Št. 49.                                      V Gorici, v soboto dne 20. jünija 1908.                                Letnik X.
Iihaja Tsak torek in soboto ob
4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva
praxnik ixide dan prej ob 6, zveöer. Staue
po poflti prejeman ali v Gorici na dorn
poliljan celoletno 10 K, polletno 5 K in
Setrtletno 2*50 K. ProdajasevGorici t to-
bakarnan Schwarz t Šolskih ulicah,
Jelleraitz t Nunskih ulicah in Le-
ban na VerdijeTem tekaliS3u po 8 Tin.
GruRICA
Fredniitvo in upravni&tvo ne
nahajata   t   «Narodni   tiikarni>,
uJica Vetturini h. It. 9.
Dopise je nailoriti na uredniätvo,
oglaie in naročnino pa na upravriigtfo
»Gorice«. Oglasi ie računijo po petit-
Trilah in licer ako le tiakajo 1-krat po
14 Tin., 2-krat po 12 Tin!, 3-krat po
10 Tin. Ako ie TeČkrat tiikajo, radu-
nijo ie po po*odbi.
____________________________________                                                                                                                   I
Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavöar.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukeziö).
V
Se ena beseda k vo-
iaškim naborom.
Resnica jo sicer Boga ia poštenim
ljudera Ijnbp, no pa „Soöi". Kjer more,
zataji „Ssča" resnico in postavi na njeno
mesto prosto laž.
Na preteöenih vojaških naborih je
oblastro potrdilo v Št. Ferjana veliko več
vojakov, nfgo droga lela: letos baje
okola dvajset, Iani niti deset. Edo je
tenon kriv? „Soča" ve natančno: po-
sianca dr. GregorčiČ in Fon sta krifa,
ker 8ta glasovala v državnem zbora za
poviäanje ätevila retrutov! Večina za to
povišanje je znašala dva glasa. Ako bi
bila poslanca dr. Gregorčič in Fon gla-
sovala zoper poviianje, bi bil predlog
pokopan, tako pa je bil sprejet — pravi
„Soča".
Toraj poslanca dr. Gregorčič in Fon
sta in oral a glasovati zoper povišanje.
Vprašamo, zakaj pa niso glasovali zoper
predlog liberalni poslanci Š t r e k e I,
ftoblek, Hribar, Ježovnik, dr. Ploj, dr.
Rybif in dragi? Eje bo bili ti janaški
nasprotniki vlade ob glaaovanjo? Zakaj
so se odatranili iz zbornicp, ako so ho-
teli preprečiti poviäanje rekrotov?!
In vendar pravi „Sofa", da pomeni
izdati koristi slovenskega naroda, ako se
ne glaBnje zoper tak predlog !
Lib^ralni poslanci „Sočinega" ka-
libra naj ai vtaknejo to spričevalo „Soče"
za klobnk.
Mi pa nočemo biti tako zlobni kakor
je „Soča" in menimo, da so te poslance
vodili dragi nameni.
Pri tej priliki pripomnimo, da smo
vpogledsli zapisnik državnega zbora o
dotičnem glasovanja in iz njega izhaja,
da naš poslanec Fon ni glasoval sa po-
viianje rekrntov.
Radi tega pa ni zadostovalo, da je
glasoval dr. Gregorciö zoper povišanje,
ampak moral bi bil giasovati zoper tndi
Strekelj — kcr ctta manjkala dva glasa
zoper vladni predlog,
Vrnimo se k stvari:
Dosedaj se je vzelo v domobrance
na leto 14.800 rojakov (ker se jib 250
pošilja jjdomov pred časom); od sedaj
najprfj se potrdi v vsej Avstriji 4740
vojakov vec na leto. Eer so torej t
Stfrjanski občini vzeli letos še jedeukrat
toliko kakor prejänja leta, bi se moraio
po „Soči" v vsej državi povišati število
ne za 4740, ampak za najmanj 30.000
»ojakov.
Po vladnem predloga pride od po-
večanega števila 4740 vojakov domo-
trancev na vse primorske dežele
(Goriška-Gradiška. Trst, hlra) 131 vo-
jako? ?eč; to število se porazdeli toraj
med Slovence, Farlane, Hrvate in Ita-
lijaae. Primerjajte te ätevilke in videli
bodete, kako neznatno je povišanje. Na-
»proti tema dovoli vlada zboljianja, ka-
tera Bmo že navedli; ta zboljšanja nam
sicer še niso zadostna, ali vendar jako
velika, ako pomislimo, da odpadeta zadnji
dve leti orožnih vaj pri domobrancih
k»r pomeni, da je oproščenih teh vaj na
prinaorakem 112O ljndi večinoma že
POsoženib. Vrha tega je poviäanje re-
kratov prvi korak do upeljave dveletne
*ojaške službe.
Sicer pa se potrdi v vojake vse
spo8obne mladeniöe, samo da se jih po-
atavi v nadomestno reservo, ako jih je
*eč kakor natanöno   predpisano  število.
Tako stoji in ne drugade.
Ne čadimo se, ako župan šllrjanski
trobi po občini govorice, kakor Bmo jib
gori omenili; ampak da je „SocV ta
„ngledni naprodni" list tako grozno
neam&a in slabo podačen», tema bi se
morali čaditi, — ako bi je ne poznali. Pr&-
šacao pa ie enkrat, kako je tr, da so
po mnogih drogib občinah na posre-
dovanje žapanov potrdili celo manj
Ian to v ko drnga leta? Ali se Slferjanski
žapan ni nič brigal za svoje ljndi ?
Čema pa dolži poslanca Fona in Gre-
gorčičp, <3e se sam ni pctegnil za ä'far-
janske fante? To ni lepo!
Sklep reformne
pravde.
Ker menimo, da smo pred met te
pravde vsestransko obdelali in pojaenili,
ker smo uverjeni, da tte našim čital-
cem goriika in irtrska vol.^ rt forma po
Bvojem bistva sedaj dovolj znan<, in ker
nam „Eiinoat" ne daje več povoda, zr-
vračati nje novih fraz, katere edino so
tvorile snov grajanja naše in hralisaoja
istrske rtforme: sklepamo s tern 61an-
kom to dolgo, a veiepotrebno pravdo.
