen od 15. aprila do 15. novembra od sončnega vzhoda do zahoda državljanom obeh držav podpisnic z veljavnim potnim listom, veljavno osebno izkaznico, z listino za prehod meje v obmejnem prometu in s člansko izkaznico gorskih reševalnih služb držav pogodbenic. Državljanom tretjih držav, pa le tistim, ki ne potrebujejo vizumov za vstop v državi, z veljavnim potnim listom. Ostala določila so veljavna kot je bilo določeno leta 1984. Tako je gibanje dovoljeno le in samo po planinskih stezah, ki so v sporazumu določene in enotno označene.
Božo Jordan
Nazarje
Stopnice so skoraj gotove
Obnova božjepotnih stopnic ob vznožju hribčka, na katerem stoji frančiškanska cerkev v Nazarjah, je skoraj gotova. Po tem, ko je podjetje Cimperman iz Mozirja dokončalo gradbeni del obnove, je Tesarstvo Mlaj iz Zadobrove pri Ljubljani pred kratkim dokončalo še prekritje stopnišča. Pred svečano
otvoritvijo, katere datum še ni določen, bo potrebno stopnice še zbrusiti.
Ob tem velja dodati še opozorilo, da je hoja po preostalem, neobnovljenem delu stopnišča zelo nevarna, zato naj se obiskoval ci poslužujejo urejene poti od obnovljenih stopnic do vrha.
KF
Pogled pod ostrešje stopnišča (foto: F. Kotnik)
Nazarje
Stop za kino zaradi
uničevalcev inventarja?
Na zadnji seji so nazarski svetniki spregovorili tudi o problematiki domačega kinematografa. Problem, o katerem je tekla beseda, ni od včeraj, nanaša pa se na skrajno neprimeren odnos nekaterih obiskovalcev kino predstav do inventarja v Delavskem domu.
Dejstvo je, da se je kvaliteta predvajanih filmov v zadnjem času izboljšala. Dobri filmi svetovne produkcije sorazmerno hitro pridejo na spored tudi v nazarskem kinu, zato ni čudno, da se je hkrati z zatiranjem piratstva na področju video produkcije znova povečal interes za ogled kino predstav pri nekoliko starejši populaciji. Toda obnašanje nekaterih mlajših obiskovalcev nima z gledanjem filma nobene pametne zveze. Na različne načine se uničuje inventar v objektu, to pa pogojuje vprašanje, ali se kino predstave sploh splačajo?
Rešitev je v tem, da se začnejo vsi obiskovalci kino
predstav obnašati kulturno in na ta način se bo njihovo število sčasoma gotovo še povečalo. Izkupiček od predstav bo večji in zadovoljstvo bo obojestransko. V nasprotnem primeru bo občinski svet predlagal ukinitev kino predstav, saj so stroški vzdrževanja Delavskega doma in dvorane v njem visoki. Že v letošnjem letu bodo potrebna zajetna sredstva za popravilo prezračevalne naprave, elektro instalacije ter določenega števila sedežev, urediti je potrebno toplotno podpostajo in vgraditi kalorimeter, itd.
Ve se, kdo je sedaj na potezi.
Franci Kotnik
Delo in pomoč pri požaru
Pri Matku, na kmetiji, kjer je 15. januarja ogenj uničil novo stanovanjsko hišo, so v treh tednih zasilno bivalno usposobili staro hišo. Dela na pogorelem objektu so obmirovala zaradi zimskih razmer, sicer pa so stekle številne akcije za pomoč prizadeti družini. Svojstven prispevek so z uspelim dobrodelnim koncertom v Lučah dodali tudi pevci dveh komornih zborih VIVA LA MUZICA iz Luč in ARTES LIBERALIS iz Ljubljane.
Domači, sosedje, sorodniki, vaščani Solčave in še kdo delajo od jutra do mraka. Pogorelo hišo so podrli do zadnje plošče, staro hišo, namenjeno podiranju, pa usposobili za dom Matkove družine. Akcija zbiranja pomoči je stekla. Sin Klemen je aktiven pevec v dveh komornih zborih v Lučah in v Ljubljani. Pevci so presenetljivo hitro priskočili na pomoč z dobrodelnim koncertom. Dobro obiskan koncert v lučki cerkvi je s prostovoljnimi prispevki približno 150 obiskovalcev doprinesel še kako potreben dobiček finančnih sredstev za obnovo Matkove hiše.
Sicer pa v zbiralni akciji poleg delovnih organizacij delujeta Rdeči križ in Kmečka zveza. Vsak darovalec dobi od Rdečega križa potrdilo za prispevek. Vsakdo pomaga po svojih močeh. Uprava v Mozirju že pripravlja potrebno dokumentacijo in kmalu bo "izrisan“ gradbeni načrt.
Lovci in planinci so ponudili pomoč z udarniškim delom. Vsakršna pomoč je dobrodošla. Domači se zahvaljujejo obema zboroma in vsem, ki ste jim kakorkoli pomagali in še pomagate v teh težkih trenutkih življenja - v boju za preživetje.
Slavica Slapnik
Obvestilo
1.	Območje občin Mozirje, Nazarje, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad in Luče je okuženo oz. ogroženo s steklino.
2.	Na tem območju se odreja kontumac, pokončanje potepuških psov in mačk ter prepoved odiranja trupel psov, mačk, lisic, kun in drugih dlakastih živali.
3.	V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, mačke zaprte. Kadar imetniki živali (lastniki oz. skrbniki) vodijo živali na sprehod, jih morajo imeti na vrvici, psi morajo imeti tudi nagobčnik.
4.	Lovci lovskih družin tega območja morajo v svojem lovišču pokončati potepuške pse in mačke.
5.	Veterinarsko higienska služba Veterinarskega zavoda Slovenije - enota Celje, mora poloviti pse in mačke, ki se gibajo brez nadzorstva v urbani sredini.
6.	Lovska ali druga organizacija oz. posameznik, ki namerava organizirati odiranje živali, mora pridobiti soglasje veterinarske inšpekcije glede izpolnjevanja pogojev za to delo.
7.	Vsi stroški, ki nastanejo v zvezi z izvajanjem ukrepov iz tega obvestila, bremenijo imetnika živali.
Veterinarska inšpekcija
Upravna enota Mozirje
Uspešno prvo leto dela
Upravna enota Mozirje je leto 1995, ki je bilo prvo leto njenega dela, zaključila uspešno. Takšna je bila končna ocena, ki jo je na tiskovni konferenci minuli petek podal načelnik upravne enote Darko Re-penšek.
Kot je znano, je mozirska upravna enota organizirana za območje občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče in opravlja z zakonom določene naloge upravnega značaja za večino ministrstev. Poleg tega upravna enota opravlja tudi naloge s področja obrambnih priprav in organizacijske, strokovne in druge naloge, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam oz. so pomembne za delovanje upravne enote. Pa ne le za potrebe upravne enote, temveč v finančni službi opravljajo opravila tudi za izpostavo Geodetske uprave, posebej vodijo izplačila in evidence sredstev za vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, upravna enota pa opravlja tudi naloge glavne in sprejemne pisarne za izpostavo RUjP, inšpekcijske službe in Občino Mozirje.
V	letu 1995 je vodstvo upravne enote uspešno opravilo organizacijsko in kadrovsko postavitev dela enote ter pridobilo potrebna osnovna sredstva in opremo za normalno delo. V dogovoru z mozirsko občino je bila opravljena prostorska razdelitev v zgradbi, kjer poslujejo, enako pa velja tudi za ostale občine glede krajevnih uradov.
Na podlagi soglasja vladne komisije za kadrovske in administrativne zadeve so bili v Upravne enoti Mozirje oblikovani štirje oddelki, v katerih je sistemiziranih 37 delovnih mest, od katerih je zasedenih 31. Pogodbeno sodelujejo še trije zunanji sodelavci, po besedah načelnika pa se kaže potreba po zaposlitvi strokovnjaka za računalništvo, upravnega delavca v oddelku za UNZ ter administratorke.
Pereča je prostorska problematika v oddelku za upravne notranje zadeve, enako velja tudi za referat glavne in sprejemne pisarne. Pristopiti bodo morali k računalniški povezavi upravne enote z resornimi ministrstvi in službami, kjer je izmenjava in usklajevanje podatkov nujno.
V	lanskem letu je bilo v glavni pisarni evidentiranih skupaj 19.400 zadev. Zadev, ki so se vodile po zakonu o upravnem postopku na zahtevo stranke, je bilo knjiženih 13.976, 788 po uradni dolžnosti in 1.300 zadev, ki se ne vodijo po ZUP-u, skupaj torej 16.064 zadev. Od teh je bilo rešenih 15.517
zadev, kar pomeni 96,5 odstotka. Le 3 odstotke in pol zadev se je torej preneslo v letošnje leto.
Upravna enota je bila tudi pobudnik ali organizator nekaterih srečanj, razgovorov in sestankov. Tako je bil že 18. januarja lani sestanek županov in turističnih delavcev s svetovalcem Vlade RS Stanetom Bizjakom. Na tej podlagi sta bili v marcu organizirani dve tridnevni predavanji za turistične delavce.
Načelnik upravne enote je bil v maju pobudnik sklica sestanka za končno rešitev problema čistilne naprave v Logarski dolini. V juniju pa je upravna enota gostila državnega sekretarja za turizem Petra Vesenjaka.
V oktobru je bil na sedežu upravne enote organiziran sestanek na . temo mejnega prehoda Pavličevo sedlo, ki so se ga udeležili državna sekretarja mag. Slavko Debelak in dr. Peter Vencelj, generalni konzul RS v Celovcu Jože Jeraj, predstavniki Ministrstva za promet in zveze, Ministrstva za kulturo in predstavniki zgornjesavinjskih občin ter KS Solčava.
Na zahtevo UE Mozirje sta bila v Ljubljani dva sestanka s predstavniki Direkcije za regionalne ceste zaradi cest Ljubno - Luče, Dom sester Logar -Pavličevo sedlo in gornjegrajske ob-
voznice.
Darko Repenšek je na tiskovni konferenci posebej opozoril na strokovno in operativno pomoč občinam pri pripravi projektov in dokumentacije za prijavo na natečaj za dodelitev sredstev za demografsko ogrožena območja. Prijavljeno je bilo 6 projektov, sredstva v višini 29 milijonov in pol pa so prejeli štirje projekti.
V mesecu marcu je bil ustanovljen sos-
vet načelnika upravne enote, ki se je lani sestal trikrat. Občinam je bil za potrebe delitve premoženja bivše občine pripravljen seznam družbene lastnine za celotno upravno enoto, kmetijskih zemljišč in gozdov v vseh 36 katastrskih občinah. Občini Mozirje je bil vročen kompleten popis premoženja s področja družbenih dejavnosti, upravnih organov in nepremičnin, pridobljenih v zapuščinskih zadevah.
Kot rečeno, je delo upravne enote njen načelnik Darko Repenšek ocenil kot uspešno, vsekakor pa še obstajajo določene rezerve, ki jih bodo skušali letos izkoristiti. Bolj podrobno o rezultatih dela posameznih oddelkov pa v prihodnjih številkah Savinjskih novic.
Načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek s sodelavkami (foto: F. Kotnik)
IZ UPRAVNE ENOTE, ORGANIZACIJE
Upravna enota Mozirje
Karakteristike za leto 1995
*	površina: 507 km2 oz. 50748 ha
*	število prebivalcev (po registru na dan 3 L 12. 1995): 16.714 (od teh jih 1/3 živi v krajih Mozirje, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje)
*	rojenih otrok: 198
*	umrlih: 173
*	trend naravnega prirastka v obdobju 1991-1995: pozitiven (+163)
*	92 sklenjenih zakonskih zvez
*	10 razvez zakonske zveze
*	165 tujcev z urejenim statusom
*	število katastrskih občin: 36
*	število naselij: 62
*	dolžina regionalnih cest: 80 km
*	dolžina lokalnih cest: 141 km
*	dolžina gozdnih cest: 825 km (od teh 515 km, ki imajo javni značaj)
*	dolžina krajevnih cest: 129 km (od teh 64 km kategoriziranih)
*	število voznikov: 8.954
*	število vozil: 6.190 (od teh 5.321 osebnih, 300 v družbenem sektorju)
*	registriranih kosov orožja: 1.099
*	registriranih gospodarskih subjektov: 946, od teh:
-	samostojnih podjetnikov: 677
-	gospodarskih družb: 269 (od teh 7 družbenih, 246 zasebnih, 4 zadružne, 2 mešane)
*	zaposlenih: 5.680, od teh:
-	v gospodarstvu: 3.037
-	v negospodarstvu: 525
-	pri zasebnikih: 631
-	samostojno opravljajo dejavnost: 510
-	kmetov: 977
-	upokojencev: 3.959
*	brezposelnih: 927 (14,2%)
Vir: Informacija UE Mozirje dne 2. februarja 1996 Območni sindikat lesarstva Velenje
Višja članarina za ustanovitev stavkovnega sklada
Zadnja seja predsednikov sindikatov lesnih firm velenjskega območja, gre za Glinova podjetja in Smreko, je nakazala zaskrbljenost vsled povišanja sindikalne članarine s dosedanjih 0,6% od brutto plače na 1%. Za ta ukrep se je odločil republiški odbor, povišano članarino oziroma razliko pa naj bi po novem nalagali v sindikalni sklad. Med drugim naj	bi iz novo	nastalega	sklada plačevali	članom za
prostovoljno	zdravstveno	zavarovanje	v	enem znesku, nabrana
sredstva bodo uporabili tudi za dodatno pokojninsko zavarovanje, prvenstveno	pa naj bi	ta denar služil	za plačilo	stavke. Na
republiškem odboru namreč ugotavljajo, da se je s predstavniki delodajalcev	vedno težje	pogovarjati	in	dogovoriti,	kar drugače
povedano pomeni, da se bo, v kolikor delavci v sindikatu ne bodo pripravljeni tudi na skrajne oblike pritiska na delodajalce, njihov položaj še poslabšal.
Skoraj vzorčna slika je tudi po podjetjih, predvsem v Glinu se ob prodaji podjetja Glin Pohištvo čutijo delavci kot največji upniki firme krepko opeharjene in izigrane. Kot je bilo slišati, je tudi pri izvajanju kolektivne pogodbe, gre predvsem za tarifni del, zaslediti določene malverzacije in nespoštovanje pri izplačevanju izhodiščnih plač po splošni kolektivni pogodbi. Gre za dejstvo, da so lesarji vezani na izplačilo po tarifnih razredih splošne in ne panožne kolektivne pogodbe. Pri tem, ugotavljajo predsedniki, prihaja do velikih razhajanj.
im ram Isisšniih luštnih nereis
ČFTRTFK. 15. FFBRURRJR
Na "Debeli četrtek" proti večeru (ob 18. uri) uglaševanje instrumentov pustnega orkestra "Boj se ga" in podelitev "Trških pravic"
SOBOTR, 17. FFBRURRJR
Ob 20. uri tradicionalna maškarada v TVD Partizan Mozirje, igra ansambel MIX MAX
N6D6UR, 18. FFBRURRJR
Dopoldan (od 8. ure dalje) otiranje po občinskih mejah, popoldan ob 14. uri otroška maškarada PON6D6UFK, 19. F6BRURRJR Popoldan (od 14. ure dalje) okol' otiranje mozirski srenji od hiše do hiše
TORFH. 20. F6BRURRJR
Ob 6. uri jutranja budnica orkestra "Boj se ga"
Po jutranji budnici ob 7. uri iskanje Pusta Ob 8. uri bo visokost Pust Mozirski prevzel oblast na občini, nato po dopoldan obiskal nekatera podjetja
Popoldan ob 15. uri pustni karneval v središču Mozirja
Zvečer ob 20. uri Pustna veselica v dvorani TVD Partizan, kjer bo Pust Mozirski vodil izbor in podelitev nagrad najlepšim maskam. Ob polnoči bo Pust tragično preminil.
S RF DR, 21. F6BRURRJR
Popoldan ob 15. uri bo Pust Mozirski upepeljen. S sedmino in branjem testamenta se njegove letošnje norčije končajo. Njegovi žalostni žlahti na koncu ostane še krst in zaobljuba ter priprava mladih Pustnakov na trpljenje pustnih podložnikov.
ćcdkn pz fmifruzu* pmtcvMpz šo-(etoMje fvuvptovzutije pojieatnii j, yuXHUHC iCoveKi&Ctttć e4Puxdtu#U cunetnifU
Zbor mozirskih čebelarjev
Hitro je minilo eno leto, zato so se 17. decembra mozirski čebelarji ponovno zbrali na letnem občnem zboru. Pregledali in analizirali so svoje delo, uspehe in neuspehe v preteklem letu.
ZKO Mozirje
Sprejet zakon o skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti
V uradnem listu RS št. 1 z dne 12. 1. 1996 je bil objavljen zakon o skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Zakon je razjasnil mnoga vprašanja, ki so se v zadnjem času pojavila na tem področju.
Občni zbor je edini neposredni kontakt in prilika za izmenjavo izkušenj in mnenj med člani čebelarske družine. Predvsem je bilo govora o zdravstvenem stanju čebel. Ugotovili so, da so se kar uspešno borili proti raznim boleznim, ki napadajo njihove ljubljenke - čebele.
Pri članih njihove družine v preteklem letu ni bilo večjega padca števila čebeljih družin. Po ugotovitvah se je število naseljenih panjev celo povečalo od 800 na skoraj 900 panjev v lanskem letu.