Je pač prebridka resnica, da je^življeoje
ogromne veeine našega Ijadstva življenje
trpina. Naravno je, da postaja to ne-
srecno ljadstvo v Bvojem bednern staaja
neetrpao. Ker mn njegovi znkoniti z*-
stopniki v deželi ne morejo ž*l doaeči
hitrega, izdatnega, vsestranskega izbolj-
ianja rev in nadlog in narodne ravno-
pravnosti, je prav amevno, da to Ijud-
stvo obapava, da postaja proti svojim
vsakokratnim zastopnikom nezanpno ter
se z lahkobo oprijemlje vsakoga, ki nje-
gove zastopnike graja — če tudi še tako
krivično — ter Be rou ponaja za reii-
telj». Uiogo tega osiljajočega se reiitelja
je igrala nasa i „liberaina" oziroma nje
nSočaM cel ča? minole dežeinozborske
dobe. Pri lanskih volitvah se je pridrn-
žila   ,.Eiino8l"   in pri  letoänjih volitvah
j tudi bivša Frankova, zdaj Mrmoljeva
.kmeöka" stranka. la vsa ta pisana „re-
šiteljska" di-nžba je jahala najbolj po
naii vol. nformi. To si je izbrala za ve-
liki boben, s katerim je skašala s svojo
aeodo nezadovoljno ljadstvo odvajati od
njegovih dosedanjih zastopnikov. Deloma
f se ji je posrečilo. Ali momentanen nspeh
te liberalne „trozveze" ni naše stranke
ue osnpnil, ne oslabil. V pretekli dobi so
imeli ti naši nasprotniki lahko nalogo:
grajati, podirati; v prihodnji dobi jira bo
treba: delati, graditi. Prijeini das graje
je za nje minal, nastopil je nehraležai
<5as del«. Našaatano in zapeljano ljad-
stvo bode zaöelo kmala zahtevati: Zdaj
nam dajte, kar ste cbljobljali ! — Videti
hočemo torej liberalne „čudeže" in —
Čakati. Naie najbolje orožje bo —
cap. —
Ali rok nočemo križem držati, de-
lati hočemo naprej za Ijndstvo in — ma
odpirati oči, da tern prej izpozna prikrite
in odkrite liberalne kričače. Zadnji svrhi
smo namenili pra?do o vol. refjrmi. Be-
ganje Ijadstva z lažmi o vol. reformi je
bilo liberaicem tako mogoöno orožje, da
bi bili ž njim dosegli epohalen aspeb,
ako jim nismo stopili v „Gorici" na-
sproti z — resnico. Žal da so vol. re-
formi prehitro sledile dvojne volitve in
da naä ponk ni mogel tako hitro pro-
dreti med maso našega ljadstva. Prav
veliko uslago nam je torej napravila
„Edinoat", ko je letos zopetzaöela prem-
Ievati icfsmne laii o nisi vol. rifcrmi.
Vemo, da je bila letos k tema prisiljena,
ker ni vedela drogaöe prikrivati velike
blamgže, katero^n^jfce ^^Miesla poaesre-
čena istraka ^ffjj^^or<b»f*\]e že sama
na sebi vtliki^ffniaz^ »a ter a se je pa
za „Edinosi" še podvojila, kerjereformo
napovedala za veliko narodno srečo, pa
je žal le narodna nesrefa.
, Treba je bilo torej, da »mo posegii
tndi po istrski rtformi ter dokazali, da
je „Edinost" ravno tako spretna moj-
strica v lažnjivem hvalisanja (w Istri) ka-
kor T IsŽDJivem grajanja (na Goriikem).
Pri obojem smu imeli pred očmi le en
namen: podati našim iitalcem, naäim
[ »omišljenikom na roko dokeze, da jihpo-
! rabljajo vsak čas in proti vsakoma, ki bi
! hotel v njih navzočnoBti izkorilčati prcti
' naäi stranki krivično grajo naie goriške
vol. re forme ali neresnično bvaliaanje
istrske vol. re forme. V ta namen se nam I
vidi amefctno, da ob sklepa naiim sc- j
mišijenikom samarično navedemo vse
giavne dokaze, katere smo v svojih člankih
podrobno in tako temeljito argamenti-
rali, da se jim „Eiinoat" niti s svojoso-
fhtiko ni mogla približat'. Naši somišlje-
niki naj torej vsakemu domačema na- ¦
sprotnika, ki bi hotel iz nEiinottiniha |
friz liberalni kapital kovati, zabrasijo v
obraz te-le naie od nasprotnikov neiz-
podbite dokaze:
1. Naš goriški novi vol. red je
boljši od prejšojega, ker vsebuje neiz-
podbiten izboljšek za naše Ijudstro in
sicer v moderno-sccialnem ozirn a)
pričetek občne volilne pravicr, b) tajno
volitev, c) odpravo ponižajoče in pod-
kapljivoati agodne institacije vol. mož,
č) pravičnejšo in agodnejšo razvrstitev
volišč.]
2)    Absolatno   izključena   je   bila
; vsaka možnoat izboljšanja v naro dno-je-
zikovnem   ozira, ker   bi bilo to   mogoče
le,   ako   bi   bil   novi   vo). red premenil
I laško zbornično  večino v   slovensko. Za
! to bi bili morali pa tudi Lahi glasovati;
I kajti prememba  vol. reda zahteva 2,3ko
večino glasov, alov. glasov pa ni  niti ab-
solntna   večina.   Kaj   takega  pričakovati
od Lahov pa more le kak poiitičnitepee.
3.   „Eiinoat" in   „Soöa"   Bte skaäali
tadi to   neamno   domnevanje   atepsti v
glavo našema  ljadstvn,   ali na  nade po-
novno   pozivanje,   naj   to   dokažete, Bte
me\žasto molčali.
4.   Slov. liberaina poslanca sta gla-
sovala T   drngem,  najvažnejšem   čitanju
zakonskega  vačrta  naie   vol. re forme v
katerem čitaoju jedino se dajo premembe
predlagati z   naiimi poslanci za vse pa-
ragrcfa (od   pr^^ga   do zadnjega), s tern
sta torej   načrt   kot dober v vseh posa-
mezuostih   potrdib, in   ker sta potem v
zadnjem   čitanja   en bloc (povprek) gla-
sovala   zoper  vse  paragrafe,   dočina sta
jih   v   prejšnjem   čitanju   z glasovanjem
odobrila, sta   le   dokarala   svojo neved-
nost   in nezmožnoat,   ali   pa   frivolnost.
lahkomiselnoat   ob   Bklepanja   tako važ-
nega zakon».
5.   Liberalnima  poslancema sta bili
odprti   dve   poti, s katerima   sta   mogla
sama vol. red preprečiti.
6.  ZborniČne  večine ne more dati
Slovencem   za  zdaj   do popolnega ave-
Ijavijenja oböne   vol. pravice   tadi v de-
želnib volitvah nobena vol. re forma, ker
si Italijani sami gotovo nikdar ne zadrg-
nejo   vrvi   okoli  vratu   svoje zborniöne
veöine.
Zbornično  veöino   more    nakloaiti
Slovencem   edino   le zmaga pri Tolitvah
v trg. in obrt. zbortnc'.
8.    Doöim   je Siovencem pot do te
image   odprta, ne   morejo ^niti misliti t
tem   Btoletja   na zmago v   mettti G jriei.
Ni torej za zdaj za Slovence neereča, če
voli   po   novem   vol. reda  Gorica b far-
lanekimi   mesti, pač pa je mcžno, da se
zvežejo   mestni   Slorenci   (seveda   le   v
svojo   korist)   s  konservatiynimi Farlani
zoper   goriäke   mestne   Lahone,   kar po
prejinjem vol. reda ni bilo mogočp.
9.   Če bi bilo pa mcžno, kar  r Eiir
nosl" in   „Soča"    „farbate", da bi priili .
Slovenci v Gjrici v kratkem čaeu doves
čine, no   potem   bi   po novero vol. redft f:
Slovenci — kakor   so   pri m ^olh voliif- ¦«
vah goriški   mestni Lshi    —    «raagali j *
mestni skapini, kar po   etarem vol. reda
zopet ni bilo mogoöe.
10. Laž je „Edinostina" trditev, da so
konservativni   Farlani   rarjarjeni  na dr.
j Grfgorciöa zarad glasovanja za novi vol.
red ; saj je njih voditelj dr. Faidntti sam
tadi za vol. reformo glascval.
11.   Naši   poslanci   so torej modro
ravnali, da so giasovali za ncvi vol. red,
ker je   vendar  boljii   od starega in ker
|   bcljšcga niso  absolatno  mcgli priboriti;
| če so pa znnaj zbornice protestirali proti
! njemn, so protestiraii proti krivici, ki se
nam tadi po novem vol. reda godi.
j            12. „Edinost" si je torej dovclila t
j gonji zoper našo Slov. Ljad. Stranko
pod pretvezo narodnega lzdajdiva tarad
naše vol. xt forme grdo igro, ki pristoja
paö le slov. očetorn istrske vol. reforme;
kajti ta je zakrivila: s) da Oätanejo
ietrski L«hišenada)je „beati possidentes",
I ki sedijo pri bogtti obloženi mizi, na ka-
teri imajo nakopiöenega vsegt», kar jim
zagotavlja absolatno nadvlado, bogate
pridobitve dosedanje samovlade v deželi ;
b) da jim ne morejo Slovani od vsega
tfga niti trohice vzeti ; c) da morejo
Lahi za vsako novo slovansko pridobitev
glede poljedelBtva, šol, javnih stavb za-
htevati enako ali tadi večjo kompenza-
cijo, in če jim Siovani te ne dovolijo,
tudi sami — vsega potrebni — nič do-
bijo; č) da nimajo Slovani o uporabi
svojega jezika prav nobenega jamstva ;
d) da so volilni okraji tako kriviöno are-
jeni, da je ltalijanom za nedogledne case
zagotovljena večina nad izdatnimi slo-
i vanskimi manjšinami v okrajih in v
J zbornici, dočim bi bili Slorani celo po
prejšnjem vol. reda prišli v kratkem časa
do zborniöne večine.
Slovenci na razsfavo
v Prago!
Matiika Prags, sree VBega Slovanstva,
'¦ se je zopet odela v slavnostno krilo ia
slafi prelepo slavje* v njej se zbirajo
tisoči in tisoči raznih narodov, da so
svedoki najlepiih dni češkega narodar
ko se v praäki razstavi prelestno zrcali
i kultnrna in gospodarska moö najnapred-
nejša iz slovanskih piemen. Nad 150 ve-
likih kongresov se vräi letos v Pragi; iz
vseh krajev Errope prihajajo v Prago
občadovalci slovanskega ama in napredka.
Izmed Slovanov najitevilneje posečsjo
praiko razstavo severni Slovani: Rasi in
Poljaki. Samo med Slovenci vlada nekako
mrtvilo glede praike razstave, in da se
tema odpomore, je iz čeikih vrst samih
izäla akeija, ki ima Slovence privabiti
na praiko razstavo. Chrednja zvez»
„Ceakych   Baračnika" v Pragi,  ki jej je
glavni smoter gradoje ^eikth iol t cb-
mejnih krajih in negovanje slovan-
8ke rzajemnoati je Jpriöela akcijo
za islet Slovencer v Prago ter z Tsemi
pripravljalnimi deli poverila svoja člena
g. Beneia in Eraiovca.
Islet Slovencerv t Prago se Trii
doe 16. j a 1 i j a t. 1. in sicer po ale-
dec e no Tzporeda:
16.  j o 1 i j a: itletniki se zbero po
5. popoldne  v   hoteia   Š t r a k e 1 j v
L j a b 1 j a n 2. Ta jim praški odposlanec
izroči izletne znnke. Olhod iz Ljabljane
jnžni kolodror ob 735 zveöer.