Čeprav je število čebeljih družin večje za okoli 100 panjev, je bila skupna medena bera skoraj za polovico manjša kot leta 1994. Preteklo leto je bilo za čebelarstvo zelo slabo, medenja je bilo malo, kar pa so čebele le nabrale, pa nima prave cene. Cene čebeljih pridelkov so prenizke predvsem v razmerju z dragim repromaterlalom in sladkorjem.
Na splošno se pogoji čebelarjenja iz leta v leto slabšajo tudi zaradi pretirane uporabe pesticidov in odmiranja gozdov. Čebelarstvu bi morali dati večje priznanje in podporo, saj je to zelo važna kmetijska panoga, ne le kot vir biohrane ali vir surovine za zdravstvo in kozmetiko, ampak je najvažnejše opraševanje rastlinstva. Braz teh marljivih, pikajočih žuželk si opraševanja in s tem napredka kmetijstva ne moremo zamišljati.
Na zboru so se med drugim dogovorili tudi, da bodo skušali v naslednjem letu ali dveh zbrati čim več starih izpovedi in pričevanj o čebelarstvu v Mozirju in okolici, saj je v teh krajih zelo stara čebelarska tradicija. V ta namen nameravajo fotografirati vse čebelarje, skupaj z njihovimi čebelnjaki. Tako pridobljene fotografije z opisi pa nameravajo urediti kot brošuro.
Celotni občni zbor je potekal v prisrčnem, tovariškem pogovoru.
Želja vseh, posebno pa petih odlikovancev, ki so prejeli Janševa odlikovanja, je, da bi se prihodnje leto ponovno vsi zdravi zbrali.
V upanju na boljše čase za čebelarstvo in obilno medenje so se po skupnem fotografiranju razšli.
Najprej je treba nekaj razjasniti, ZKO v Zgornji Savinjski dolini še vedno obstaja. V statutu zveze je namreč zapisano, da zvezo ustanovi in zapusti konferenca. Le-te pa do sedaj še ni bilo. Seja predstavnikov krajevnih prosvetnih društev, ki je bila 18. decembra, torej ni imela pravice zveze ukiniti in tudi ne razrešiti organov vodstva.
Predsednica ZKO Mozirje, Fanika Strašek, je 22. januarja sklicala nov sestanek predstavnikov krajevnih prosvetnih društev, da bi prisotne seznanila z novo nastalo situacijo, ki jo je prineslo sprejetje zakona o skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Za boljše razumevanje zakona je bil na sejo povabljen tudi glavni tajnik ZKO Slovenije, Vojko Stopar, ki je po uvodu predsednice prevzel besedo.
Zakon ne predvideva ukinjanja starega sistema organiziranja, ampak gre za pomoč države, tako strokovno kot pomoč v obliki sofinanciranja programov, ki v skladu z merili presegajo lokalni pomen. Politika sklada bo seveda podpirala društva, ki bodo dejavnejša, kar je bila praksa tudi do sedaj.
Sklad bo ustanovil približno 60 območnih izpostav sklada, na katerih bo na vsaki izpostavi zaposlen vodja, ki ga bo plačeval sklad. Vodja izpostave bo koordinator prireditev, zagotavljal bo strokovno pomoč, hkrati pa bo nadziral delo in izvajanje kulturnega programa na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Vojko Stopar je poudaril, da bo sklad predvidoma začel delovati nekje septembra ali oktobra.
V nadaljevanju je bilo znova sproženo vprašanje sedeža izpostave za naše območje, kar je glavni kamen spotike. Predsednik PD Gornji Grad je zopet predlagal selitev sedeža iz Mozirja v Gornji Grad. Predlog v razpravi ni dobil podpore. Sprejet je bil le predlog Fanike Strašek, da naj zveza do zaživetja sklada ostane takšna, kot je. Kasneje pa naj se skliče konferenca, ki bo določila smernice delovanja ljubiteljske kulture za naprej.
Upamo lahko, da zaradi manjših nesoglasij med člani Zveze za kulturne užitke ne bodo prikrajšani ne ljudje v dvoranah in ne umetniki na odrskih deskah.
KULTURA
Kulturno društvo Gornji Grad
Deseti brat na gornjegrajskem odru
Dramska skupina Kulturnega društva Gornji Grad se je v letošnji sezoni lotila uprizoritve dela Josipa Jurčiča, znanega kot prvi slovenski "izvirni roman", z naslovom Deseti brat. Premierna predstava je bila' v soboto, 27. januarja.
Režiserka in hkrati scenografka Anica Stakne se je tudi v petem režiserskem poskusu potrudila po vseh svojih močeh in na oder postavila všečno predstavo, ki ima zaradi svoje priljubljene zgodbe vse pogoje, da se gledalcem prikupi in jim ostane dolgo v spominu. Prav tako ima Staknetova na voljo izkušen, a tudi starostno pester igralski kader, s katerim se lahko loti še tako zahtevnih idej. Prav to bi lahko rekli tudi za Desetega brata, s katerim bodo gornjegrajski gledališčniki v naslednjih tednih gostovali po dolini in izven nje in s katerim želijo obeležiti 130-letnico izida prvega slovenskega romana.
O sami vsebini glede na splošno poznavanje romana ne bi kazalo izgubljati besed, če se ne bi tudi pri tej uprizoritvi znova nazorno pokazala oziroma dokazala poštenost kmečkega rodu nad plemiškim. Zgodba se ne izogiba nekontroliranih človeških strasti in prav zaradi njih so nekateri nesrečni. Osrednja oseba, Martinek Spak ali Deseti brat (odlično ga je upodobil
Stane Rojten) je nenazadnje samo dokaz temu. Zaradi izrazito drugačne podobe in načina izražanja je njemu ob bok postavljen Krjavelj, ki je baje nekoč hudiča na pol presekal. Njegova vloga se zdi od vseh najbolj izpiljena in zato žanje zanjo Jože Remšak zaslužene aplavze že med predstavo. Vsi ostali igralci so, kot smo od njih navajeni, zelo dobri, kar samo potrjuje visoko kvalitetno
...in Krjavelj, vedno obkrožen s kopico poslušalcev
(foto: Sašo Bernardi)
Odličen ansambel gornjegrajskega gledališča (foto: Sašo Bernardi)
raven celotne dramske skupine.
Z uporabo kostumov, izdelanih v delavnicah SNG Maribor, in scenskih rekvizitov, ki so delo domačega podjetja Smreka, je predstava
Deseti brat tudi po tehnični plati dobro podprta. Zaradi vseh naštetih dejstev velja upoštevati nasvet in si jo ogledati v živo.
Franci Kotnik
V ospredju sta Martinek Spak - Deseti brat...
(foto: Sašo Bernardi)
m
LJUDJE IN DOGODKI
Petdeset let od požiga Solčave in drugi spomini na kraj
Priča izpod savinjskih gora
Jože Lodrant, Valent Vider
(nadaljevanje iz 2. številke)
Kako bi jih mogel, lenuhe, ko končno opazim, da so nekje poležavali in se na soncu greli, namesto da bi bili pri svojem delu, če so se ga že lotili!
Vidite, to štorijo sem Kopnišku pripovedoval, ko se je v isto smer na isti posel pripravljal. Rekel je, da bo ondi plezal, kjer so Nemci čez prišli. Jaz sem pa trdil, da niso. Kako ne, mi nasprotuje, saj so v svojih listih na drobno popisali svojo pot! Boste že videli, mu odvrnem. On se je na nemško poštenje bolj zanašal. Da bi ga le videli, kako je plezal! Gledam za njim in točno, kakor je napovedal, je prišel na vrh. Ko se je vrnil, mi pravi: "Jaka, prav si imel. Nalagali so nas, poštene ljudi..." Saj bi jim že sam povedal, kar jim gre, pa so se raje drugod vrnili.
BEG IZ GOREČE VASI
Žal mi je bilo Jakove slabosti, ko sem se prepričal o njegovi tihi, a veliki ljubezni do gora. Sočutno sem poizvedoval:
"Kdaj vas je pa bolezen prizadela?"
Iz prizvoka besed sem razbral, da težko govori o tem.
"Zaradi vojske je vse še bolj hudo prišlo."
O tistih solčavskih črnih dneh bi bil pa le rad kaj več zvedel. Kar naprej sem dreza! vanj.
Partizani so se "strateško" umaknili na eno stran, Nemci pa po požigalski zmagi zbežali na drugo stran, Solčavanom pa vsi pustili v nebo štrleče dimnike (foto: arhiv Kulturne skupnosti Mozirje)
"Ste bili tedaj v Solčavi, ko so jo požgali?"
Globoko je zavzdihnil in obotavljaje se začel pripovedovati pretresljivo zgodbo.
"Partizani so nam pripravili osvobojeno ozemlje, ki je bilo Nemcem prehud trn	v peti. Že smo se	po svoje lepo	imeli,	ko
nekateri povedo, da	se velika množica	zelencev bliža sem	od
Železne Kaple. Prav	verjeti tega nihče	ni maral, ker	smo	bili
tega življenja pijani.	Iznenada so prišli.	Partizani so se	umaknili.
To jim zamerim, da se niso nič postavili, ko so bili Švabi kljub premoči tako strahopetni. Na noč se je zgodilo: ko so bili prepričani v svojo zmago, so se razkropili po hišah in pričeli vlačiti ljudi iz njih.
Tudi v našo bajto so prišli. Mati so bili stari okoli devetdeset let, obnemogli in bolehni. Mene je zapuščala moč. Grobo so vdrli, začeli nekaj izpraševati, potem so si pa pomežiknili med seboj: ’Kar ostanite,’ so dejali, ’kaj bi z vama, ko sta stara in za nobeno rabo! Lepo skrbno zagrnite okno, da se luč ne bo videla venkaj.’
Strašna, moreča tišina je bila tisto noč. Po vsem tistem mučnem
dnevu, ko smo vsi Solčavani trepetali za življenje, sva zadremala. Ni moglo biti dolgo zatem, ko se prebudim iz nemirnega sna. Nad sabo zaslišim nekakšen prasket. Skozi zaveso na okencu je bilo čutiti grozljivo svetlobo. Prvi hip se nisem mogel domisliti, kaj naj to pomeni. V naslednjem trenutku mi je že strašna slutnja parala zavest: Solčava gori, zažgali so nam Solčavo! Naju z materjo se jim ni ljubilo vleči s seboj, pa so naju hoteli kar z bajto vred zasmoditi.
Vtem skočim proti okencu in ga sunkovito odgrnem: vsa vas je ognjeno morje. Plameni ližejo hiše in tudi moje bajte se plamen že prijemlje. Zagrabim mater v postelji in jih v diru zanesem ven v bližnjo hosto. Nič, še skorje kruha nisem mogel rešiti. Strašna vročina je sijala vame, dolgo se je nisem zavedel. V nemi grozi sva z materjo pokopavala svojo vas, svoj dom. Mati so drgetali in jaz z njimi.
Znova sem zadel mater v naročje, noge so se mi šibile. Po skrivnih poteh sem jo prinesel na Robane. Potem niso več dolgo živeli in tudi jaz bom menda kmalu šel za njimi.“
ZAPOR PRI SESTRAH LOGAR
Le redkokdaj med svojo pripovedjo me je Jaka pogledal. Sicer je pa bolščal proti Strelovcu in dol proti gozdu, tja morda, koder je tisto strašno noč svojo mater prenašal. Jaka se mi je zazdel kakor duh pokojnika, ki spominja na nekdaj živega človeka. Groza me je postalo pred njim. Tiho, da bi ne žalil spomina onih trpljenja polnih dni, sem preprosto vprašal:
“Kaj se je pa zgodilo z drugimi Solčavani?"
Brez barve glasu, brez vsakega čustva, to je bilo pač skrito na dnu srca, je Jaka nadaljeval:
"V Logarsko dolino so jih zavlekli in v hotel Logarskih sester potaknili. Huje kakor v ječi so jih držali. Nihče se ni smel pokazati pri oknu. Seveda so bili ljudje radovedni, kaj se bo z njimi zgodilo. Videli so, kako vlačijo ti divjaki v spodnje prostore seno. Še žival svojo smrt naprej sluti, kaj bi je ne človek. Sežgati so jih hoteli s hišo vred, žive so jih hoteli sežgati! Ženske so menda preprosile, da jih potem niso. Odgnali so jih: nekatere proti Železni Kapli, druge proti Prevaljam na vlak in jih vtaknili v taborišče. Lepi hotel so seveda zažgali, sestre Logar so morale v taborišče, ki je bilo še posebno hudo." Dovolj mi je bilo vsega strašnega, kar mi je povedal Jaka.
"Iti moram. Malo višje je senik, staja v Travniku. Toliko vem iz karte in po razgledu z Raduhe. Je daleč?"
"Kar stopite," mi pravi Jaka s potezami dobrohotnega nasmeha. "Kmalu boste zgoraj."
"Srečno, Jaka, pa na svidenje, ce vas več ne vidim. Bom še rad prišel na ta konec, ko vidim, da je tako lepo tukaj."
"Bog daj, le pridite še, le pridite!"
Hitrih nog sem jo ubral do one zelenice nad širokim belim prodiščem. Tam sem se ulegel blizu korita s tekočo studenčnico in hleva s pogledom, obrnjenim proti Ojstrici. Z očmi sem lazil preko skal in iskal poti, po kateri sem se namenil kmalu povzpeti na vrh. Poljske device so se kopale v popoldanskem soncu, visoko kipeče kot levi obod Robanove planine. Z robatim, a pred mogočno Ojstrico kar preskromnim in ponižnim Gamsovcem, ki loči Robanov kot od Logarske doline, pripravljajo potnike na pravo višavje Savinjskih gora.
Moje misli pa so se venomer vračale v dolino pod Olševo in Raduho, ki me je klicala k povratku, na tisto nepozabno in nikoli prav zaceljeno rano solčavske noči.
V Robanov kot sem se pogosto vračal. Kljub prelesti, v kateri dolina ob vsakem času cvete, sem v njej vedno znova videl in čutil veliko zibel, ki se ziba v otožnosti in bridkosti.
(KONEC PRIHODNJIČ)
OGLASI
TRGOVINA ■ EN KRAJCA»
Afebnt ob sa«
tel: 841-512
Na zalogi so naslednje vrste semenskega krompirja
Frizija A klasa	99,00
(bel olup, belo meso)	1
Sante A klasa	.'	'_____ ■ /	99,00
(bel olup, bledo rumeno meso) 1
Romano A klasa	99,00
(rdeč olup, belo meso)
Primura A klasa uvoz	’ -	129,00
(zelo zgoden, bel olup, rumeno meso)
Rozy A klasa uvoz	129,00
(bel olup, bledo rumeno meso, primeren za gorska področja)
Jerla A klasa uvoz	129,00
(zgoden, bel olup, bledo rumeno meso)
Desire A klasa uvoz	.	1	129,00
(rdeč olup, rumeno meso) ■	~
Kenebek A klasa	I	|| 139,00
(belo meso, bel olup)
Na zalogi vse vrste semen priznanega italijanskega proizvajalca.
Super ugodno:
koruzna krmilna moka B.P.D. ■ 20.90
zelo primerna je za krave molznice, saj vsebuje 80% mlete koruze in 20% koruzne odpadne moke.
B.D. (nad	500kg)	Z.D.
Koruza	25,90	27,90
Krmilna moka	15,90	18,90
PONOVNO ZNIŽANJE OBRESTNIH MER ZA POSOJILA
5	1. februarjem 1996 smo ponovno znižali obrestne mere za posojila za pravne osebe, zasebnike in fizične sebe.
IZHODIŠČNE OBRESTNE MERE ZA PRAVNE OSEBE IN ZASEBNIKE:
- kratkoročna posojila	T+ 9,9 %
- dolgoročna posojila	T+11,0%
OBRESTNE MERE ZA FIZIČNE OSEBE:
-	gotovinska posojila z dobo odplačila
6	mesecev	T *10,0%
1	leto	T+11,0%
2	leti	T +12,0%
3	leta	T +13,0%
7se podrobnejše informacije za posojila so vam na voljo v vseh enotah naše banke oziroma za malo gospodarstvo na sedežu banke v Vodnikovi 2, Celje, tel. 431-207, ga. Cvetka Bobnič, Sektor naložb.
V	varnem zavetju tradicije.
V	Banki Celje.
I banka celje
f iavvyiv
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o.
MOZIRJE
DRAGI KUPCI!
ponovno vns vnmmo v nnio pncnovueno pROonmino v nnzniunii
dne 12.02.1996 ob 11. uri, kjer bomo poleg pokušin nudili še nakaj
proizvodov po ugodnih cenah:
Toaletni papir 10/1		278,00	SIT
Pralni prašek Persil 2,	,40	599,00	SIT
Moke 1/1		67,60	SIT
Sladkor 1/1		132,70	SIT
Napolitanke 1/1		428,00	SIT
Sv. prekajena krača		507,00	SIT
Sv. prekajena rebra		725,00	SIT
Vrat BK		954,00	SIT
Skodelica BK gar.	Jr*-»,., -	1.790,00	SIT
Skodelice ČK gar.		1.530,00	SIT
Banane Mandarine		139.00 150.00	SIT SIT
PRIPOROČAMO!
ZGODOVINA IN NARODOPISJE
oj l< i v/
s i 1 <z\V\
Piše: Aleksander Videčnik
Naši bralci se bodo spominjali, da sem pred leti (1987) v Novice pisal o pismu, ki ga je našel gospod Nerat nad Ljubnim v neki razpadli zgradbi. Pisal ga je domačin Franc Detmar s Krete. Tedaj sem raziskal, kako je prišel Detmar v to daljno deželo. Naletel sem na zanimive ugotovitve.
Bil je vojak 2. btl. 87. pehotnega polka iz Celja, ki ga je cesar Franc Jožef poslal kot del mirovnih sil na Kreto. Tam so se že od leta 1866 borili Grki s Turki za osvoboditev otoka. Boji so bili tako krvavi, da je Evropa sklenila poslati mirovne sile, ki naj bi umirile nečloveško klanje. Da je bil s strani Avstrije, ki je bila tedaj velesila, izbran prav celjski bataljon, pove veliko. Lahko mirno trdimo, da je spadal med elitne, saj so vse velesile poslale v to nemirno območje svoje najboljše vojake. V pehotnem polku št. 87 so bili v veliki večini Slovenci in to iz bližnje in daljne okolice mesta ob Savinji. Res je tudi, da je polk nosil naziv "železni11 kar je potrjevalo njegov sloves.
Detmar je tedaj prijatelju opisoval, da se tam "koljejo kjer le gre" in zapisal, da ne ve, če se bo še vrnil... Iz tega lahko sklepamo, da so bili vojaki mirovnih sil izpostavljeni nevarnosti vojaških spopadov.
Grško osvobodilno gibanje se je imenovalo ENOSIS, vodil pa ga je Venizelos (1886 - 1936). Turki seveda strateško pomembnega otoka niso hoteli prepustiti Grkom in so izvajali hudo nasilje na pripadnikih osvobodilnega gibanja in nad prebivalci, ki so gibanje podpirali.
Detmar je tedaj napisal naslov SUDA, grško se piše SOUDHA in je bilo kot kaže, glavno oporišče mednarodnih mirovnih sil. Ta kraj je še danes veliko vojaško oporišče na Kreti. Vojaški arhiv z Dunaja mi je poslal vso dokumentacijo o dogajanju v tistem davnem letu 1897, ko so fantje morali na to dolgo potovanje. Na ladjo so se vkrcali v Trstu, ves čas pa jih je na morju spremljala vojaška ladja avstrijske vojne mornarice. Iz poslanega gradiva je bilo mogoče razbrati, da je oddelek vodil polkovnik Guček, očitno tudi Slovenec. Baje je znal jezike in tudi poročen ni bil, tako je poročal častnik iz ministrstva za vojsko, cesarju.
Po naključju pa sem naletel pri Alojzu Jeraju na Pobrežju na knjigo, v kateri so vpisane razne pesmi. Jeraj mi je povedal, da je na njihovi kmetiji odraščal Mihael Kramer.
Bil je zelo nadarjen fant in pri hiši so ga imeli radi. Vojake je služil pri slovenskem polku v Celju in bil pozneje poslan kot vojak v
2.	bati. 87. pehotnega polka na Kreto. Dolgo pot v neznano je v pesmi opisal in je zaradi ponazoritve potovanja zelo zanimiva. Toda jaz sem pri Alojzu Jeraju iskal podatke o Ciganu Pavlu, kakšno zvezo pa ima Kramer s tem? Seveda jo ima.
Ko se je Kramer vrnil iz vojaške šole v Moedlingu (Avstrija) je kmalu za tem odpotoval v Ameriko. Tam-je bil nadarjen mož lepo
sprejet med našimi izseljenci. Pa mu je prišlo na misel, da bo napisal igro o Ciganskem Pavlu. Pisal mu je in ga prosil za dovoljenje. Pavle mu je odgovoril, da je že v redu, le da ga v igri naj ne bi žalil. Tako so med našimi ljudmi v Ameriki pogosto igrali igro, ki jo je napisal Kramer. Veliko so zaslužili, toda vse namenili ubogim v Dolini. Kramer je denar zaupal dvema domačinoma, ki sta se vračala v domovino, toda bila sta nepoštena in denar je končal v njunih hišah.
Že smo omenili, da je Kramer v pesmi opisal dolgo pot vojakov iz Celja na Kreto. To je svojevrsten dokument našega človeka, ki je pod tujo zastavo služil "domovini". In prav zato kaže pesem v celoti (v faksimilu) priobčiti.
KRESNIČKE j
Po definiciji se pameten človek ravna po navodilih j razuma, nespameten pa sledi samovolji čustev. Vsem ■ prirojena hiba, ki se ji pravi slabost, je priučila J pametne čustvovati in nespametne modrovati.
Edi Mavrič Savinjčan j
/J/ fijstU/ftV roj-a&or
st tiifuM*	><«6:
J. b-
CASt. h	m fr žča /&-o<	.-SŽ's/žS','
. ? ?
d-ci	ruto-
Cr>« t.-< ftic ««	''
''	‘ 0 >/( 'l


s
„v._	--v/,'.,'y./f	-//''A*.	,V- ■
(’y'/L ir? ti Cit ''j+CttJ'
'VĆ'VtUZ#*.
*	%	9
c/Ct t&yzn&yh'ivti »tCotvic J'frnv j	>2* /
.4**j. /" &UU-L	'
C/r>-	**o*.fayf/t^oCec^'
cSt*	■■?+***■J-CĆc'
'	' /O.
fafyl&Xrxa*.	Ät
m
ZGODOVINA IN NARODOPISJE
täcwiejrft.' "CC&-'lfc
Sfrifei. jfcu& 4t
tfryOC&JvO- yjfatyi
i-pt-iyyi?
9j~	'*< s'r/rewy*
Czieffc £~*ycsa**«
.*>

/*.
•	SW—*** *»’*<**£■,
43 '* .
cr>jZj« ZW** w^W,Är.ey-^ - -rWOJ cUatiAMMV^^
&£ć*o4xy*-~r!y	'**’**'
I yyyf-'Uy/<:.	.X,. uzte/*f ^ r. y'^tyyy y-^y y';y
Ä**e***fe
t'Uiyyyy <	it***-*/' y^n** 6^v CeC/^iy^3A
cX_ Ao	fy**y
Jtj-	^	cj
&U-*eÄfcße/ßäfe/iyJ^-^f-c ■ v^fa/o-. iv/Jntć JU Aortas'<- ^	'**“""*
^ OkX&Jb^f	J
mksm .: ,7$ fotoor
Sliko nam je poslala Tončka Kramer iz Zavodic. Očitno predstavlja skupino drvarjev, ki so gradili rižo. Verjetno gre za ljudi iz okolice Nazarij. Pozna kdo koga in bi lahko povedal, kdaj je slika bila posneta in
kje?
(M*^e svU**	'f&td.yc*
C?A teeufe^yfotflot.	Sc'C-fy/cy- (ßböffax&AlAVX. jlcz.
f^oty^^-CyHA. ■	—
:&Cs7OytA-faf s* *OC$yyMHv7/^r-.j7<.	1 t\y,i/yirSyt:_
ffycty&c S^udßl- ^ werto-ß
5S Mde/frt.&c H.	Orur-footS*. W*^ . .
CcL/i*y^ d^kyc	/iw^p
(9fi	ifibtGtyky*y. tl** ) /ly'J ^* *f/
&ć#/ey2c eCciiet. yZVOXt- e«^* li*.	'
y>dJr<x&*
?3zJLf	y. 0^0^
?*
J/yyvr^OĆO-^y^k.
/*-&&&£. V^sTyryUZ's^^-^Oi^'ltvh*- vfcf&l
r <r>	.,y ., sc/t eg^
-/bcećs#9&4Ce+*f^

ßWyQ^y*ylW^t£c
^g^^o<S//yofcJQ;•
NASVETI
Zdravniški
nasveti
Vprašanje:
Naš dedek se zelo trese. Najbolj se trese takrat, ko hoče kaj narediti ali povedati, posebej kadar je nervozen. Stric pravi, da “blefira", saj se povsem umiri, kadar spi, ali kadar ga nihče ne gleda. Jaz pa ne verjamem, da bi se lahko tako napravljal, saj tudi nima razloga za to. Vsi ga imamo radi in mu postrežemo, tako smo mu tudi včasih, ko se še ni tresel. Dedek se zelo rad kam pelje, pa komaj zleze v avto, saj je čisto trd in tako počasen, da vsi zgubijo živce, preden se kam spravimo.
Ali veste, kaj mu je? A se še da kaj pomagati? Kaj mislite, bi bilo kaj bolje, če bi ga peljali v	toplice	ali	na	fiz-
ioterapijo? Saj bi sami plačali. Od zdravil jemlje nakom. Zdravnica	pravi,	da	je	to
zdravilo trenutno najboljše za njegovo bolezen.
Dedka imam ga zelo rada. Ker sem že v službi in dobro zaslužim,	bi rada	naredila	kaj
zanj.
Vnukinja
Odgovor:
Draga vnukinja!
Tvoje pismo je resnično toplo in prijetno. V času,	ko	se
mladi in stari vse bolj odtujujejo, saj postajajo družine vse manjše in razširjenih družin že skorajda ni več, se pojaviš ti, ki doma za ostarele in dodatka za pomoč in postrežbo niti ne omeniš, ni ti žal denarja in skrbi te za dedka! Človek bi mislil, da si padla s kakšnega drugega planeta... Le kako dolgo ti bo uspelo ostati takšna? - Lepo je brati tvoje pismo.
Mislim, da ima tvoj dedek Parkinsonovo bolezen. Zanjo je značilno tresenje, nestabilnost, okorelost, upočasnjenost, omejevanje gibov, tudi mimika postaja vse bolj borna. Govorica je vse tišja in monotona. Bolnik piše z značilno drobno, streseno pisavo. Njegova hoja je navadno drobna
in drsajoča. Bolniki s Parkinsonovo boleznijo so bolj nagnjeni k depresivnosti (bolezenski potrtosti). Imajo motnje spanja. Bolezen počasi napreduje.
Tresenje se pri bolniku s Parkinsonovo boleznijo spreminja. Večje je med psihično napetostjo in utrujenostjo, zmanjša se, ko je bolnik umirjen in sproščen, preneha med spanjem. Kolikor jaz poznam bolnike s Parkinsonovo boleznijo, ti lahko povem, predvsem pa tvojemu stricu, da se človeku, ki je tako bolan, pač ni potrebno napravljati, sicer pa zaradi depresivnosti niti nima volje za to.
Parkinsonova bolezen nastane zaradi prirojene ali pridobljene presnovne motnje. Vzroka zanjo še niso odkrili.
Zaenkrat tudi še niso dokazali, da bi bila bolezen dedna. Za Parkinsonovo bolezen je več zdravil, odločitev zanje je odvisna predvsem od prevladujočih težav. Zdravljenje je dolgoletno, bolezen vsaj v zgodnejši fazi lepo zavre. Zdravljenje v rehabilitacijskih centrih in zdraviliščih je za bolnika ugodno, prepričana sem, da bi prijalo tudi tvojemu dedku, vendar jaz mislim, da bi bilo le prav, če bi se posvetovala še z nevrologom, ki ga zdravi. Predvidevam namreč, da hodi tudi redno na nevrološke preglede. Kadar napotimo bolnika v zdravilišče, imamo v mislih tudi ostale bolezni, ki spremljajo starost. Ker ne omenjaš, če je še kako drugače bolan, ti svetujem, da se pogovoriš še z dedkovo zdravnico, ki ti bo glede tega najlaže svetovala.
Če je nakom res najboljše zdravilo za tvojega dedka, ne morem presoditi, ampak ker zaupam njegovi zdravnici, verjamem, da je tako.
dr. Maja Natek
spec. spl. med.
KMETIJSKA SVETOVALNA ' SLUŽBA SLOVENIJE
Pleveli
Pleveli so rastline, ki proti naši volji rastejo na poljih, travnikih, nasadih in motijo uspevanje gojenih rastlin. Plevele delimo na ozkolistne (travne) in širokolistne ter na enoletne ali večletne. Glede na delitev plevelov izberemo ustrezen herbicid. Vedeti moramo tudi, kdaj uporabimo posamezne herbicide (pred setvijo gojene rastline, po setvi vendar pred vznikom gojene rastline ali po vzniku gojene rastline) in kako zatrejo plevele (preko zemlje ali površinsko - kontaktni, ki ožgejo plevele, ali sistemični, ki preko lista prodrejo v rastlinske sokove in se z njimi prenašajo do korenin).
1.	ZATIRANJE PLEVELOV V KORUZI
a)	Pred setvijo ali po setvi koruze - pred vznikom:
PRIMEXTRA, LASSO COMBY, CIATRAL - zatirajo semenske travne plevele (kostreba, muhvič, srakonja) in semenske širokolistne (bela metlika, loboda, ščir, dresni, zebrat...).
b)	Po setvi - pred vznikom koruze:
STOMP 330-E, ATRAPIN, GESAPRIM 50-WP,...- zatirajo semenske širokolistne	plevele	(bela	metlika,	loboda,	ščir, dresni,
zebrat...). DUAL 500 - EC, 1ASSO EC, ALAPIN,... - zatirajo semenske trave (kostreba, muhvič, srakonja...).
c)	Po vzniku koruze (3 do 5 listov):
-	BASAGRAN, LADDOK, HARMONY 75DF,... - zatirajo semenske širokolistne	plevele	(bela	metlika,	loboda,	ščir, dresni,
zebrat...).
-	BANVEL 480,	DIKOCID, HERBOCID- zatirajo	semenske in
koreninske širokolistne plevele (slak, osat, preslica)
-	TELL 75-WG zatira pirnico in divji sirek.
-	TAROT25 DT in MOTIVELL zatirata pirnico, divji sirek, kostrebo in nekatere širokolistne plevele.
2.	ZATIRANJE PLEVELOV V KROMPIRJU
a)	Pred vznikom krompirja:
STOMP 330 E,	RACER	25-EC,	zatirata	ozkolistne in širok-
olistne plevele.
b)	Pred ali po vzniku krompirja:
SENCOR - zatira ozkolistne in širokolistne plevele.
c)	Po vzniku krompirja:
BASAGRAN - zatira širokolistne plevele
FOCUS ULTRA, FUSILADE SUPER - zatirata travne pievele
3.	POMLADANSKO ZATIRANJE PLEVELOV V PŠENICI
a)	Od zgodnje pomladi do sredine razraščanja pšenice:
DICURAN FORTE, COUGAR, QUARTZ SUPER - zatirajo ozkolistne in širokolistne plevele.
b)	V času razraščenja pšenice:
ANITEN MPD, BASAGRAN 600, STARANE 250, STARANE M, -zatirajo širokolistne plevele.
Pri uporabi herbicidov upoštevajte navodila proizvajalcev. Če ne veste kateri pleveli so v vašem posevku in kateri herbicid bi bil primeren, pokličite kmetijsko svetovalno službo, ki vam bo pomagala rešiti problem.
Marija Mikek
NASVETI IN OGLASI
tKako gleda na lastninske pravice sodobno pravo okoya
Kot pravi akademik, starosta slovenskih psihologov, Anton Trstenjak, so danes okoljski problemi tako akutni, da se že razvija znanost o preživetju, katere naloga je v pregledovanju, predvidevanju in usmerjanju znanstveno-tehnolo-škega in civilizatoričnega razvoja, ki človeka vedno bolj odtujuje od narave in ogroža njegov obstoj.
Kako pereča in potrebna so ta razmišljanja, nam povejo že preprosta dejstva iz našega vsakdanjika. Kmečki poklic je bil tradicionalno zdrav poklic, povezan z zemljo, z živalmi, z naravo, ki umirja duha. Tako je kmečki rod trdno stopal skozi stoletja. Danes pomeni delo na kmetiji delo s celo vrsto strojev in naprav, ki ropotajo, tresejo, onesnažujejo zrak in škodljivo vplivajo na zdravje. Kmet zemlji dodaja mineralna gnojila, ki jo dolgoročno uničujejo. Svoje posevke varuje z izborom zelo strupenih snovi. Stanje okolja nas sili k preobratu. Če si je znanost doslej prizadevala, da je človek spreminjal naravo s ciljem največjega dobička, bo v prihodnosti stala pred nalogo, kako spremenjeno in osiromašeno naravo spet prilagoditi človeku z namenom kvalitetnega bivanja. Ni več možno enostransko obravnavanje narave z vidika posamezne gospodarske panoge. Gre za nujno skupno gospodarjenje vseh, ki živijo in delajo na skupnem prostoru. Zato postajajo nevzdržni pogledi, da lastnik ravna s stvarmi izključno po svoji volji. Sodobna teorija in zakonodaja uveljavljata načelo socialne funkcije lastnine. To pomeni, da lastnik ne more izkoriščati svoje lastnine na način, ki bi imel za posledico npr. močno onesnaženje okolja.
Okoljski problemi npr. onesnaževanje zraka, voda, pojav ozonskih lukenj in efekta tople grede segajo preko državnih meja, zato je vedno več mednarodnih teles in dokumentov, ki zavezujejo države članice in podpisnice k upoštevanju dogovorjenih standardov.
Žal smo ena redkih dežel, ki v sodobno napisani Ustavi nima narave niti omenjene. V 5. členu naše ustave sicer piše, da država skrbi za ohranjanje naravnega
bogastva in v 70. členu, da Zakon določa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva. V 72. členu je vsem priznana pravica do zdravega življenskega okolja, za katerega skrbi država. In še 73. člen omenja, da je vsakdo dolžan v skladu z Zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike in da država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranitev naravne in kulturne dediščine. In to je vse. O trajnostnem varovanju narave v najširšem smislu na žalost niti besede.
Vendar se tudi v slovenski zakonodaji že uveljavljajo principi socialne funkcije lastnine. Kot primer služi Zakon o gozdovih (1993), ki v 5. členu pravi (cit.): Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda zato mora:
-	gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po tem zakonu,
-	dovoliti v svojem gozdu prost dostop in gibanje drugim osebam,
-	dovoliti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prostoživečih živali v skladu s predpisi.