17.  jolija:   ob k6. zvečer prihod
T P 1 z e n j. Pozdravni večer v Meščanaki
Besedi. PrenoČimo r Plzoja.
18.  jalija:   ogledamo   si zname-
nitoati: najslarnejio pivovarno na s?eta,
ogromne   Škodove   tofarae   /sa   topove,
trgovsko akademijo, trg. zbornico, mestno
gledališče; pog^ščeoje v češki pivovarni.
Zvečer   koncert   in   gledelišče. — Pre-
nočevanje.
10. jalija: odhod iz Plzna ob 9
dop., prihod t Prago ob 12. popoldne v
razstavo. Savnostna razavetljava na raz-
stavišča.
19., 2 0., 2 1. jalija ostanemo v
Pragi ter ai razren razatave ogledamo
Tse veöje znamenitosti: Kralj. grad, vrh
Petrin kjer je sretovnoznani stolp liki
E fi6T T Pariza, slovanski uarodopisni
mozej, vseačilišče, tehniko, poljedelsko
Tisoko šolo, trgovsko akademijo, prvc-
Btolno cerker ar. V.<da, tovarno za
orodje I.j Vindyä, Slavin - grobovje
čeških velmož, narodno in vinogradsko
gledališče, mestne elektrame, vodorodne
naprave itd.
2 2. jalija: ob 8. zj. odhod z pa-
robrodoin v vinorodni M e 1 n i k, kjer si
ogledamo velikanske kleti kneza Lobko-
vlca, ivišjo vinorejsko solo, tovarno za
sladkor ki se pridelaje iz pese itd. Ob
5. pop. odhod T Prago kjer zopet pre-
nočimo.
23 jalija: ob 1/211. dop. odhod
iz Prage ob 1. pop. prihod v Tabor.
Ter ai ogiedamo kralj. češko gospodarsko
akademijo, glasoviti mazej, prekrasai sc-
kolski donj, tofarno za ametna gaojila
itd. Olhod iz Tabora ob 9. zvečer.
24. jalija: prihod t Ljubljano ob
6.50 zvečer.
Iziet se bo vräil ako se priglaai
Tdaj 40 adeležencev, kar ae skoro lahko
z gotovostjo račana. Preskrbljeno je, da
bodo imeh sIot. iziemiki svoje posebae
vozove ki bodo nosili Lnapis „Slovenci
na razstaTO v Prago". Posebno pa je
vaZQO dejatvo, da bodomo Slovenci pov-
sod na Češkem dostojno sprejeti po
raznih odllönih korporacijah in draitvih.
Islet bo vod,l mlad energičen gospod, ki
že več let biva v Preigi ter je češoine
kot slovenščine vešč. Udeleženci lahko
vstopajo na vseh postajah od L;abljaae
do Ceiovca na vlak, ki odhaja 16. jalija
ob 7 35 zveöer iz Ljabljane.
izleta se lahko udeleži vsakdo brez
razlike spola in stanu.
Ktr je izkljačeno vsako dobičko-
lovatro in je akcija za izlet izšla iz
zgolj rodoljubnih castes je tadi mogoče,
da so stroški za izlet tako nizki, da bi
po&ameznik gotovo potrošil veö ko dvojno
8Toto. Cene izleta so:
ˇ 111. razreda 120'K, v II. razred 140 K.
Najširšim   vrstam   slov.   naroda je
tako ndeležitev   omogočena.   V   tej ceni
je obaeženo:     vožnja    tja     in     nazaj
in vea  caa   bivanja   na   Ceškem 3 krat
dnevno hrana  in   pronooišče.  Hrana in
prenoöisöe bo v hoteia prre vrste. Hrana
bo obilna   in  po   načrta   table   d'hotel.
hletniki   torej   nimajo   nobenih   dragih
izdatkoT. Prijave naj se poäiljajo najdalje
do 5. julija na naslov:   Gospod Em an
Beneš • Malostransky    spiso-
TatelPraga   VII.   Skaieckäul.
3 5 5. Zajedno 8 prijavo se mora poalati
zadavek 10 K   ter   naznaniti   na kateri
postaji želi izletnik vstopiti. Najdalje do
12. julija t. 1. pa mora biti doposlan na
naslov. gosp. Beneia  ostali  zcesek
110 K  (oziroma   130  E).   Na   poznejše
prijave se ne  bo  možno   otirati. Vaa v
to stroko spadajoča pojaanila dajata pod-
pisanca! Na svidenje dne 16. jalija r
Ljubljani.
Praga, dne 15. ložnika 1908.
Oirednja zreza draitev „C^skych
Baračnika". — Za jpripravljavni odsek :
Etnan Benes-Maloatransky piaatelj in
prezidijalni aridnik magistrata Praga
VII. Skalecka al. 355. — Franjo Kra-
šovec akademik Praga VII. Skalecka
al. 355
DopisL
lz ToaaaJA. „Jaj, kako je to b'io
lepa" ! Tzklikntla je stara ženica, ki ik?
arečala. la res! Bio je lepo, ganljivo,
podačljivo. V mialih imam krasno vese-
l'io, kcjo so na Vaebohod priredile
učenke tukajsnjega „Eizabetišča" öc.
šolskih sester t proilaro trojnega ju-
bileja.  —
Predatavljala se je prelepa igra
„Lurška pastarica" z teličastnim petjem
in kslarno8ti primernimi deklamacijami.
Vse točke iz?ršile so deklice izvrstno.
Nastopale so korajžao in sigarno. Po-
znalo se je, da rsako se je nglobila v
STOJo vlogo. Navzoči smo bili zadofoljni
z Tsemi igralkami, a pohvaliti moramo
one ki so imele daljse nastope. Pr?a je
Anica C'goj ki je deklamarala ter pred-
starljala Barnardko. Vaakdo ki je vide!
na podobi larške M. B. naslikano Bar-
nardko reči je moral: aaj r63 taka j e
morala biti Bernirdka tako je morala
govoriti. Grmek Marija kot grofuja je
svoje grcfjTsko dostojanstvo imenitno
imenitno kazala, le žil da po igri ni bila
tec bogata grosmja temveč plebejka brez
klobnka! Naj dalje Š9 omenim iz po-
znanih igralk Marija Farlani ˇ alogi
slepe deklice in Mlekuš Adele, njene
aeatre. E frida Fdbiani kot B ižaaa do-
mača nčiteljica kaže da bo enkrat
krepko in nenslrašeno Tzgojerala njej
izročene ačenke.