Ne ravnanje držav, ne ravnanje posameznikov ni več svobodno, saj bi to pomenilo hudo uničevanje okolja. Le s skupnim, dogovorjenim gospodarjenjem lahko ohranimo naš svet tak, da bo na njem še prijetno bivati. Naloga države in prava je, da se poiščejo ukrepi, s katerimi se strinja večina državljanov. Zakonodaja je pomembna zato, ker daje temelje varstvu okolja. Vendar je brez aktiviranja vseh državljanov in oblikovanja ekološke etike (poštenega odnosa do narave) lahko zelo neučinkovita. Pri vsakem ravnanju s svojo lastnino se moramo zavedati, da jo moramo uporabljati v skladu z interesi drugih ljudi in v skladu z interesi narave.
Zeleni Franček
Viri:
Prof. dr. Janez Šinkovec: Pravo o varstvu narave in okolja, 1994 Prof. dr. Anton Trstenjak: Ekološka psihologija, Gospodarski vestnik, 1982
Zadruga mozirje
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o. o.
Trgovina Elektro
tel. 831-047
j Obveščamo stranke, da je prenehal sl poslovanjem čevljar. Zato prosimo vse, ki še imate čevlje v popravilu, da| jih dvignete v poslovalnici najkasneje do 29. 2. 1996.
Izdajali jih bomo trgovci v tej poslovalnici. Po tem datumu bomo vse čevlje I primorani odstraniti.
Hvala za razumevanje!
Pomlod že trka na vrata in z njo prihajajo svetle, vesele barve pomladnih tkanin. Polepšajte si pogled nanjo
skozi okna vašega doma z novimi zavesami.
Privo/čile (udi /ebi kaj novega.
Izberite si blago za nov kostim, bluzo, obleko...
Obiščite našo prodajalno, čaka vas pestra izbira zaves, metražnih tkanin in nova privlačna ponudba kilogramskih (ekstil-nih o/lankov.
Pričakujemo vas v/ak dan
od 8h - I2h in od Mh - I8h,
ob sobotah od 8h ■ 12h.
NA TRGU 33 MOZIRJE
MLADI BOBENČEK
Včeraj je bil Slovenski kulturni praznik, 14. februarja bo Valentinovo, dan vseh I ’'’Vr zaljubljencev, 20. februarja pustni torek, dan zabave v maskah. Sami lepi q PHI K prazniki. Dr. France Freieren, markantna slovenska osebnost, bi bil vesel, če I bi lahko videl košček svojega ljubezenskega soneta v bobenčku. V njegov ’
spomin in v čast ljubezni je bobenček na svoje strani napisal par verzov. Sicer pa je pomembna pustna maska. Čas je, da se odločiš zanjo in jo izdelaš. Predlogi letijo, zate živijo. Malo pustne kuhinje s ^ preprostimi krhkimi flancati tudi ne gre zamuditi in to je poleg večno veličastne glasbene scene tudi vse. Čim več zabave in veselja za vse predvidene praznične dni ti želi Mladi bobenček.
S.TJ 7:
_ c C
D M J
< —• rD__.cn Nk TD 7T — =3. CD
a lil
n m
^ s
Y
Z5 CU UJ
nk rti ^
r\) U
~ O
9-"O
mi
0^3^i°<
u ü er 3 s' “ 2 g C	CL c
aa E-o g-a • a c IQ ^
O S m"io
■g tj cu ^ -j o ^ Sl in M«'-Tr-r S J? — ^ ^ Vl r*’rr
n>
cr 9:
cu_ 2
šg
n> C[
e
rt)
D
a>
o 3* 8.
cn O
3 a	3 5!»
§ o'-° j i ° 5 =>
g-8	®-.°
-o	n	o"d	"
O	3	=;• o
cr	3	* ui	o/	u.
p'	ž S	jc je m
<	C3	°	(J
gj,	O'	p	L*	D	££.	—	i_
‘r*	o	v*	m	o	—	m
--	^=7	—5	Q.	bL	_
“3	^	H	3	n	n	?	O
ni	^ ,čj	m u	o	a
Q.	‘	Ln<L—•	Cti	3.	^
-	fSl	t: Ü.	£\j y	^	°
CL Q ^
M- KI
JU
r~t
O
cn
n>
o
o.
o
rv
rv
3
~o
.0)
CU CD CU rsi
< CU -• CU < _ rD X)
25*
rf
i CL . D
' "O
_. Z) ^ I/, O ~
-1 -o ft 3 u Q- a
33 O o 13 O O O)
Pslčlg
«■saäfiöa
tj! ~ s:'S
Cr /v	■“
5' a a P S rr 3
3 X CD
O o ° -o __ a < ^ S
ni ro čd o n D D rv 5 ^rD
2 TD £ S ° -D
n> o < ^ n fB n2,3nS! 3 g- rD rD ^ n) - < a *5. 3
Q O w Cü
*> 3
g s'
_ cn
S ° rD —%
CL cu
3 tl!
rD '
"Ö
C
m
H
Z
>
S
fe
■g
KRHKI FLANCATI
25 do 30 dag moke, 5 rumenjakov, 5 do 7 žlic vina, ščep soli, maščoba za cvrenje, sladkor za posipanje
V moki naredimo jamico in vanjo damo rumenjake, sol in vino. Zamesimo testo, malo mehko kot za rezance, a bolj trdo kot vlečeno testo, ga dobro pregnetemo, pokrijemo in pustimo, da pol ure počiva. Testo zvaljamo za nožev rob debelo nato ga s koleščkom narežemo na pravokotnike in v vsak pravokotnik dva do trikrat zarežemo. Pred cvrenjem trakove med seboj prepletemo. Ocvrte flancate sproti potresamo.
MLADI BOBENČEK

"Naš svet se pa vrti, če si, al’ pa te ni...," pravi Adi. Pa še kako res je. In tisti, ki vztrajamo, smo priče nenehnim spremembam in novostim okoli nas.
George Michael, ki se pravkar vrača na glasbeno sceno, ima precej problemov s svojim videospotom. V njem je namreč jasno videti gola ženska in moška telesa. Vplivneži pri BBC in MTV I so spot označili kot preveč ero-* tične in ga črtali s programa.
Po treh letih se vrača na sceno Ozzy Osbourne, legendarni pevec skupine Black Sabbath. S svojo spremljevalno skupino je posnel novo ploščo Ozzmosis, ki vsebuje vse, kar se za dobro hard rock ploščo spodobi, veliko solističnih kitar, bizarnih besedil in sploh odličnih pesmi.
Izšla je nova kaseta Sanje Mlinar z naslovom 1 Princ iz sanj. j Kar teško je verjeti, da Sanja obiskuje šele prvi letnik gimnazije. S trnjem posuta pot k u-spehu je mlado Velenjčanko oblikovala v skoraj že v odraslo in zrelo osebnost. Naj uspehi:	dvakratna
zmagovalka na Melodijah morja in sonca in četrta na Mednarodnem festi valu Magična pesem 95 v Bolgariji.
Jan Plestenjak je
izdal novo malo promocijsko
Tudi tokrat je Jan zelo popevkarsko razpoložen, nosilno skladbo pa je posvetil svojemu nedavno preminulemu očetu.
Nagrado za pravilen odgovor v ^	A" PoltfOViteli*
januarju (Neprilagojen, težk- uj	M 1	9
ometalna skupina), to je walk- Jg man. ki ga podarja Zadruga U
Mozirje, je žreb namenil Bošt- *5	. - '	j,.
Janu Vajdu iz Luč 105. Čestitamo!
Nagradno vprašanje:	S
katero pesmijo je Jan Plestenjak nastopil na lanskem izboru za Slovensko pesem evrovizije?
Irena Vrčkovnik, Jožica Bukovec in Ivan Hudnik v Stični
Srčna dama - Irena Vrčkovnik
S svojo izredno nadarjenostjo in lepim glasom je osvojila srca mnogih Slovencev, med njimi tudi moje. To ni nihče drug kot Irena Vrčkovnik. Sama sem imela to čudovito priložnost, da sem jo osebno spoznala in videla, da je Irena res preprosto dekle, ki rada sprejme vsakogar, le pod enim pogojem: da jo lika. Ce jo kdo vika, se počuti tako zelo staro in, da bi čim dlje ostala mlada, je bolje, da jo tikamo.
Njen dan se prične okoli osme ure zjutraj, ko v pižami prične pripravljali zajtrk za Žana in za njo. V lem oblačilu rada celo jutro opravlja različna dela ter dviguje slušalko telefona in odgovarja na številne telefonske klice. Res zanimivo je, da Irena rada govori po telefonu, pa čeprav velikokrat kdo pokliče in ko se oglasi, odloži slušalko. Irena pravi: "Tudi to spada zraven," in se nasmehne.
Ob določeni uri prične pripravljali kosilo ali pa naroči pizzo po telefonu, med tem pa "crklja" nagajivega Žana, za katerega pravi, da je "mali pob", pri katerem ni v hiši nikoli dolgčas. Žana uči pesmice, predvsem pa sama zelo rada vzame v roke kitaro ter poje. Njeno naj večje veselje pri petju je snemanje pesmi. Ko prične govorili o lem, ji oči kar zasijejo.
Eden glavnih temeljev, na katerih gradi, je: "Dobro se z dobrim vrača, slabo pa s slabim," ker je imela že veliko lastnih izkušenj, katere so se končale ravno na takšen način.
Pred nedavnim je izdala svojo četrto kaseto z naslovom Srčna dama, na kateri je veliko duetov s pevci, s katerimi lesno sodeluje (Oto Pestner in Ivan Hudnik)	in	lahko	bi	dejali,	da	je tudi	ona sama
srčna	dama, kar ugotoviš,	če	dalj časa	klepetaš z	njo.
To je	bilo nekaj kratkega o	Ireni	Vrčkovnik	in	lahko vam povem,
da je	res 1 A. (ena A)	Jožica	Bukovec
14. februar je praznik ljubezni, oziroma njenih zasvojencev. Valentinovo naj mine v znaku ljubezni. To pomeni, imejta se lepo ti in tvoj ali tvoja ljubezen. Pojdita na sprehod, na pizzo, na pijačo ali pa se enostavno imejta 'cool', to je vajin dan. Naj mine v vajinem stilu in v dnevniku ostane z rdečo barvo.
Kakor galebi in valovi se zbližujemo in spoznavamo... (R. Tagore)
Oddaljenosti ne določa daljava. (A. de S. Exupery)
...Ak’ prašate, <
. strahotajtaka?
i osjmpta puščico. iteC, malz njim njegova.
Ta dva sem niNii videti bogova:
za Amojppsem Sanj' sem imel sestrico, bila jgplrja VeirBM enaka.
(dr. France Prešeren)
SPORT
2.	mednarodno in 5. državno prvenstvo slovenskih častnikov v smučanju in streljanju
Bron mozirskim častnikom
V soboto, 27. januarja, so se na Golteh na prvenstvu v smučanju in streljanju z malokalibrsko puško pomerili slovenski, avstrijski, madžarski in ameriški častniki. Tekmovanja, ki je bilo drugo mednarodno in peto državno, se je udeležilo 63 ekip oziroma preko 180 tekmovalcev.
Večer pred tekmovanjem je bil v Topolšici sprejem, ki se ga je udeležil tudi minister za obrambo, Jelko Kacin (foto: LS)
Kopušarjev
rekordni
skok
Na medklubski tekmi v smučarskih skokih, ki je bila pred nedavnim v Šentrupertu nad Laškim, se je izkazal ljubenski skakalec Robi Kopušar.
Na omenjeni tekmi je najprej Janez Debelak, sedaj trener ljubenskih skakalcev, kar trikrat izboljšal rekord 45-metrske skakalnice, toda v posebni seriji za najdaljši skok je Robi Kopušar pristal pri 48 metrih in tako postal novi rekorder Šentruperta. Pri članih je zmagal Kopušar pred Debelakom (oba Ljubno) in Čepelnikom (Velenje), v ostalih kategorijah pa so prva mesta zasedli Tovornik, Perše (oba Velenje), Ajnik (Ljubno) in Sel (Kamnica).
KF
Najprej je bil na vrsti smuk od zgornje postaje žičnice Stari Stani do cilja v Moravi. Zahtevna proga je nekaterim tekmovalcem povzročala nemalo težav, najbolj uspešno pa je z njo opravil Bojan Napotnik iz domače, mozirske ekipe, ki je startal med zadnjimi. Na cilju so se tekmovalci pomerili še v streljanju z malokalibrsko puško, končni rezultat pa je bil seštevek obeh disciplin.
V mednarodnem delu tekmovanja je bila najboljša ekipa 3. PPSV Kranj 1, druga je bila ekipa Avstrije 1, tretje mesto pa je pripadlo ekipi ameriških častnikov. Državni prvaki so postali prav tako (že tretjič zapored) častniki
3.	PPSV Kranj 1, drugi so bili njihovi sosedje iz 310. Učnega centra Kranj, odlično tretje mesto pa je osvojila ekipa slovenskih častnikov iz Mozirja. Tekmovanje že ima trdno mesto v vsakoletnem programu Združenja slovenskih častnikov. Prihodnje leto naj bi bilo tekmovanje celo dvodnevno. Po državnem tekmovanju prvega dne naj bi se najboljši naslednji dan pomerili z ekipami tujih častnikov. Letos so bili opazovalci častniki iz Hrvaške, prihodnje leto pa v tej vlogi pričakujejo tudi
Častniki so se v strelski disciplini še posebej izkazali (foto: LŠ)
Švicarje, Slovake, Čehe in Italijane.
Po mnenju predsednika Združenja slovenskih častnikov Miha Butare namen tovrstnega tekmovanja ni samo špor-nega značaja, ampak- ima tudi širši pomen, saj se srečajo ljudje, ki zase-
dajo visoke in pomembne položaje v svojih vojskah, kar na svojstven način krepi dobre odnose in s tem varnostni položaj v tem delu Evrope.
Franci Kotnik
SPORT
Občni zbor lokostrelskega kluba Mozirje
Priprave na evropsko prvenstvo
Najbrž je zelo malo klubov, tudi v slovenskem merilu, ki bi se lahko pohvalili s takšnimi športnimi rezultati, kot jih dosegajo v Lokostrelskem klubu Mozirje. Čeprav je bil klub ustanovljen šele marca lansko leto in je začel uradno delovati meseca aprila, so v njem vključeni sami izkušeni tekmovalci s precizno in mirno roko.
V razredu "coumpound" kjer dosegajo največje uspehe, so mozirski lokostrelci izboljšali kar 24 državnih rekordov, v svojih vrstah imajo šest državnih rekorderjev in pet kategornikov, članov slovenskih reprezentanc, imajo evropskega prvaka in nenazadnje imajo tudi lokostrelskega športnika leta tako v ženski kot moški konkurenci. Da spadajo v sam vrh državnega lokostrelstva, pove tudi podatek, da bodo kar trije predstavniki kluba zastopali barve Slovenije na evropskem prvenstvu v Belgiji, ki bo potekalo od 12. do 19. februarja. V ženski konkurenci bosta tekmovali Bernarda Zemljak in Jožica Emeršič, v moški pa bo Slovenijo zastopal Štefan Ošep, ki je pred kratkim na tekmovanju v Poreču postavil nov državni rekord. Normo za evropsko prvenstvo je izpolnil tudi predsednik kluba Dušan Perhač, ki pa se zaradi nerazumljivih starostnih kriterijev ni uvrstil v reprezentanco in bo v Belgijo odpotoval kot vodja ekipe.
Po besedah predsednika posvečajo veliko časa mladim tekmovalcem, ki z marljivim delom že dosegajo vidne rezultate tako v kategoriji dečkov kot mladincev in hitijo po stopinjah svojih učiteljev. V nadaljevanju zbora so sprejeli program dela za leto 1996, ki poleg sodelovanja na evropskem prvenstvu vključuje še tekmovanja v državnem prvenstvu, slovenskem pokalu in na vseh turnirjih, ki bodo organizirani v okviru republike in izven nje. Od organizacijskih del pa so prevzeli strokovno vodenje slovenskega pokala in organizacijo državnega prvenstva.
Želje in cilji so torej veliki, vendar pa jih tako kot mnoge druge klube pestijo finančne težave. Za nemoteno delo v prihodnje bi potrebovali okrog 1.500.000 SIT, klubska blagajna pa je na žalost prazna. Moramo poudariti, da so vse dosedanje uspehe dosegli ob pomoči majhnega števila sponzorjev in predvsem z denarjem iz lastnih žepov, ki pa žal niso bili tako globoki, da bi se lahko udeležili svetovnega prvenstva v Indoneziji, čeprav so bile norme izpolnjene. Tudi na Lokostrelsko zvezo Slovenije ne morejo računati, saj ji olimpijski komite nameni le toliko sredstev, da pokrijejo štartnino za tekmovalce na evropskih in svetovnih prvenstvih. Ostane jim torej samo upanje, da se bodo našli ljudje, ki jim bodo pripravljeni finančno pomagati, saj s svojimi uspehi kar najbolje promovirajo tako našo dolino v Sloveniji, kot državo Slovenijo v svetu. Občnega zbora sta se med drugim udeležila tudi predstavnika občine in športne zveze Mozirje, ki sta lokostrelcem obljubila pomoč v okviru možnosti in jim zaželela kar največ uspehov pri nadaljnjem delu.
Franjo Pukart
Občinsko prvenstvo Luč v šahu
Športno društvo Solčava je 20. januarja organiziralo občinsko prvenstvo Luč in Solčave v šahu. Prvenstvo je bilo odigrano v gostilni Zadružnik v Solčavi. Občinski prvak je postal Matjaž Selišnik. Vrstni red prvih desetih: 1. Matjaž Selišnik,
2.	Edi Preprotnik, 3. Jože Pečovnik, 4. Zdenko Cigljar, 5. Slavko Gregorc, 6. Igor Slapnik, 7. Jože Funtek, 8. Ljubo Kosmač, 9. Franci Čas, 10. Toni Prodnik.
l.A - slovenska odbojkarska liga
Polovičen uspeh odbojkaric Zg. Savinjske
V	drugi in tretji tekmi nadaljevanja za uvrstitev od 5. do 8. mesta v 1.A - SOL so odbojkarice Zg. Savinjske dosegle eno zmago in en poraz.
Najprej so na "domačem igrišču" na Polzeli po pričakovanju premagale ekipo LIK - Tilia z rezultatom 3:0. Bilo je to povprečno prvn-stveno srečanje, z dobro igro domačih igralk predvsem v pivih dveh nizih. Nekaj težav so imele na začetku tretjega niza, ko so gostje že vodile s 0:7, vendar so z zbrano igro v nadalje vanju uspele obrniti rezultat v svojo korist in tako zasluženo premagale tekmice iz Kočevja.
V	zadnji tekmi prvega kroga pa so bile igralke Celja pretrd oreh za naše odbojkarice. V novi športni dvorani "Tri Lilije" v Laškem so jih gladko premagale z rezultatom 3:0 (4,7,12) in s tem Celjanke samo še potrjujejo, da jim je mesto med prvimi štirimi, saj so za to konkurenco očitno premočne.
Pred drugim krogom nadaljevanja je stanje na lestvici sledeče;
Celje	17	11	6	37:24	20
Zg. Savinjska	17	5	12	20:37	10
LIK Tilia	17	3	14	13:45	6
Nova Gorica	17	1	16	9:50	2
Franjo Pukart
Uspeh na svetovnem prvenstvu v SKI-TENISU
Tudi letos se je 3-čianska ekipa iz Slovenije udeležila prvenstva v SKI-TENISU, ki je potekalo od 21. do 28. januarja v avstrijskem Mellau v pokrajini Vorarlbert pri švicarski meji. Rezultati so bili letos bistveno boljši, saj je med 130 tekmovalci iz desetih držav Aleš Pus-toslemšek iz Mežice v kombinaciji v kategoriji do 35 let osvojil naslov svetovnega prvaka, Miran Stefanovič je bil v isti kategoriji 10., Andrej Stefanovič pa je v kategoriji nad 35 let za Selinerjem iz Švice in Baumgartnerjem iz Nemčije osvojil 3. mesto.
Prve dni prvenstva je bil na sporedu teniški turnir, na katerem se je Andrej Stefanovič uvrstil med prvih osem tekmovalcev, Aleš Pustoslemšek je bil 4., Miran Stefanovič pa je osvojil 15. mesto. V tenisu so bili razdeljeni v skupine po 4., kjer je Andrej Stefanovič premagal vse nasprotnike in zasedel
1.	mesto v skupini. V nadaljnjem razigravanju je osvojil 8. mesto. Da je bil teniški turnir resnično močan, pove dejstvo, da je turnir igral tudi kapetan romunske Davis cup. selekcije, nekdanji igralec Davis cup turnirja Sagerceanu, ki je tudi osvojil turnir. Zadnji dan smo tekmovali v veleslalomu. Vsi smo z nestrpnostjo čakali na pričetek tekmovanja, saj smo si zagotovili dobra izhodiščna mesta. Pustoslemšek je tu dosegel
4.	mesto, Miran Stefanovič je bil 6., Andrej Stefanovič pa je dosegel 2. mesto za nekdanjim poklicnim smučarjem Selinerjem, ki je v Ameriki med profesionalci tekmoval skupaj s Cerkovnikom in Frankom. Zadnji dan smo se veseli lepih uvrstitev, vračali domov in sklenili, da se tej panogi še bolj posvetimo, kajti v tujini je te vrste kombinacija zelo razširjena in priznana.
Andrej Stefanovič
MS
KRONIKA, OBVESTILA, PISMA BRALCEV


Odkril! ukradenega kadeta
21.	januarja v Mozirju ukraden osebni avto so naslednji dan odkrili koprski prometni policisti na magistralni cesti na Črnem kalu. Avto je vozil 29-ietni Mirko
S.	iz Žalca, ki bo moral temeljito pojasniti, kako je prišel do kadetta, ki so ga medtem že vrnili lastniku.
GoUufya pri prodsyi lesa
24.	januarja je Jože H. (53) iz Poljan prijavil goljufijo pri prodaji lesa. Martinu B. (40) iz Dravograda je prodal les v vrednosti okoli 550 tisoč tolarjev, kupec pa je zamolčal, da ima blokiran žiro račun in da blaga sploh ne more plačati.
"Pomotoma” je obiskal podjetje
24.	januarja je ob 21.15 uri vratar Lesne, poslovne enote Vegrada na Ljubnem, sporočil policistom,, da se je neznanec kljub spuščeni zapornici pripeljal na dvorišče njihovega obrata. Ker je obstajal sum kaznivega dejanja, se je patrulja takoj odpravila na kraj dogodka, kjer je ugotovila, da je neznani voznik 43-letni Peter M. iz Bočne. Slednji je tja zapeljal zaradi močne vinjenosti.
V zapor pa le ni šel
25.	januarja so policisti ob 8.30 uri po dolgem iskanju le našli 26-letnega Andreja
K.	iz Radmirja, ki bi moral v zapor zaradi neplačanih kazni sodniku za prekrške. Andreja so ustavili ob cesti, ta pa se je zaklenil v avto. Nato je odpeljal naprej in pri tem vozil objestno oziroma cik-cak. Policisti so ga kljub temu dohiteli in ustavili ter ga končno prepričali, da je šel na policijsko postajo. Tam je plačal kazen, ki jo je bil dolžan, zato mu v zapor ni bilo treba. Pač pa bo zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja moral znova na zagovor.
Zaneslo ga s ceste
28.	januarja je ob 12.30 uri Martin D. (37) iz Mozirja vozil osebni avto iz Mozirja proti Soteski. V Ljubiji je začel zavirati, vendar je bil pri tem premalo pazljiv. Vozilo je zaneslo s ceste na travnik, voznik pa se je pri tem lažje telesno
poškodoval.
Prehitro po spolzkem cestišču
29.	januarja je ob 8.50 uri 25-letni Iztok P. iz Luč vozil osebni avto s Črnivca proti Gornjemu Gradu. Ker je vozil z neprimerno hitrostjo, ga je na poledenelem oziroma spolzkem cestišču zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je v tem trenutku pripeljal voznik osebnega avtomobila Franci Z. (42) iz Gornjega Grada. Pri trčenju je k sreči nastala le materialna škoda.
Nekdo je kradel s traktorja
V	času od 27. do 31. januarja je neznani storilec na Čreti odtujil traktorski kardan in štiri verige za vleko lesa. S tem je oškodoval lastnika Romana C. (42) iz Kokarij za okoli 60 tisoč tolarjev.
Kam je šel les?
Iz nazarskega zavoda za gozdove so 2. februarja obvestili policiste, da so neznani storilci v Podvolovljeku posekali in odpeljali okrog 20 kubikov macesna. Kdo so bili spretneži, za zdaj še raziskujejo, bo pa kmalu jasno, saj so malopridnežem že na sledi.
Ostala je brez okrasnih pokrovov
V	noči z 2. na 3. februar je neznanec v Nazarjah z osebnega avtomobila domačinke Marije G. (44) odtujil okrasne pokrove koles. Kdo je to bil, se še ne ve.
Spor očeta in sina
4.	februarja sta se okrog pol devetih zvečer sprla in nato tudi stepla oče Anton (58) in sin Anton (28) R. iz Ljubije. Še pred posredovanjem policistov pa so se strasti vendarle umirile.
Zaradi zahtevnih zimskih razmer policisti pozivajo voznike, naj vozijo previdno in naj pri tem uporabljajo zimsko opremo. Ker se v tem času marsikdo odpravi tudi na smučanje, policisti opozarjajo smučarje na. previdnost in upoštevanje navodil redarjev na smučiščih.
Obvestilo
Občina Luče bo podprla razvojne programe obrtnikov, samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb v zasebni lasti s sredstvi iz proračuna. Pravilnik o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini je na voljo v občinski upravi. Interesente za pridobitev ugodnih posojil s subvencionirano obrestno mero prosimo, da pokličejo na telefon 844-481 ali se oglasijo v tajništvu občine. Evidentiranje kandidatov je potrebno zaradi načrtovanja obsega sredstev.
Rok za prijavo je 15. marec 1996.
Komisija za razvoj malega gospodarstva
v Občini Luče
Kaj pa je njega treba bilo?
Sobota 27.1.1996 je bila za Gornji Grad ponovno mali kulturni praznik. Uprizorjena je bila premierna predstavitev dramskega dela "Deseti brat", ki jo je naštudirala domača amaterska dramska skupina. Nad izvedbo igre sem bil navdušen in vsa pohvala gre tako igralcem kot režiserki.
Vendar pa je pohvala namenjena le igralcem, ki so bili napisani v dramskem listu. Na odru se je pojavil tudi igralec, ki ga v dramskem listu nisem mogel nikjer zaslediti. Tudi njegova oprava ni bila primerna za Jurčičev čas. Če ravno ni imel nič teksta, je izgledalo, kot da ima glavno vlogo. Moram pa reči, da po moji skromni presoji ni bil nikakor prepričljiv. Upam si trditi, da je bil celo zelo moteč. Morda je njegov nastop motil samo mene, morda pa celo dvorano....
Cenim, da želi dramska skupina ohraniti slikovno gradivo za naše zanamce, tako kot se je ohranilo slikovno gradivo skoraj skozi vseh sto let delovanja dramskih skupin v Gornjem Gradu. Vendar ne počenjajte tega na račun gledalcev. Menim, da bi bila zato primernejša generalka. Vsaj včasih je bilo tako. Je pa tudi res, da se časi spreminjajo....
Matjaž DRČAR, Tlaka 8 Gornji Grad
Sramotna cesta
S tem naslovom je bilo v nekaterih medijih objavljeno moje odprto pismo vladi in vladajoči koaliciji, (pred izstopom ZL iz nje) v katerem jih sprašujem, da naj mi nekdo od njih javno odgovori kako je možno, da je postavka proračuna 96 za rekonstrukcijo ceste Ljubno-Luče samo 100 mio SIT. Ob dejstvu, da so bila dela za obnovo malo več kot polovice te ceste oddana za 250 mio SIT in da je to regionalna cesta, ki je najbolj potrebna obnove tudi v državnem merilu. Odgovora seveda ni bilo od nikoder, resnici na ljubo ga niti nisem pričakoval, sem pa upal, da bodo pismo vendarle prebrali tisti, ki lahko vplivajo na sprejetje proračuna in jih bodo navedbe v njem prepričale, da je ta cesta za našo občino in celotno Zgornjesavinjsko dolino življenjsko pomembna in bodo glasovali za vloženi amandma.
Žal pa se je zgodilo prav nasprotno, saj je bilo prej predvidenih 100 mio zmanjšano na 93. Upam lahko samo, da to ni posledica mojih vprašanj in sitnarjenja na vseh mogočih naslovih za povečanje te postavke?!
Ker je vsepovsod v modi lobiranje, smo
Radarji na Menini - čigav interes?
z le-tem poskusili tudi župani Zgornje-savinjske doline in s tem ciljem povabili poslance, ki dobro poznajo to cesto, ker se večkrat vozijo po njej v Logarsko dolino (mimogrede: ob zadnjem obisku je pomoč tej dolini obljubil tudi sedanji predsednik vlade). Na tem sestanku, katerega so se poleg omenjenih županov, udeležili poslanci dr. Franc Zagožen SLS, Franc Avberšek ZLSD in Ivo Verzolak SNS, smo vsi družno ugotavljali, da je rekonstrukcija ceste resnično nujno potrebna in da bodo prisotni poslanci o tej nujnosti poskušali prepričati tudi svoje kolege v Državnem zboru. Načeloma so to podprli tudi poslanci iz tega območja, ki so bili vabljeni na ta sestanek, a se ga zaradi drugih obveznosti niso mogli udeležiti. Ker smo se to pogovarjali v prijetnem, rekel bi skoraj v prijateljskem vzdušju, ob kosilu, sem tem obljubam iskreno verjel. Žal pa sem bil nad nekaterimi politiki, kot že tolikokrat doslej, ponovno razočaran, saj je dano obljubo v popolnosti držal samo dr. Franc Zagožen iz Slovenske ljudske stranke, saj so bili ti poslanci, poleg poslancev SDSS edini, ki so glasovali ZA ta amandma. Gospod Avberšek in Verzolak pa ne da sta pridobila še koga iz svojih vrst. Nasprotno, tudi sama sta glasovala proti, kar je razvidno iz poimenskega seznama glasovanja DZ.
Verjetno se bo našel kakšen strasten zagovornik Združene liste, ki bo to glasovanje nekako opravičeval. Pred veliko večino 16.000 prebivalcev Zgornjesavin-jske doline pa tega opravičiti nikakor ne bo mogel. Kajti tej stranki pripada tudi zastopnik za to regijo v Državnem svetu g. Zupančič in tudi on mi je obljubil pomoč pri lobiranju za to cesto.
Splošno znano je, da so ti. satelitske stranke več ali manj produkt te struje in je s tem obrazloženo glasovanje g. Verzolaka. Nenazadnje ZL pripada tudi predsednik države. Njegove izjave po poplavah L 90 pa so prebivalcem Zgorn-jesavinjske doline tudi še živo v spominu.
Tako vam, v iskrenosti vaših izjav, spoštovani gospodje iz ZL, ob sedanjih aktualnih političnih dogodkih, ko izstopate iz koalicije, ker ste se - po vašem - neuspešno borili za pravice upokojencev in delavcev, pri najboljši volji ne morem verjeti, kajti prevečkrat ste pokazali, da so vaše izjave prilagojene temu kar trenutno ustreza volilcem. Izvedba obljub pa je drugotnega pomena, saj volilci itak hitro pozabljajo. Pri nas temu gotovo ni tako, upam pa da bo tudi v državi čedalje manj volil-cev, ki hitro pozabljajo.
Mirko Zamernik Podvolovljek 42, Luče
Glede na to, kako vesti o radarjih na Menini prihajajo na piano, se zastavlja vprašanje, če postavitev radarjev za vojaške in civilne potrebe morda ni bolj v interesu nazarske in gornjegrajske občine kot pa Ministrstva za obrambo. Namreč, toliko zagnanosti s strani tistih občinskih predstavnikov, ki so v številni delegaciji bili deležni ogleda radarskega centra nad Vrhniko in sprejema na ministrstvu, ni mogoče zaslediti niti ob koristnih naložbah v naši dolini. Pri vsem tem Ministrstvo za obrambo kot investitor modro molči, člani občinskih delegacij pa se na terenu trudijo prepričati občane o neškodljivosti radarja za zdravje ljudi, o vojaško-strateški pomembnosti investicije za Slovenijo, o ekološko neoporečnem projektu in podobnih kozjih molitvicah. Katastrofa! Ali je sploh mogoče, da so sendvič z nasmeškom, obljubljena šolska ograja, nekaj strešnikov za lovsko kočo in telefon na Menino odtehtali razum teh gospodov? Ali ta dolina res ne premore intelektualnega potenciala, ki bi bil sposoben resno presoditi o dolgoročnih posledicah te investicije?
TV dnevnik ob 19.30 je dne 31.01.1996 prinesel nekaj zanimivih informacij:
1. radar je dolgega dosega (Op.: očitno bo Slovenija branila svoje meje nekje na Uralu).
2.	takšnih radarjev bo v Evropi vsega pet. (Op.: od vseh petih ima Slovenija enega že na Ljubljanskem vrhu, drugega bo postavila na Menino. Torej bomo imeli Slovenci kar dva od petih v Evropi.)
3.	Menina je kot primerna lokacija izbrana zato, ker v okolici ni urbanih naselij. (Op.: če občinski gospodje niso znali predstaviti Zgornje Savinjske doline, potem so naše občine neurbane, trgi in vasi pa priložnostne štale v naravi).
4.	en radar bo "tehtal" 10 milijonov ameriških dolarjev. (Op.: cene izgradnje infrastrukture pa televizijci niso znali povedati davkoplačevalcem).