Gregorič Sabina in Goštiu Antonija
poTzročili feta muogo ameha te srojim
nastopora. V ziyljenju pa ne smeta biti
tako osorni in [jezičoi kakor Birba in
Jera. Bakar Angela pokazala jo da kot
žapanja ona žapaaaje iu ne on !
Petje pod vodstvom gosp. Mirkota
Sonc je kct po navadi trio vspelo.
^Mlatiči" so provzročili mnogo smeha in
in Foersterjeva „Planinska" se je mo-
rala na občao zahtevanje ponavljati.
Slavnost se bo še vriila dne 28. in
30. janija. Upamo, da k prihodni vese-
lici bodo prišli tadi oni, ki se takim
podacljiYim zabavam odtegajejo.
Vso cast toraj čč.   iolskim sestram
ačfteljicam za njih trnd in -blagor kraja,
ki jih ima, blagar stariäem, ki izročajejo
sroje otroke njim vzgojo.
Darovi.
Za rS o 1 sk i Dom"
Narod.  darek  goriikih gimnazijcev
za mesec majnik E 9.36.
Nadalje so darorali z geslom „S v o j i
k s ˇ o j i m" zbrani v goatilni g. Gor-
janca na Eorna t Gorici naslednji:
Franc Gomilšček, trgovec na Drežnici 8
E, Neimenovani 1 K, Jožef Gorjanc, go-
atilničar na Eorna v Gorici 8 E, Rafael
Vuga, trgotec na Eorna ˇ Gorici 8 E,
Neimeno?ani za g. R. Vaga prodani
krompir 2 E, Jožes Madon Talgo Eošar,
Madeni 1 E, Franc Eovačič, trgovec na
Idriji ri Bači 1 E, Jožtf Erašček, po-
sestnikv Plavek 1 E.
Bag živi gealoici „S ? o j i k a v o-
ji m IM Želimo, da bi dobili mnogo poL-
nemalcev, ki bi ae res držali tega zla-
tega gesla !
Preplačila za IV. zvezek S. Gregor-
čičerih poezij: Matija IrančiČ, vikar Ge-
rovo E 2, Joa. Tal, kaplan Trat 80 r,
R. Fiisan, c. kr. vis. zemljemerea Tol-
min K 1.80, Fr. Čerr, vikar Grahoro E
1.80, Jos. Eragel, dekan Tolmin K 16.80,
dr. Jos. Eobal, kaplan, Dornberg 80 v,
Fr. Hiii, vik. Oeehek E 1.80, Val. Enavs,
ˇik. Logjc K 1.80, Jos. Golja, žap. Kož-
bana E 16.80, Jos. SkoÖiu, dekan Derin
E 6.80,   And.  Elobnčar,  kand. Borec K
180, Ant. Glešič, karat Štanjel K 1.80,
S Gregoröiö, vik. Sedlo E 1.80, Lad.
Eompar, žapnik B Ijaaa E 6 80, Miha
Zega, dež. poalanec Etnal E 1 80, Peter
Fiego, kanonik Trst K 1.80, Valentin
Batiö, kurat L;vek K 2, Štes. Jenko, ka-
rat Podgraj K 1.10, Jjs. Zapan, dektn
Dolioa 30 v, Jos. KariaČič, karat Medana
E 1.80, Earol Bane, c. kr. aodni oficijtl
Eomen E 1 80, M&tija Sila, dekan Tomaj
E 1 80, Fr. Marinid, žapnik Eojako 80 t,
Alozij N*teli<5, žapnik Breginj K 1.80,
U. Eamar, karat Pevma 60 r.
Za Gregorčičev do m
je doilo našema nprarništva: „Hranil-
nica in poaojilnica Ojek 50 E, Fr. Franko,
ˇik. Chek nakazana nagrada od posojil-
nica in hranilnica 0 lek E 50, J >b Cgoj,
krojač Osek E 2, Ant. Bele, nadaöi-
teij JOsek E 1, Ant. Eoiata, podžapan
Oiek E 1, Jjp. Ž*vic, podžapan Oiek K
1, Fr. Eoaovel, Oiek E 1, Jos. Gleičid,
Oiek E 1, Ant. Košnta, Oiek K 1, Fr.
Rijavec, E 1.
Novice.
Slovenske trgovee in obrt-
nike v lnestu, ki reflektirajo na
to, da se jih posebno priporoči v
reklamnih seznamih in knjižicah
slovenskim odjemalcem v mestu
in izven mesta, pozivljamo p o-
n o v n o, da se zglase čimprej v
„Trgovsko - obrtnem društvu", v
ulici sv. Ivana st. 7. od 8.—12.
ure dopoldne, kjer dobe tudi druga
važna poročila.
Svoji k svojini! Društva, ki
so pridružena „Slovenski v krščan-
sko socialni zvezi% opozarjamo,
da zanesljivo odpošljejo svoje od-
poslance na obeni zbor S. K. S.
Z. v Gorico. Občni zbor se bo
vršil dne %. julija ob 10h do-
poldne v „ Centralu" v Gorici.
Ker je dnevni red važen, je že-
leti, da vsako včlanjeno društvo
odpošlje svoje odposlance občni
zbor   svoje „Zvezeu.
Savnost v prosiaro pesnika
SimonaGregorčiča, ki jo priredi
jntri dne 21. t. m. ob 5. uri pop. ˇ dvo-
rani „Central" „Slot, katol. delavsko
društfo" v Gorici obeta biti vrlo zani-
mivo TambaraSki zbor nastopi prvikrat
s petjem. Imeli bomo tudi nekateretočie,
ki niso y vsporeda.