Ob takšnem načinu informiranja in ob poskusih nestrokovnih razlag se mi odpira vrsta vprašanj, dilem:
a)	nehote se pojavi dvom o zdravju neškodljivem projektu. Ali radarsko sevanje povzroča in pospešuje razvoj raka, predčasno rojevanje, kako genetsko vpliva na živali in podobno, lahko povedo le študije neodvisnih strokovnjakov, nikakor pa ne morem verjeti vehementnim besedam občinskih gospodov. Tudi njihove razlage, da je radarsko žarčenje usmerjeno v nebo (k Bogu?), so pravljice za nedonošene. Samo naivnež se v tem primeru ne vpraša, zakaj potem radarja ne postavijo v kakšno luknjo? Radarji se vedno postavljajo na takšno mesto, da s sevanjem čimbolj "pokrijejo" najnižje točke ravnin in kotlin. To je logično in v tem je njihova osnovna funkcija nadzora zračnega prostora. Seveda, kar ne dosežejo z direktnim žarčenjem, dosežejo z lomi in odboji žarkov.
b)	ali sta za obrambo Slovenije res potrebna kar dva vojaška radarja dolgega dosega? Dvomim, kajti svoje tri helikopterje bi nekako morali nadzorovati le z radarjem nad Vrhniko, za nadzvočna letala pa tako nimamo pogojev, dokler ne razširimo svojega zračnega prostora. Tudi tujih sovražnih letal ni težko nadzorovati samo z radarjem nad Vrhniko, saj je njegov doseg še daleč čez slovenske meje oz. slovenski zračni prostor (tja do doline Pad v Italiji, zračni prostor nad Jadranom, vzhodno do Kopaonika, severno in severovzhodno pa globoko v Madžarsko in avstrijsko Štajersko). Ali radar morda ni le "vstopnica" Slovenije v pakt NATO, ki jo bo plačala v glavnem ta dolina? In če je slučajno temu tako, bo Menina prva obrambna črta interesov pakta. Ob tem pa se je treba zavedati, da sodobne logistično dobro vodene rakete v slučaju vojne zadevajo točno; najprej radarji, takoj zatem pa
tudi ceste, telefonske zveze in ostala infrastruktura (zadnji primer: BIH). V drugem "dejanju" bomo torej takoj na vrsti. Hvala za takšno obrambno strategijo.
c)	kakšne gospodarske, razvojne in eksistenčne perspektive lahko dolina pričakuje od tega vojaškega projekta? Z vsakim radarjem upravlja vojaški štab. In če bo Menina radarski center NATO-vih interesov, si lahko "film zavrtimo" skoraj do konca. Menina bo en sam vojaški center z vsemi najsodobnejšimi napravami, vključno s skladišči goriva, kemikalij itd. Ob najmanjši katastrofi se za dolga desetletja lahko poslovimo od pitne vode; kraška Menina bo strup dozirala v majhnih "flaškah" in zato toliko dlje. Na projekte o pripravi bio-hrane lahko takoj pozabimo. Koliko bo na evropskem trgu vredno meso sevanih živali, si ni težko predstavljati, lačni in revni "jug" pa še dolgo ne bo imel dovolj denarja niti za slabše meso. Turizem, ki je napolnil mnoga usta, bo potrebno "predelati na vojaške potrebe". Razlaga, da so po svetu radarski centri atraktivne turistične točke, so zgodbice za otroški vrtec. Menina bo ena sama ekološka rana, radarski center pa tempirana vojaško-ekološka bomba in vse to le zaradi zaščite tujih interesov. Najbolj slikovito se je izrazil eden mojih kolegov: "...in kaj potem, dobili bomo ameriške črnce, z njimi pa javne hiše in aids".
d)	komu bo potem pripadala Menina? Vojaški centri imajo običajno več zaščitnih obročev. Prvi obroč 200 m okrog radarja oz. centra si brez velike zmote lahko predstavljam kot mrtvo stražo. V drugem krogu bo zanesljivo lOOVna kontrola, tretji krog pa priložnostni nadzor. Tudi s tega vidika se bo pašna skupnost lahko razfor-mirala, gozdne delavce bo "čuvala" vojaška straža, lovci pa bodo divje prašiče lahko preganjali le po koruzi. Bog daj, da ne bi bilo čisto tako.
Ali radarski center na Menini bo ali ne bo, je odvisno od občinskih svetnikov in županov. Občinski sveti so edini pristojni sprejemati prostorske ureditvene načrte na območju svoje občine. Brez ustreznih soglasij občinskih svetov in brez sprejetih ustreznih prostorskih načrtov bi bila gradnja nezakonita oz. bi postavitev radarjev bila črna gradnja. Tega si pravna država seveda ne bo privoščila, dokler bo lahko računala na servilnost občinskih svetov in županov. Nazarski občinski svet bo sprejemal ureditveni načrt ožjega centra vojaškega radarja, svetniki gornjegrajske občine pa ureditveni načrt civilnega radarja, komunalnih povezav in pripadajoče infrastrukture. Če bodo svetniki in župani ravnali po zakonitem postopku, bodo prostorske ureditvene projekte morali razgrniti v javno razpravo, če pa tega ne bodo storili, je način- sprejemanja takšnih načrtov nezakonit. V primeru javne razprave bi pravi odgovor seveda bil javni protestni shod, saj bi takšen vojaški projekt dolgoročno zakoličil usodo vseh in s tem vsakega posameznika (primer Kočevskega Roga). Če pa bi javna razprava slučajno potrdila takšne prostorske ureditvene načrte, potem si ta dolina ne zasluži samo radarskega centra in odlagališča jedrskih odpadkov, ampak tudi greznico za vse fekalije iz lepe domovine Slovenije. Bilo bi korektno, da se občinski gospodje v vsakem primeru pod prostorski ureditveni načrt podpišejo z velikimi črkami; saj razumete - zaradi spomina na dediščino.
P.S.: Ko je starejša in že na pol sključena ženica poslušala pogovor o radarju, o čemer je komaj kaj kdaj slišala, je vzdihnila: "O Marija, pomagaj s svojo modrostjo!"
Franc Bastl, Posmrečje 14 Gornji Grad
OGLASI
Okrepčevalnica
Gams
Zekovec
Vsako soboto v februarju in marcu v Zekovcu
ples z ansamblom Zmaji.
V torek, 20.2. ples v maskah z ansamblom Zmaji. Vabljeni vsi, ki se boste ali pa se ne boste maskirali.
Ob Valentinovem smo v Zlatarstvu Rožič pripravili veliko izbiro zlatega in srebrnega nakita po ugodnih cenah.
Možnost nakupa na več obrokov.
8h - 12h, 15h - 18h, sobota 8h - 12h Telefon: 832-200
HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI,
ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV:
TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEL. FAX: 063-720-138	8-12 IN 14-18
TEL. 063-720-406	SOBOTA 8-12
ZREČE
INFORMACIJE: tel.: 762-451
Ob dnevu zaljubljenih se spomnite svoje najdražje osebe in ji poklonite nekaj majhnega, a vrednega. Pripravili smo vam veliko izbiro nakita po zelo ugodnih cenah.
v_____________________ J
Curtettnio bruštbo
Rajarje
prireja
nun
šLaraclo v rte de(jo7 18.2. ob 14. uri,
v prostorih (j (in Cjoslinslvo -‘Ustopnine ni, čaka iras Lotja.1 Srečo Lv, nta (čliti pa kodo doiifi ma(o
c	„ .
slano presenečenje.
ZABAVAL VAB BO ANSAMBEL HI-FI BANB,
OGLASI
%
NOVO NOVO NOVO NOVO
NAJ SE TEHTNICA NAGNE V VAŠO STRAN
ZDENEX d.o.o. PE Celje
Pot na lavo 9 (modra stavba pri srednji tehnični šoli) UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastave premičnin in nepremičnin UGODEN IN VAREN PLASMA VAŠIH SREDSTEV vsak mesec 4% obresti
tel. in fax.: 482-580, 482-632 mobitel: 0609 636-616 delovni čas: vsak delovnik od 9 do 14.30
kV

INSTALATERSTVO CENTRALNIH KURJAV
nabava materiala brez p.d.
I* dostava materiala na dom
Šturbej Ivan
Polzela 143/b
Tel.: 063/720-282
MARKETING d.o.o.
POLZELA 38, Tel. 720-592 VJIUI PE Velenje, Tel. 854-391
SUZUKI - ugodni krediti že od R + 7,5% Znižanje cen!
Swift 1,0 GC 5V	14.990 D€M
Swift 1,3 GX 5V	15.990 D0\A
ßaleno 1,3 Gl €CO 3V že od 17.990 D€M Samurai	22.990 D€M
Vitara 3V	31.490 D0\A
Znižanje cen tudi za motorna kolesa SUZUKI!!!
SUBARU - krediti R + 9.5%
Nov model - Justy J standard 3V 22.000 D€M Impreza-compoct L X 1,6 4UUD—29.800 D€M
Novost na našem trgu - PROTON
415 GLI (4,5 vrat)	že od 19.990 D€M
__OBIŠČITE Mülls________
> )avuy(\
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o.
MOZIRJE
tmsBmzmmM julcmola pmmr koijei ROG
v poslovalnicah BLAGOVNICA POHIŠTVO, ŽELEZNINA MOZIRJE, ŽELEZNINA REČICA:
- moško in žensko gorsko kolo 18 PR ydelffišk|» gorsko kolo 20" 5 PR
!- ^risffSl^BMX 20"
fnško lolo HOLLAND 26" navadno
Jw-Jpj ' i
PAČILO: gotovina ali 2 čeka
\Ls ■
Akcija träja do odprodaje zalog.
28.837.00	SIT 26.358,00 21.698,00 SIT
16.575.00	SIT 23.609,40 SIT
OGLASI IN ZAHVALE
radie alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO DRI INI AS
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO
Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
VAŠ SOPOTNIK V PO S LOV N
107,8 Mhz tu
IVI SVETU
Avl« sela ASTII I V
vabi na
TEČAJ
ZA VSE KATEGORIJE
s pričetkom
V ČETRTEK, 15. februarja 1996 ob 17.00 uri v prostorih GD Nazarje.
Predaval vam bo Franjo Kartuš. Začetek vožnje se prične v Nazarjah. Izkoristite ugodne cene in kredit na 5 obrokov brez obresti! Informacije na tel. 713-368 ali 851-951. Se priporočamo in lep pozdravi
ZAHVALA
Jožica
Sr jurjovec
6.4.1939 - 27.1.1996 iz Šmartnega ob Dreti
Ob prezgodnji smrti ljube mamice, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče, vence in svete maše.
Še posebej hvala g. župniku, pevcem, gasilcem, g. Meliti Mikek za poslovilne besede in Andreju za odigrano Tišino.
Žalujoči hčerki Tatjana, Alenka in mama
ZAHVALE IN OGLASI
Naročniki Savinjskih novic imajo pri zahvalah in malih oglasih 15% popusta
Zaman je biI tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od volje do življenja.
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je za vedno zapustila dobra sestra
Marija SELIŠNIK
iz Potoka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevcem, gasilcem, govorniku KS Rečica, govorniku ZB gospodu Antonu Kreflu za izrečene poslovilne besede ob grobu. Hvala gospodu dr. Sirku za lajšanje bolečin na domu.
Žalujoče sestre Silva in Justa ter Franc in Marta
Boleča praznina je nas napolnila in hišo Vršnikovo v žalost ovila.
Na njivo je božjo, v večnost odšla, naša plemenita je - mamica.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, žene, stare mame in prababice
Veronike
ZALESNIK
18.12.1911 - 24.1.1996
iz Florjana pri Gornjem Gradu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste Vršnikovo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji zemeljski poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče, vence, cvetje, za svete maše in obnovo cerkve.
Prisrčna hvala dr. Urlepu in zdravstvenemu osebju ZD Gornji Grad za pomoč v času njene bolezni.
Posebej se zahvaljujemo domačemu župniku g. Korenu in g. Vratanarju, organistu in pevcem, ministrantom, govorniku, GD Gornji Grad in pogrebcem, za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi žalujoči
Mineva eno leto, od kar nas je zapustil naš ata, dedek in pradedek
Jože
KOREN
iz Rečice
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižgete sveče.
Pavel z družino in vsi njegovi
Minilo je leto dni, od kar nas je zapustil očka, stari ata in dedek
Linko
MREVLJE
krojaški mojster v pokoju.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Helena, Tatjana in Tomaž z družinami
POGREBNA SLUŽBA MORANA:
Tel. 063 720-003, 720-660. 720-662
Sä
Zgornjesavinjski
časopis«
Veterinarsko dežurstvo
5.2.	do 11.2. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno. Tel. 0609 633-418
12.2.	do 18.2. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno. Tel. 0609 633-417
19.2.	do 25.2. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje. Tel. 0609 633-419
Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418.
Konjaška služba: 38-451.
Izdaja zdravil: vsak dan od 7 do 8,30 ure.
Osemenjevanje ob nedeljah je po osemenjevalnih punktih.
C------------------------- -----------------------------
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj.
V	soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. *)
C
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO
OD 5.2. DO 11.2 TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, 831-263 OD 12.2. DO 18.2. MAROLT MARKO, MOZIRJE, 831-877 OD 19.2. DO 25.2. JERAJ FRANC, PRIHOVA, 831-910
V	PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL.
441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. ________________________________________________
INDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jerome!.	'S
C-----------------------------------------------------------
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JANUAR
ROJSTVA:
Rodilo se je 7 deklic in 4 dečki.
POROKE:
Jakob Poljanšek, 1966, Florjan pri Gornjem Gradu 44 in
Bernardka Košiča, 1974, Volog 1
SMRTI:
1.	Antonija Slapnik, 1915, Nazarje, Pod Slatino 19
2.	Vincenc Gostečnik, 1929, Mozirje, Ob Trnavi 7
3.	Marija Štorgelj, 1899, Podveža 29
4.	Matija Žerovnik, 1946, Dol 24
5.	Martin Praprotnik, 1918, Mozirje, Na Tratah 13
6.	Marija Podlinšek, 1927, Gornji Grad, Šokat 9
7.	Janez Ugovšek, 1934, Šmiklavž 29
8.	Viktor Kolenc, 1908, Spodnja Rečica 16
9.	Elizabeta Retko,. 1907, Poljane 11
10.	Frančiška Matjaž, 1919, Spodnja Rečica 13
11.	Veronika Zalesnik, 1911, Florjan pri Gornjem Gradu 4
12.	Jožefa Jurjovec, 1939, Šmartno ob Dreti 83
13.	Jože Kurnik, 1935, Ljubija 81
KINO MOZIRJE
10.	in 11.2.1996
KO SI SPAL - ameriški film - romantična komedija
Režija: John Trteitaub
Vloge: Sandra Bullock, Bill Pulman
Lucy je prodajalka žetonov na železniški postaji. Ima stanovanje, mačka, prijatelje, nima pa družine. Všeč ji je fant, ki se vsak dan vozi z vlakom...
17. in 18.2.1996 TUJA VRSTA - ameriški film -znanstveno/fantastična grozljivka Režija: Roger Donaldson
Vloge: Ben Kingsley, Michael Madsen, Alfred Molina Znanstveniki so uspeli navezati kontakt z izvenzemeljsko civilizacijo, ki je na Zemljo poslala zapis lastne DNA. Za dogovor ve le vlada ZDA. Njeni znanstveniki spojijo človeško DNA s tisto, ki so jo dobili iz vesolja... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI, VSTOPNINA 400 SIT.
KINO NAZARJE
10. in 11.2 1996
APOLO 13 - ameriški film - drama
Režija: Ron Howard
Vloge: Tom Hanks, Bill Paxton, Kevin Bacon
Trije NASINI astronavti obtičijo nekje v vesolju, oddaljeni
dolgih 385.000 kilometrov. Eksplodiral je rezervoar za
kisik...
17. in 18.2.1996
DEVET MESECV - ameriški film - komedija
Režija: Chris Columbus
Vloge: Hugh Grant, julianne Moore, Tom Arnold, Robin
Williams
Psihoterapevt, igra ga Hugh Grant, si raje vrti vinilne
. ..... ............ . _ . . . .....
zanj prične grozljivka...
wm
lil
URIf	_
KINO I JUBNO OB SAVINJI
10. in 11.2.1996
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17.
j i
iu. m i i .z. i yyu
ŠKRLATNA PLIMA -ameriški film - psihoakcijski triler
Režija: Tonny Scott
Igrajo: Gene Hackman, Denzel Washinton Rusi - nacisti - na čelu z nevarnim fanatikom se oborožijo in prevzamejo oblast nad jedrskimi lansirnimi ploščadmi na daljnem ruskem vzhodu. Američani seveda takoj pošljejo proti ruskim vodam superpodmomico, ki dobi zadnji ukaz iz Pentagona: "Lansirajte jedrske izstrelke in pričnite 3. svetovno vojno." Potem je zveza prekinjena...
17. in 18.2.1996
KO SI SPAL - ameriški film - romantična komedija
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI JN NEDELJA OB 17.30 URI, VSTOPNINA 400 SIT.
KINO GORNJI GRAD
10.2.1996
ŠKRLATNA PLIMA - ameriški film
17.2.1996
KO SI SPAL - ameriški film
PREDSTAVE: SOBOTA OB 17.45 URI, VSTOPNINA 400 SIT
vvtfk k kftme
Pred kratkim smo v uredništvo prejeli! razglednico s čudovitim motivom in pris-1 rčno vsebino. Vsem je bila všeč. Toliko! časa smo jo vlačili sem in tja, da smo nal njej odkrili tudi zelo zanimiv podatek, kil nam je bil doslej neznan. Da ima namreč! industrijski kraj v dolini ulico, ki nosi imel Svinjska cesta. Res zanimivo. Da bi bila L katera od ulic v tem kraju potrebna! čiščenja, je znano tudi nam, vendar da bil katero od teh poimenovali po živali, ki dol čistoče res nima pravega odnosa, tega pa L še nismo slišali. Morda nazarski občinski* svet sprejema tudi tajne odloke? (NI§ OBČINSKI SVET, TISKARSKI ŠKRATJE)
V naši dolini se počasi že navajamo na to,j da se nikoli natančno ne ve, kdo ima pravi in kdo ne, kaj je kje napisano in kaj nil napisano, kdo govori resnico in kdo laže! itd. itd. Nova potrditev tega je kulturnal zveza, ki so jo ukinjali predsedniki društev,! v resnici pa menda te pristojnosti- splohj niso imeli. Seveda so to pogruntali šelel takrat, ko je nekaj tisoč litrov Drete žel priteklo v Savinjo. Sedaj zveza spet je.f Pardon, zveza sploh je. Mislim, sploh nil bilo, da je ne bi bilo. In potem pride neki! tip iz Ljubljane in pove, da bo država us-l tanovila neki sklad za te namene. Ampakl ne še takoj. Septembra ali oktobra. Mislim,! ej... (V MOČVIRJU NE OBVLADUJEJO ZADEV)! Zadrečko javnost pa seveda (še vedno) pre-j tresajo (ne)resnice o radarjih na planini.! To ni čudno, čudno pa je, da nikogar niči ne zanimajo škodljivi tovarniški vplivi, kil so v tem okolju dejansko prisotni že letaj (PRED VOLITVAMI JE VSAK GLAS SEVEDAj DRAGOCEN)
Ampak nekaj pa je. Ta država je zgornje-l savinjskim državljanom prava mačeha. Vsaj! obnaša se tako. Najboljši dokaz temu jel kvota denarja, ki ga je letos obljubila zal nadaljevanje (ne)gradnje ceste Ljubno-Luče.l Pa tudi njen ignorantski odnos se pri grad-[ nji radarjev na Menini samo še potrjuje.! Potem se pa čudijo, če so ljudje! zaskrbljeni, začudeni in nejevoljni. Kako pa" ne bi bili, hudiča, če jim pa delate za| hrbtom? (BIROKRATI OSTAJAJO BIROKRATI)
i 9
A j
Mm . Itaki,
Takole začudena pa je bila ljubenska županja, ko je izvedela, da Ljubno ne dobi radarja
U (njime, to
■	_	Piše: astrologinja Milena Zakrajšek
OVČK od 21.3. do 2D.4.
V	prihajajočem obdobju boste nabiti z energijo, zato tudi zdravstvenih težav ne bo, pač pa vas bo bolela glava,
kadar boste hot eh zbujati pozornost. Dobro bi bilo, če izkoristite prosti čas pozitivno in zamenjate okolje. V ljubezni boste preveč zagledani sami vase, zato bo s partnerjem kar nekaj težav. Poskušajte jih rešiti z odkritim pogovorom, tokrat je to res najboljša pot. Pri denarju boste imeli srečno roko, še posebno, če ste rojeni proti koncu marca. Ponosni boste, saj vam nihče ne bo očital, da vam je poklonjeno. Vseeno pa ne bodite preveč razsipni in si ne .privoščite več kot ste zmožni. Harmonično se boste razumeli s strelci, izogibajte pa se bikov* ker vas lahko s svojim treznim razmišljanjem prizadenejo.	liP^ f
m od 21.4. do 20.3.
Padla bo fizična energija, ki pa ne bo brez vzroka, pravočasno ukrepajte, da posledice ne bodo trajnejše. V ljubezni boste nepopustljivi, partnerja boste skušali na vsak način spraviti pod svoje kalupe, upiral Se vam bo in pfav je tako. Prepričani ste, da sami vse najbolje veste, kaj je za njega dobro, zato ker čutite sebe kot središče vsega, spet drugič pa se doživljate v rokah usode, na katero nimate neposrednega vpliva. Ustvaijali boste dogajanje, drugič se boste prilagajali situaciji. Če boste znali modro ločevati ti dve poti, je vaš problem že na pof razrešen. Že v drugi polovici tedna pa boste najbolj srečni v zavzemanju za nekoga...
DVOJČKA od 21.5. do 21.6.
Dobro je bilo, da ste malce izpregli. Zdaj ste že spoznali, kaj je za vas pomembno in kaj ne. V naslednjem tednu se boste naučili, na katerih področjih delujete sami od sebe in na katerih ne, zato boste morali združiti moč in Voljo. Pozorni bodite na misli, ki vas včasih obhajajo, ki bodo pokazale, kaj se z vami dogaja. Lahko je nekaj povezano s preteklostjo. Fizično počutje se bo zrcalilo v pogledu na prihodnost in tudi v tem, kako boste sprejeli partnerja. Pogled se vam bo razjasnil, če ne boste obsojali. V naslednjem tednu se v počasnem ritmu umirite in ne pretiravajte z novicami, ki jih boste slišali. Doma se boste dobro počutili, zato tudi večjih zdravstvenih težav ne bo. Poiščite družbo rib!
f| V |	*	KAK od 22.6. da 22.7;
Pred vami je obdobje, ko morate končati neko delo. ki ste ga že nekaj časa potiskali v kot'Nekdo vam bo očital, da se niste pripravljeni žrtvovati, vi pa boste razmišljali drugače. Prav je, da se res malo bolj'potrudite in dajte 'na svetlo tisto, kar ste že ustvarili. V družbi prijateljev ne zapletajte preveč stvari, da ne boste po nepotrebnem zagrenjeni. Veliko boste razmišljali o ljubezni in ne boste si čisto na jasnem, kaj si želite. Odziv bo velik, kar pomerit* da je dober. Poiščite si družbo devic, ki so vam v tem času izredno naklonjene. Ko vam bodo drugj ljudje svetovali,; je pametno, da poiščete ravnovesje med lastno in tujo spodbudo. Neko vezo boste prekinili.
LEV od 23.7. do 23.8.	^	W
Ne imejte slabe vesti, ce sedite križem rok. Opravičila so nepomembna, tudi takrat, ko vas bodo zaposlovale nepomembne reči. Prijetno razpoloženje vam bodo v naslednjem obdobju pokvarile vaše zdravstvene težave, ki jih ne priznate. Že nekaj časa Čutite, da z vami ni nekaj v redu, pa se vseeno prepuščate usodi. Namen je učenje, od vas pa je odvisno, ali boste namig sprejeli ali ne! Finančno situacijo boste dobro obvladali, vseeno pa se v tem času ne lotevajte nečesa novega. Počasi in s preudarnostjo se lotite nove naloge. Psihično bo vaše razpoloženje precej spremenljivo, na kar ne boste imeli vpliva. Vživite se v svoje korenine, saj bo zadostovalo, če pomislite že na kr% Iyer ste se rodili.	| -1|
DEVICA od 243» do 23.9.
Vaše telesno počutje bo v tem obdobju precej spremenljivo, včasih se boste počutili močni in polni energije, spet drugič boste zapadli v depresijo in občutek, da ne zmorete niti osnovnejših pravil, vas bo jezili. Partner vaš bo skuša! razumeti tudi takrat, ko bo sam prizadet. Finančna situacija v tem obdobju ni ravno zavidljiva., kar bo pogosto vzrok vaših glavobolov. V naslednjem tednu pa bo že nekoliko bolj jasno, kaj zahteva sedanji čas od Jvas. Posebno bodite pozorni na vsebino pomenka v družbi in ne zgrabite prve priložnosti, ki vam jo bodo ponudili. Psihično počutje bo dobro, le jezilo vas bo, ker boste nekoliko bolj odvisni od ljudi, ki jih imate radi. Zelo dobro se boste ujeli z raki. S katerimi, bosteimelii kar nekaj skupnega.
TEHITBCA od 24.9. do 23.10.
Drobne težave v zdravju naj vas ne obremenjujejo, ker bodo sčasoma tudi te izginile, tudi tistim, ki ste rojeni v drugi dekadi, čeprav boste nagnjeni k dramatiziranju. Tu ne gre za višje duhove, za moč naključja ali neznanega... pač pa se vaše misli tkejo v Čudovite vzorce, da težko razpoznate njihov namen ali pomen. Bodite pozorni in hitro boste spoznali in zbistrili svoj pogled in močneje se boste zavedali samega sebe. Finančno stojite na trdnih tleh, zato se ni potrebno bati, Če si boste privoščili kaj dobrega, predvsem zase. Tudi opravičilo ni pomembno. Če ste še samski, boste precej zadržani, saj nikakor ne boste verjeli v iskrenost čustev drugih. Odzovite se povabilom, napravili boste dober vtis.
Škorpuoo od 24.10.do 22.11.
Naslednji teden boste Večkrat iskali utehe v podaljšanih delavnikih in v nalogah, ki zahtevajo potrpežljivost ter natančnost in kovanje načrtov za boljšo prihodnost. Po ljubezenski plati vam ne bo šlo vse po vaših željah, mogoče bi morali spremeniti taktiko. Napetosti med planeti bodo povzročile le spremenljivo razpoloženje.^ Po$ei>8<* taktični bodite; v nedeljo, ko se bodo pojavile težave, povezane s preteklostjo. Agresivnost je odveč. Že takojsnasiednji teden J»ste: veliko zaupali bikom, ker se vam bodo zdeli odkriti in pošteni, zato boste imeli občutek, da SO na vaši strani. Ob vsej tej zmešnjavi se morate pravočasno odločiti, da ne boste občutili pritiska v želodcu, obenem'pa spremenite -pte* hrambene navade.	5|
STRELECod 23.il. do 21.12.
V	prvi polovici februarja se bo vaš odnos s partnerjem precej poglobil, saj bo v njem manj poudarka na aktivnostih in precej več na Čustvih. Lahko se zgodi, da boste odnos malce zasenčili zaradi razglabljanja o nekaterih moralnih vidikih Življenja. Večjih frnančhih sprememb v tem obdobju ne bo. Vseh svojih sposobnosti in znanja še niste izkoristili, priložnost, Id bo kmaiu prišla, dobro izkoristite. Psihično razploženje bo spremenljivo, zato boste iskali oporo in trdnost
V	zunanjem svetu. Veliko vam bo do tega, da imajo ljudje dobro mnenje o vas, zato se boste zelo dobro razumeli z
ovni, za katere boste imeli občutek, da vas v vsem podpirajo.	v	__
'•	KOZOROG od 22.12. do 20.1.
Večjih težav z zdravjem ne boste imeli, obstajajo pa možnosti, da boste imeli težave s spanjem, kar bo imelo za posledico upad energije in utrujenost. V ljubezni ne boste imeli večjih težav, le občasen občutek, da partnerju ne morete vsega zaupati, kar se v vaši glavi dogaja. Tisti, ki ste rojeni v tretji dekadi, boste pogosto napačno oceniti položaj in se zato tudi napačno odzvali. Posledice ne bodo slabe, saj boste v to. kar počnete, tudi prepričani. Marsikaj se bo v tem času spremenilo in zadovoljni boste, ker boste na te stvari imeli tudi izreden vpliv. Večina ljudi bo do vas imela pozitiven odnos, ker se boste obnašali povsem drugače, kot običajno. Najbolj vam bodo najdonjenj raki.	, J ' - ,
VODNAR od 21.1. do 20.2.	,
V	tem obdobju se boste vodnarji izredno dobro počutili, polni boste energije, odporni boste, zato si boste lahko tudi marsikaj privoščili. Dobre volje boste, ker se bodo težave, ki so vas že nekaj časa mučile, umirile. Ponosni boste nase, ker bo denar, ki ste ga dobili, pošteno prislužen, jezilo pa vas bo. ko boste ugotovili, da si želijo nekateri prigrabiti svoj kos pogače. Čeprav za vaš uspeh nimajo nobenih uslug. V tem obdobju boste nagnjeni tudi k temu, da boste v vsaki stvari iskali globlji J pomen. Pogosto se boste umaknili vase in premišljevali. Vzrokov za neuspeh ne boste iskali v sebi, temveč v ljudeh, ki vas obkrožajo. Najbolj pri srcu vam bodo device, ker boste v kritiki do njih najbolj mili.
RO» od 21.2, do 20.3.
Obdobje, ki je pred vami, bo zahtevalo od vas bolj miren način življenja, saj vas sedanja napetost izčrpava. Poskrbite, da bo vaša hrana raznolika in se izogibajte konzervansom. Privoščite si več počitka in miru, v nasprotnem primeru bo stres načel vaše zdravje. V ljubezni boste precej pesimistični, čeprav se vaš partner v tem Čušu ne bo nič spremenil. Finančno ne boste imeli ravno veliko sreče in sprijazniti se boste morali z varčevanjem. Če je le mogoče, si ne izposojajte denarja. Če dobro premislite, boste uvideli, da ste si zadali previsoke cilje, posvetite se te najnujnejšim, ostalo naj počaka. Veliko se boste gibali v družbi, kjer se boste tudi najlažje sprostili, saj boste potrebovali pogovore. Občudovali in spoštovali vas bodo levi.	i	^
BREZPOSELNI LUČAN
Gvido pride na zavod za zaposlovanje. Več mesecev že čaka na delo in kaže, da so mu tokrat našli zaposlitev (enemu redkih). Izpolniti mora nekaj obrazcev, pri tem pa mu pomaga uslužbenka:
"Ste brezalkoholik?"
"Ja, ne, brez alkohola sem. V obvestilu ni nič pisalo. A čete, da skočim po kaj?"
"Ne, ne! Sprašujem vas, če niste alkoholik."
"Kako?"
"Mislim, če pijete brezalkoholne pijače?"
"No, pa bom, v redu."
"Ah, pustiva to. Kdaj ste se rodili?"
"Kdo, a jaz?"
"Seveda, vi!"
"Leta 1963."
"Datum?"
"Kakšen datum?"
"Datum vašega rojstva vendar!"
"Saj tam na osebni lep» piše..."
"Veste kaj,... če vam lahko jaz pomagam, boste pa še vi meni! Kje ste se rodili?"
"Kdo, a jaz?"
"Kdo drug, saj vas sprašujem!"
"Saj to tudi tam piše."
"Lepo... koliko ste torej stari?"
"A jaz?"
"Ne, ampak jaz! Kako pa mislite?"
"Ne vem. Takole kakih trideset bi vam pripisal..."
MALI NAVIHANI GORNJEGRAJČAN
"Niko je podiral snežene može na vasi. Niko meče kep» v mlade deklice. Niko se tepe s sošolci. Niko je razbil okno. Niko je prerezal gumo na ravnateljevem avtomobilu. Niko je s čajem polil učiteljico slovenščine. Niko ima enko pri matematiki. Dragi starši, vašega Nika morate vzeti bolj trdo v roke!"
"Niko! Mulec, pridi sem! Kdaj boš popravil oceno iz matematike?"
"Saj bi jo že zdavnaj, pa razredničarka nikoli ne da redovalnice iz rok!"
"Aha, v redu!"
STAVA DVEH LJUBENČANOV, PARDON, UUBENCEV
Albin in Klemen sta stavila. Klemen dobi kišto pira, če bo naslednji dan v službi kar se da nesramen do svojega šefa. Vsi v p»djetju so slišali za stavo in naslednjega dne nestrpno čakali uro, ko ima njihov šef redni obhod po tovarni.
"Cepec neumni!" reče Klemen v zrak, ko pride šef mimo njegovega delovnega mesta.
"Kako, prosim?!" se šef šokirano obrne nazaj, pogleda Klemna in okoli sebe, saj ne razume komu so letele besede. "Khm," se odkašlja Klemen, ga pogleda in mu v brk reče: "Bedak starokopitni!"
"Kaj? Ste to meni rekli?!" je ogorčen šef.
"Da, tebi! Ali pa je še kdo tu tak nesposobni kreten?" mirno reče Klemen in si s pilo čisti nohte naslonjen na svojo mašino.
"Kaj? Kako? Kdo... kdo si ti?" Od jeze se šefu zatikajo besede.
'Tisti, ki je ta teden zadel na lotu, osel kopitarski!"
ŽANOVA DIALEKTIČNA ANALIZA SPLOŠNEGA STANJA Z RAHLO POMOČJO NJEGOVEGA DEDA
Na kratko: stanje je kritično, s tem se najbrž strinjate. Na dolgo: bom pa zdajle razložil. S tem pa se morate strinjati, saj drugače danes ne bo humoreske za vas. S sinom sva ravno debatirala o splošni inflaciji in varljivi stabilnosti valut na sploh, kar v sobo vstopi ded. Stari jih ima že krepko čez sedemdeset, kaže jih pa ne. Ko bi ga kdo res dobro pogledal, bi mu ne znal odčitati let, saj izgleda kot Metuzalem. To pa zaradi svojih številnih brazd in brazgotin, o katerih sem vam že pisal. Premotril naju je s svojim mačkastim pogledom, ki gä dobe starejši ljudje, ko si z leti naberejo življenjskih izkušenj in postanejo stari mački, ki se spoznajo na vse.
"Kaj počneta?" me vpraša, "kaj ni mali nekam preveč miren?"
Moj sin ima navado biti v večernih urah na višku svojih moči in bi ga razganjalo po vsej hiši do jutra, če bi ga ne dali spat. Trileten, kakršen je, pa pravi žena, da mora po risanki v posteljo, da ne bo zaostal v rasti, umskem razvoju, da se spočije in predvsem, da imamo mir in se spočijemo še sami.
"Pravkar se pogovarjava o našem standardu in njegovi bodočnosti in moram reči, da sva si enaka v marsikaterem pogledu."
"Rad bi ga uspaval, kaj?" reče.
Pozabil sem omeniti, da njegove oči ne nosijo vedno mačji pogled. Ravnokar si je nadel pogled, ki vsebuje rentgentske žarke in me je skoz in skoz spregledal.
"Saj je čas, da zaspi."
"In ti mu gostobesedičiš o politiki, revček pa se ne more zbrati, da bi v miru zaspal," mi očita.
"Prej bi rekel, da sva se pogovarjala o gospodarstvu."
"Zanesljiva nočna mora! Si pa res tepec! Ne pričakuj, da ga bom jaz zvečer ujčkal, ko bo ves prestrašen jokal. Ko pa se bo zbudil, ne bo vedel, zakaj se tistih padajočih krivulj z grafikonov, ki so se mu prikazovale v sanjah, boji. Menda mu nisi kaj omenjal rdečih številk," me ded resno opozarja.