Prcces'ja presv. Reinjega
Teleaa t četrtek se je izvršila ob
najlepSem vremena in v popolnem reda.
Na Tr&vnika je g. kne/.onadškof dal bla-
goslov ondi navzoči posadki. Pri blago-
slovih so na gradn streljali. — Posadka
je po končani procesiji defilirala mimo
generala. Navzočega je bila na tisoče
občinatra I
Evviva Gorizia italiana so ˇ če~
trtek med procesiji klicali neki la-
ski smrkovci v Semeniiki ulici, ko so
mimo sie slovenske äolske učenke. Slc-
venci, pokažite t dejanja, ne s kriča-
njem, ampak pri kopovanja blaga, da
hoöete slovensko Gortco. Laški pobje
naj pa le talijo naprej, ker to nas ne
stane nič, Lahe pa !
Geslo „SVOJI K SVOJ1M" pre-
povedaiio — Ker ao nam asta zama-
šena po državnem pravdoištTU in ne
smemo nadim ljadem priporočiti, da naj
knpnjejo le pri aloTenskih trgorcih, ko
prideio v Gorico, ker so n&s Labi na
binkodtni ponedeljek kamenjali, smo pri-
ailjeni btayiti sledeče ˇpraianje: AH bi
nas državno pravdništro zaplenilo, ko
bi mi piaali; Pojdimo kupovat le k La-
hom, da nas bodo še kamenjali, Tsi Slo-
venci polnimo še nadalje laike odvetniške
pisarne posebno pa pisarne Maranijeto,
Pajerjevo, Pinaačičero, Venierjeto itd.,
da bodo ti slednji 9e nadalje tlačili slo-
Tenščino po uradih? Ali bi nas zaple-
nilo drž. prardništvo, ko bi pozivali Slo-
Tence naj kot en mož   podpirajo   laike
obrtnike t Gorici, in da ne amemo tgč
k domačim obrtnikom rojakom? Res
smo radovedni kaj bi v tern slnčaja
akrenil g. državni pravdnik. Eajti, če
ne smemo priporočati, naj gredo naši
kmetje in meščani kaporat k rojakom,
ali naj smeixo priporočati ta;c, ki naa
bijejo, ko so se nasitili z zaslažkom na-
iih žaljev ?
Predrznost laških dtudentov. —
Ziano je, da imajo laški arednješolci
vsako »redo in soboto igre z iogo na
Bojicah. D^ aedaj so ee vršile take igre
povsein mirno in le v kroga dijakor. Z\
četrtek pa so laiki štadentje povabili v
Gorico k tern Jgram laäke štadente iz
Trata. Na Rojicah se je zbralo ˇ öetrtek
okrog 7. are zvečer še precaj ljadi, ki
ao g'edali igre z žogo. Slovenskih otrok
iz Št. Andreža sefeda tadi ni manjkalc
zraven. Naenkrat začno Lihi zmirjati
slovenake otročiče s „porchi äcavi", od
nasprotne strani so se oglaaili pa živio
Slovenci I To je laške štadente tako aje-
zilo, da so s kamenjen in palicami po-
gnali elovenske otroke proč od igre
kriče T enomer „porchi ičiavi". To pa
so videli Siovenci, ki so tadi gledali igro
na hribu vrh Rojic. tEoj io ae podali k
laškim štadentom ter jim povedali par
gorkih ter rekli, naj kar ntihnejo s pso-
vanjem in zmerjanjem, da takaj so slo-
venska tla, da takaj bo Slovenci gospo-
darji. Medtem se je nabralo precejinje
itevilo slovenskih možakov in mlade-
ničev, ki so med splošnjim veseljem po-
tianili laške štadente in drage Lahončke
z Rijic pod železniškim mostom. To je
bilo smeha. Skrajna predrznost je, kar
bi dovoljajejo ti laški študentje. Manimo
da vojfcšto poreljstvo in štindrežko žo-
panatvo vendar nista dovolili goriškim
srednjim šolam Rojce za to, da bodo
laški štadentje si dovoljevali take reči,
kakor n. pr. kamenjanje in izzivanje Slo-
vencev, kakor se je to zgodilo v četrtek.
Eako pride pa do tegs, da se kar meni
niti tebi nič povabijo tržaški laški štu-
dentje na Rojice ? Eoga so praiali tx
dovoljenje ? To bi radi vedeli!
Svoji k svojim.Tombola „Zvezde"
v Sovodnjah se vrši jutri. Začetek proti
šeati ari. Maščani pridsjo lahko z vlakom
V26. Vrnejo pa se lahko ob 3/48., %9. in
'/all. ari zv. Pri tomboli in plesni za-
bavi sodelaje vojaška godba iz Gjrics.
Za  „Slov.   dijaško   Zveso !"   --
„Slovenäka dijaška zveza" ima prelep in
silno nnjen namen, voditi slovensko di
jaštvo po pozitirno katoliških in narod-
nih načelih skoz nevarna šolaka leta ter
jih končno pod zaatavo tiatih načel vpe
ljati v ,avoo življenje. Njen glavni pes )1 jd
torej atrjevanje katoliäko na-
rod ne zavesti in pospeševanje
ˇ seatranske izobrazbe med
d i j a š t v o m samim. To nalogo vrlo
vneto vrii tadi naše goriiko kat na«*.
dijašUo. — A „Slov. dijaika zvezaw si
je poiskala tadi drago, sebi primerno
polje narodnega dela, to jesnovanje
Ijadskih knjižnic med narodom
zlasti pri obatojeöih kat. slov. izobražo-
valnih društvih. Razposlani so bili aljudni
pozivi za prispevke v knjigah ali de-
narja. Hraležno javljamo; da so se tej
proioji mnogt odzvali. Emala apamo
astanoviti prvo ljadsko knjižnico. A f
sveali si, da je to podjetje velike kaltarne
važnosti za deželo, ponovno proaimo, naj
p. n. rodoljobi radodarno podpirajo naše
namene. Mnogo knjig ležt nerabljenih po
privatnih shfambah. Mnogo bolje se obr-
nejo, ako Be izročijo takim rokam, ki
bodo skrbele, da čtivo na organiziraD
način pride med Ijadstvo. Darovi naj «e
blagovoljno naslovljajo na ime Vekoslaf
Vertovec, dijak, Malo semenišče. Gorica.