"No, zdaj ko že omenjaš, res sva nekaj govorila..." Sklenil sem priliti olja na ogenj, vode na mlin, vina v špricer. Ded je našel solze v svojih očeh in si jih spustil do vek, da so se mu le-te otožno zalesketale.
'Ti veš, da jaz s svojimi degeneracijskimi spremembami kolunskega in patelofemoralnega sklepa ne morem obremenjevati levega kolena, zlasti ne fleksi-jsko. Kako naj vstajam ponoči, da bi miril pravnuka, ki mu prve more gospodarskega značaja ne dajo spati. Zlasti odkar mi je hiperfleksija boleča, sem bolj slab!" je govoril in pri tem skakal v potrditev svojih besed, kot da mu ni nič.
"Ded!" sem ga resno pogledal. "Kdaj pa si ti vstajal ponoči, ko moj sin ni spal? Če prav pomislim, mi ni treba dolgo šteti, da bi se spomnil, da je številka preštetega enaka ničli. Ti se nisi zbudil še takrat ne, ko vam je po vojni grom zrušil hrast na hišo, pa bi se zdaj, ko bi moj sin zajokal!"
"Nehvaležnež, ko bi vedel, kolikokrat sem te pokrival ponoči, ko si bil majhen in me je skrbelo zate, če tvojega očeta ni bilo doma. Sicer pa tisto ni bil hrast, ampak kostanj, ti pa padajo bolj po tiho!" je zaključil, jaz pa si ga kar nisem mogel predstavljati, da bi on skrbel zame.
"Lahko me zdaj flancaš, ko se ne spomnim, kaj si delal, ko sem bil jaz mali," sem mu rekel. Tedaj se je v pogovor vključil še moj najmlajši, ki mu nisva dala zaspati:
"Oči, a se zato klegata, kel je dedek komunist?"
O, babice, zakaj ste nehale pripovedovati pravljice, da si moramo zdaj očetje pomagati s sinovi kakor vemo in znamo. Meni to ne gre od rok.
Ded je užaljeno odšel iz sobe, jaz pa sem ostal z nikdar bolj budnim sinom in s starimi pravljicami o lepši bodočnosti, ki so nam jih tvezili ded in njegovi. Toda takrat so njihove pripovedke o enakopravnosti in enakosti na nas delovale. Če si srečal zvečer znanca, ki ti je deloval vedro in spočito, si koj vedel, da prihaja dobro prespan s partijskega sestanka. Tam so jih filali s samoupravljanjem na temelju marksizma, kar so nam v tovarnah naslednji dan podali v obliki povzetka. Pa tudi ta povzetek je še vseboval neko čudežno snov, ki nas je vedno znova uspavala. Ti sestanki so bili kot množična koma. Kaj takega danes uspe le še onim hipnotizerjem na televiziji, ko pravijo svojim žrtvam: "Spančki, spančki...!" Pri televiziji pravzaprav ne moreš biti siguren, da nima vmes roke kakšna montaža, pri nas pa je bilo vse preverjeno pristno! Takole, zdaj ga imam pa zadosti, tega mojega vnuka. Če vam še ni jasno, tole pišem zdaj jaz, njegov ded. Pustil je svoje pisanje na mizi in preden jih jutri odda v 'Novice', moram narediti nekaj korektur. Kaj si vse ta človek ne izmisli. Celo za humoresko že preveč! Človek nima pojma, kakšni časi so to bili!
In kakšni časi so to bili! Ravno to hočem danes sinu razložiti, dokler me še ne razume. Če mi bo kdaj pozneje očital, da sem ga pustil nevednega, se bom vedno lahko skliceval na ta večer, ko mu bom vse povedal. Če se ne bo spominjal mojih razlag, se še vedno lahko sklicujem na deda. On mi je priča... če bo takrat še živ. Imam pa ga na sumu, da bo. Vsega je zmožen!
Predrznež!
Se še kdo od vas, bralcev, spominja časov enoumja, kot jih danes često imenujejo predvsem tisti, ki so se jim takrat pogumno upirali s partijsko knjižico v žepu. Danes taisti pravijo, da so bili še mladi in naivni! Verjamem! Saj zdaj ni nič boljše, le da so stari in neumni, h koritu pa le še najdejo.
To sine! Udri po njih! Za spremembo imaš pa prav!
Ampak takratne navade so bile res čudežne. V podjetju združenega dela je nastal problem, recimo, da je Jožek rabil en specifičen rekvizit, brez katerega je njegova vsakdanja koeksistenca v tovarni prišla pod vprašaj. Vsi smo mu priskočili na pomoč. To je bila solidarnost! Ampak res vsi. Nekega dne je moj sodelavec potreboval deščico velikosti trideset krat petinštirideset. Oba sva jo družno iskala po obratu, ko naju ugleda mojster. Razloživa mu problem in se nama pridruži v iskanju. Takrat je bilo glavno pravilo: delavcu je treba pomagati! Vsi trije naletimo na obratovodjo. Koj je bil zraven. Bližali smo se že uspehu, kar pride mimo direktor. Čutil se je dolžnega pokazati solidarnost, o kateri je govoril na zadnjem sestanku. Seveda s tem ni mišljeno, da je bil to res zadnji sestanek. Tako iščemo tisto Joškovo deščico, kar se
oglasi tovarniška sirena.
"Aha, malica!" reče Joško "No, deske zdaj nismo našli. Bom jedel pa kar na kakšnem ciglu!"
(SE NADALJUJE)
ŽAN in DED!
NAGRADNA KRIŽANKA
ARSOV: Makedonski politik (Ljupčo) EVAZXJA : Pobeg, umikanje RAČANE : Kraj na Avstrijskem Štajerskem, tik ob slovenski meji KTITOR : Ustanovitelj in zavetnik pravoslavnega samostana
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE :
Apo, KB, pezdir, otrobi, Liebig, Bočna, Inn, val, moment, elisa, anorak, žeton, separat, Peca, kitka, Itali, Adi, Vaganjan, ro, p as ant, Co, Evel, prt, kit, Ne vari, arija, Icacos, lopar.
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Rešeno križanko izrežite iz časopisa in jo v koverti najkasneje do ponedeljka, 19. februarja 1996, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska c. 4, 63331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe - Tropic: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica,
4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica.
N! VSAKA KAVA TROPIC KAVA
\top/c
Cafte
CAFFE-TRaPIC.ua
PRAŽARIMA ŽALEC
714-285
-	Kavo dobite v vseh prodajalnah KZ Mercator in trgovinah Savinje
-	Posebno ugodna ponudba esspreso kave za gostince v Žalcu, kjer ste vabljeni tudi na brezplačno degustacijo kave.
Dobrodošli!
Ni VSAKA KAVA TROPIC KAVA
OGLASI IN MALI OGLASI
ßHorfca alte tikali prah to..j
I NOVO V SLOVENIJI!
Prvi slovenski katalog vozil na CD-ROMU!!! Naročila in informacije: Comp.ak d.o.o., tel. 852-346, 852-660.
MLIN S SEJALNO NAPRAVO
za mletev vseh vrst žitaric, pripraven za domačo uporabo v kmetijstvu. Dobavna cena ugodna. Inf. tel. 701-419.
PREVOZI NA MATURANTSKE PLESE
8 oseb, po ugodni ceni. Inf. tel. 831-642.
MIZARSKI SERVIS NA VAŠEM DOMU
Tesnenje oken in vrat - odlična izolacija in odpornost tesnila. Nudimo tudi popravilo, vzdrževanje in montažo pohištva..., tel. 831-041.
ANTENE IN RTV SERVIS
Nudimo antenske meritve in montaže sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194.
SERVIS IN ELEKTROINSTALACIJE
Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni gorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p., Bočna 81, tel. 843-611.
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109.
L
S/I1SIUS (UotJJoGDc
cr.
-	Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah
-	Vleka vozil
-	Odkup poškodovanih vozil
Tel. 832-132, 832-822, 832-474
BUKOVO HLODOVINO
ODKUPUJEMO
plačilo takoj
Informacije: 0609-621-475
Prodam ali zamenjam rabljeno satelitsko anteno za videorekorder ali player, tel. 885-073 Janez.
Prodam prašičke od 20 do 25 kg, tel. 721-436.
• » *
Travno silažo v balah prodam, tel. 831-472.
* • •
Prodam prašiče za zakol, tel. 882-775.
* * *
Prodam simentalko brejo 8 mesecev, tel. 841-085.
* * *
Prodam sinthesizer Yamaha PSR 90 + stojalo, tel. 832-829 Miha.
R-5 Campus plus 3V, 1. 9/93 prodam, tel. 841-134.
Termoakumulacijsko peč ugodno prodam, tel. 831-965.
* * *
Prodam belo maturantsko obleko št.
38-40, tel. 832-135.
* * *
Selitve opravljam - sobote in nedelje na telefax 832-745.
* * *
Prodam sinthesizer Yamaha PRS - 90 + kovček + stojalo, inf.: 832-829.
Industrijski šivalni stroj Necchi z odrezom niti prodam, tel. 841-150.
* * *
Zamrzovalno omaro (50 I.) prodam
za 15.000 SIT, tel. 831-829.
• * •
Ugodno prodam nerabljen cirkular za opaž, tel. 841-356.
• • *
Prodam Tipo 1,4 I. 89/90 reg. do 1.97 rdeč, raztegljiv kavč, tel. 844-534.
V Mozirju prodam cca. 3000 kg kvalitetnega sena, cena po dogovoru, Stel. 061 328-009 ali 063 831-091.
• • •
Kadar želiš v Brno, telefoniraj: 843-259.
• * •
Kupim kravo simentalko, brejo 2. ali
3. tele, tel. 832-890.
* * *
Prodam zazidljivo parcelo 520 m2 v Šmartnem ob Dreti. Jelka 841-211, pon. - pet. dopoldan.
Kupim smuči 170 cm in pancarje 40 številko, tel. 846-019.
• * *
Prodam bikca simentalca težkega 100 kg, tel. 844-326.
Prodam 10 ha gozda na Ljubnem, tel. 832-178.
* * *
Prodam telico sivo - rjavo brejo 8. mesecev A kontrola, tel. 832-578.
* • *
Za simbolično ceno prodam malo rabljen pralni stroj, tel. 843-638.
* * *
Prodam dvoredni pletilni stroj "Singer", tel. 843-678.
Gornji Grad, Attemsov trg 28 - prodam hišo - Žehelj. 10x12 m, dvonadstropna, 5.000 m2 zemljišča, ob Dreti, tel. 066 527-762 ali 063 831-352.
• • •
Prodam travnik 0,90 ha v bližini Mozirja oz. Nazarij, tel. 841-286.
Prodam kotno sedežno, zakonsko posteljo, daljinski telefon Panasonic, tel. 832-018.
* * *
Prodam motorno žago Stihi 051 D. Podlesnik, Florjan 36, G. Grad.
* * *
Prodam Golf dizel I. 84, inf. tel. 841-761 po 18 uri.
* * *
Mizarski skobeljni stroj, poravnalka -debelinka, širine 41 cm, poceni prodam, tel. 831-685.
* * *
Prodam Fiat 850 1. 84 prevoženih 58.000 km, registriran do 20. maja, cena po dogovoru, tel. 892-770.
Slamoreznico in reporeznico na ročni pogon ugodno prodam, tel. 843-070. • • •
Prodam Jugo 55 Skala, 1. 90, tel. 843-466, popoldan.
* * •
Prodam nov prtljažnik za smuči na ključ za Golfa, popoldan, Janez Jerše, Bočna 32, Šmartno ob Dreti.
* * *
Oddamo poslovni prostor 20 m2 v središču Gornjega Grada, po želji
tudi opremljen, zvečer, tel. 843-240. ...
Odlično ohranjen Yugo 45 (letnik 89), bel, nove gume, prodam za 3000 DEM. Telefon: 841-075
KUPON za brezplačni mali oglas do 1 O besed v a». številki SN
IME IN PRIIMEK
«APS
AVTOPREVOZNIŠTVO IM SERVISI
d.d.VELENJE
•«m
ä
Obveščamo vse voznike Savinjske doline, da od 8. januarja 1996 obratuje v APS Velenje, Koroška 64 nova sodobno urejena pralnica za tovorna in osebna vozila.
Odprta je:
od ponedeljka do petka 6.00 do 20.00 ure
sobota 6.00 do 18.00 ure
nedelja 7.00 do 12.00 ure
Možen nakup žetonov z 10% popustom.
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d. d.
	Veleni^^
IZKORISTITE PREDNOSTI BANČNIH AVTOMATOV!!!
Vse uporabnike bančnih avtomatov, ki so že spoznali prednosti dviga gotovine na BA bi želeli opozoriti, da je na bančnih avtomatih ekspoziture Mozirje in agencije Šmartno ob Paki ter ekspoziture v Velenju poleg osnovne storitve, dviga gotovine možno opraviti tudi
polog gotovine na tekoči račun in plačilo splošnih položnic.
Obe novi storitvi sta tako preprosti kot dvig gotovine, le navodila, ki se sproti izpisujejo na ekranu avtomata je potrebno upoštevati.
Vse komitente, ki bi želeli izkoristiti tudi te prednosti BA naprošamo, da se pred prvo uporabo novih storitev zglasijo v eni izmed treh naštetih poslovnih enot ali v enoti, ki vodi njihov tekoči račun, kjer se bodo seznanili s splošnimi pogoji poslovanja in to tudi pismeno potrdili.
VEDNO PRIJAZNI PRI ROKI,
BANČNI AVTOMATI
LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d..
$09*8*®
ZgttŽNOt
Na trgu 36, Mozirje od	12.	do 23.2.96 1
O SR. lERMOflis	2-6	2~50cr 2.000 ji
	8-12	.2-900 2.520 H
Otr. tfrmoHšs Mače	2-4	JL600 1.280
	8-12	L90CT 1.520
Otr. trenIrIce boi»bAŽ	2-6	.2-800 1.960
	8-12	JL20Ö 2.240
Oir. sp. d£l irenIrIce	2-6	J-200 960
	8-12	JL40O 1.120
TerMoHŠS odRAsli SRAjCA		4-900 5.920
p ulov ER		4-40Ö 5.520
PuloVER S kApUCO		samo 2.500
PuloVER ORANŽ		samo 2.500
Termo IiIače		i-000 2.400
DtkliškA jAkNA		.8-850 4.900
Dekliški pulovER		4-500 2.900
DekliškA TUNikA		1.900
F. pulovER		4-500 1.900
F. pulovER		4-500 5.800 /
Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil
Renault 5	I. 89, 90, 91, 92
Renault 19	I. 89, 90, 93
Šafrane 2,2	I. 94
Trafic T 1200	I. 85
Zastava Jugo 45	I. 87
Zastava Jugo 55	I. 88, 89
Peugeot 405	I. 90
Opel Astra 1,4	I. 93
Cimos AX 1,4 RD	I. 90
Suzuki Swift 1,3	I. 90
Ford Sierra 1,8 TD	I. 91
Fiat Tipo 2,0 16V	I. 93
VW Passat 1,8	I. 92
LADA Niva 1600	I. 93
Posojilo na 2	do 4 leta,
obrestna mera	R + 9,5. %
DÖ23CL] d. o. o.
Levec 54, 63301 Petrovče tel. 063 452-515
RENAULT
o! z u D
A Z u
n m
I-m
COBISS Q
tel.: «d 1-316
9.00 - 14.00 od ponedeljka do petka ____________sobota zaprto__________________
izven delovnega časa pokličite 832-237!
Karneval v Benetkah - 1 dan - 10. in 17.2. 2.990 sit.
Kanarski otoki 10.2., 7 dni - od 730 DEM dalje Tunis, Malta 17. in 24.2., 7 dni, od 440 DEM dalje Toscana 3 dni, 12.4. 299 DEM Pariz 21., 28.2. 5 dni, 299 DEM Ažurna obala s Provanso 22.2., 4 dni, 299 DEM Gradovi Ludvika Bavarskega 12.4. 3 dni, 260 DEM Ponudba vseh slovenskih zdravilišč, počitnice v Sloveniji in na Hrvaškem posebna ponudba - zimske počitnice od 17.2.-3.3.
Smučanje - apartmaji Rododendro-Pampeago, na smučišču od 350 DEM
Val Thorens - Francija - 1. maj. Program s cenami in terminom je že stiskan. Pokličite in poslali vam ga bomo domov.
Sejmi:
Cebit - Hannover, največji sejmi računalništva in telekomunikacij 14.-20.3.	2, 3, 4 in 1 dan,
posebno letalo
letalske karte, sindikalni izleti ter dolga eksotična potovanja.
Celje - skladišče D-Per
tur 7/1996
26 Illlllllllll
Qrad Vrt 5000003431,3
S Savinjskimi novicami na letovanje!
Med prispelimi pravilnimi odgovori 2. kola (Francija) smo izžrebali kupon, ki ga je poslala Vanda Jurkovnik, Prešernova 4, Mozirje. Čestitamo!
Odgovor na tokratno vprašanje napišite na kupon in ga v kuverti pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA IGRA". Rok za oddajo tokratnega kupona je ponedeljek, 19. februarja 1996. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali lepo nagrado, to pa je BON V VREDNOSTI 5.000,00 SIT iz programa Tu.istične agencije SONJA Nazarje. Ob tem naj dodamo, da bo to tudi zadnje kolo omenjene nagradne igre. Kajti v prihodnji številki znova pričenjamo z žrebanjem zvestih naročnikov za naš avtobus. Morda boste med njimi prav vi!