— Oböni zbor „Goriške zveze, S°"
spodarskih zadtug in društev" v Go-
rici ae vrši dne 22. janija t. 1., *. J-
prihodnji pondeljek ob 10.
ari zjatraj ˇ posvetovalnici „Centralne
poaojilnice".
Skrbinskim   ridovedneze'm.  —
Opozorjen   po   piijateljih   na  dopis  *
„Primorcu" z dne 5. junija, v katerem
me radovednezi vprašujejo, čegave so
bile tiste trte in na katero ime vpisane,
ki sem jih poalal Bvoji hčeri v Škrbino,
odgovarjam, da bo bile trte moja last.
Ce je bil dotiöni dopis ponatisnjen tadi
v „Soči", naj velja ta moj odgovor tadi
zanjo. ŠkrbinBki radovežneži bi radi od-
vrnili po naöinu Bvojega poslanca Job.
Štreklja pozornost od sebe a tern, da
hočejo ineni naprtiti to, kar so sami
delali. Škrbinc', dajte jim z brezovko!
Josip Pavlica
žnpan in Btric.
Delo za kiH2ta. — Ministeratvo
za nk in bogočastje je dovolilo 5000 E
podpore za zidanje novega karatnega
poslopja v Otaleža. Giavno zaslngo pri
tern uspeha y korist kmeta iraa nai
dični in nenmorno delajoči dr. G r e-
g o r č i č. Zopet in zopet se je oglaial
pri imenovanem ministeratfa, priporočal
Otaležane v podporo ter konečno do-
segel svoj namen. Radovedni smo, kaj
porečejo k tej podpori otaležki Hberalni
Bocialni demokrati, ki so do sedaj vedno
upili, da so jih z obljubo na podporo pri
zidanja fjtrovža le slepi. Gotovo bi bilo
le Blepilo, ako bi lena rdečim napred-
njakom obljuboval podporo za f»rovž n.
pr. dr. Grantar, ki je kandidiral na pro-
gram one stranke, ki komaj čaka öasa,
da „bodo ljadje molili Boga brez farjev",
katerim torej ne bo treba zidati farov-
žev ; Blepilo bi bila tadi enaka obljuba
od moža, ki je pri zadnjih deželnozbor-
skih volitvah nekje na Cerkljanakem
kandidiral nn program rdeče aociaine
demokracije. Ko je bila namreč lansko
Jeto otaležka davčna občina vsled nje-
gove neresnične ovadbe oškodovana za
sicer mali znesek, je ta „prijatelj delav-
cev" pokazal svojo Ijubezen do soobča-
nov 8 tem, da se je naBmehnil ia škodo-
željno opomnil: „Stroške smo vam pa ie
napravili". Sramota ! — L<j poslanci S.
L. S. držijo besedo ; oni dajo, kar bo
obljubovali, ker imajo vest. Saj le tako
je mogoče delati za kmeta! Altro che
Pepi Štrekelj in njegove kraške trte, ki
so tako neplodovite, da Bam trdi o njih
v „Primoreu" od 22. maja t. 1., da „ne
bodo rodile".
Zabavni vlak, ki je tozü doslej ob
nedeljah iz praznikih iz Ajdovičine v
Gorico in je priiel v mesto ob 10. uri
9 minat zvečer, vračal se je okola 11.
are prazen v Ajdoväöino. Vsled odredbe
c. kr. ratnatelJBtva državnih železnic y
Trsta bode sprejemal ta vlak, od 21. jn-
rija počenii, tadi pasažirje. Kdor pride v
nedeljah in praznikih v mesto, imel bode
torej priliko vrniti so domor po noči
okola 11. are.
Zoper goriško policijo je vedao čati
pritožbe. Z» javno varnost ni v nobe-
nem mesta tako slabo priskrbljeno ko y
Gorici. Po noöi nas stražita skupaj dye
policijski patralji po 2 moža, skupaj 4
81 r a ž n i k i. Raj pa je pomagano s tem ?
Nočnega mira v Gorici že ne poznamo
Tec, to je y Gorici že prišlo iz mode.
Eako zaapanje ylada do policije med
Ijadstvom, sledi iz tega, da äaljivci trde:
„Za Pangerca bi bila edina resile?, da
bi bil priiel y Gorico. Takaj bi se mu
ne bil skriyil las". Prosimo, tako govori
ljadstvo ! Edo je km teh razmer ? Ali
morda stražniki sami ? Pastimo na mira
te reveže, ki si so ykljab težki, naporni
in doigotrajni službi mnogo preslabo pla-
öani.
Tega je kriva uprava! Eako pa
Aaj za mesto, kakoršno je Gorica, zado-
stoje ob tem prometa 20 (dvajset) straž-
nikor, od katerih jih je 1 0 s t a 1 n o v
s 1 u ž b i ? Poleg 20 stražnikov sta dva
nadzornika, 4 civilni agenti, 2 aradnika
in načelnik dr. Casapiccola. V tem ob-
stoji „varnostna moo", ki naj „čava"
Gorico, Olločno zahtevamo, da se v tem
ozira napravi red, da se policijsko moštvo
pomnoži, ker nikakor ne gre, da bi se
radi kratkoyidnosti viijih državnih orga-
noy postavljalo y neyarnost zdrayje, ziy-
ljenje in imetje državljanov. Zahtevamo
reda!
—    Morilec   dekana   Erjavca. —
Viktor Pangerc je že leto   dni sodno lo-
čen od svoje žene, ki je y pijanosti grdo
ravnal ž njo.   Delj   časa je stanoval pri
bratu Josipa, ko je bil nastayljen pri že-
leznici   v   Trsta.   15.   marca   t. 1. je iel
proti   Ljnbljani   dela   iskat,   pred   tiemi
tedni se je vrnil zopet k bratu, ki se je
med tem ožeoil. Na binkoštno nedeljojje
izginil iz bratovega stanovanja ter se ni
V6Č prikazal. Eje je bil yes ta čas, še ni
dognano.
Rcdarstvo molči o uapehih hišne
preiskave v nekdanjem stanovanja Pan-
geröevem. Isti je rekel, da se je iz Šta-
njela do R)cola peljal po železnici. Pre-
noöil je v hiši nekega prijatelja, ki ga
noče imenovali. Zanimivo je, da te dela,
kakor bi ne znal italijanski. Na reiilni
postaji, kjer si je dal obvezaM rano, o
kateri je rekel, da ne ye, kako je dobil,
je govoril same slovenski. Priznal je, da
je vzel z dekanore mize aaino itiri de-
narje po pet kron.
Morilec je bil pred enim meaecem
zadnjikrat na domu svojega očeta, upo«
kojenega sodnega dostavljavca v Vipavi.
Tadi lani avgusta meseca je bil več časa
doma, obekrati bolan. V nedeljo ga do-
mači niso videli. MačehaViktorjeva izjav-
lja, da isti že kot otrok ni maral za
cerkev, odkar je bil v Tratu ni hotel
sliäati nič o veri. Tali ni rad dela). Ni
imel nobenega razloga za jezo na dekana.
Eedar je imel priti domov, je vselej prej
pisal. Ote ga je podpiral z denarjem. Rid
je popival pozno v noö.
Morilec dekana Viktor Pangerc je
bil najprej prostovoljec pri pešpolka št.
97. Zaradi tatvine in dragih presiopkov
je bil večkrat od vojaikega soiiiöa kaz-
novan. Potem je šsl k mornarici. V Vi-
pavi se je izučii kljačavničaratra. V Vi-
pavi je kaz&l liberalno mišljenje. Is Trsta
je p r i n ea el socialdemokraike
id eje. Ortala družina uživa v Vipavski
| dolini dober glas. Sastra morilčeva, Gt-
brijela, je pevka „Rat. s. izobraževalnega
društva". Brat Hmrik je agleden mlade-
nič, krojaški pomočnik. Brat Jožef je
aslažbenec vipavske železnice v Aj-
dovičini.
—  Na Goriščeku   prodajati drob-
njavo dve   ženaki,   mati   in   hč»,   ki ne
čutita druge potrebe v sebi, nego zmer-
jati in žaliti Slovence, posebno hribovce,
ki jima polnijo žepe. Zi vsako malenkost,
če si   le   začnejo   zbirati   kako  oranžo,
imati poloa usta psovk in žalivk za Slo-
vence. Sam sem   slišal,   kako sta v ne-
deljo z   b68edami   napadli   dva   dekliča,
zmerjaje  ju z „ščave   porche no i vien
per altro a Gorizia   che   per rabar" (to
se   pravi   da  hribovci   hodijo   v   meato
samo krast).  Take   in   slične   žalitve se
sliäijo dan za dnevom   iz ust omenjenih
dveh  žensk. Slovenci   jim [dajajo groše.
Brez hribovcev   bi   bili   morali  že kdaj
pobrati šila in kopita. Torej priporočamo.
da   bodo    še   nadalje    lahko    psovale
Slovence!
— Padel s črešnje. — Drajsetletni
mladenič Earol Rabulica iz Barbane pri
Fojani v Brdih je padel s sedem metrov
visoke črešnje ter si je zlomil hrbtenico.
Odpeljali so ga v goriško  bolnišnico.
—  Vlora v župnišče. — Iz Eazelj
pri Sežani:   V nedeljo  dne 14. t. m. so
neznani  tatovi   nlomili   v tuk. župnišče
med sv. maio, ko ni bilo nobenega doma,
in so odnesli gospoda žapnika nekaj öez
80 E, en   zlat   prntan,   naočnike in par
novih čevljev.  Eaharici  Antoniji Primo-
žič pa: zlato vratno verižico, zlata ahane,
tri zlate pretane, en zlati in srebrn broi
(zaponko),  srebrno   verižico   za   uro in
približno   16 E   y   denarja; torej vsega
skupaj   so   odnesli   okoli 260 E veljave.
Tadi cerkvene blagajne so se lotili in jo
odnesli v neko dolinico   v bližini žnpni-
iča, jo   razbili, ali   glej: na njihovo ža-
lost  je   bila   prazna.   S   seboj   so yzeli
kljnče,   ki  so   jih   dobili   v stanovanja,
morda mislijo še enkrat obiskati, da vza-
mejo   še to, kar   jim   je ostalo. Na vrtu
žapniiča so   pastili   železen drog, s ka-
terim so vežna vrata odprli.
—  Požar.   Iz Slovrenca:  Dae 17.
t. m. ob 10yt nas je plat zvona v Hru-
ševlja žalostno opozoril da gori. Zgorela
je kolonu Aotonu ToroŠ hiša z vsem,
kar je bilo v njej — na gasite? še mi-
sliti ni bilo, ker ni bilo ljad;, ne vode.
Hada nesreßa je toliko hujia, ker sta
zgorela v plamena tadi 2 otroka tako
da so ljadje komaj dobili 1 vso oigano
kost in dragega niö. Ne očeia ne ma-
tere ni bilo dom», hiSa pa na samoti.
Eer stoji H'usevlje gotovo ni bilo take
grozovite nesreče. Reveža Antona To-
roia U8oda hudo preganja. Eako je
naBtal ogenj se ne ye gotovo.
—  Kdo dela nemire ? Zadnjič smo
poročali, da so  neki   dragonci   razsajali  na
Kornju ter provzročali velike   izgrede.  Izve-
deli pa smo od zanesljive strani,   da izgre-
dov niso  povzročali   dragonci.   Izzivaci   so
bili laški pobje, ki so sramotili dragonce. Ti
seveda se niso dali zasramovati   in   so  res
precej energično nastopili.   Lahončki  pa  so
se skrili na streho   neke   hiše.   To   je ju-
naštvo teh ljudi.   Zato priporočamo  policiji.
naj ne veruje toliko tem tičem, ki provzro-
čijo nemire, potem pa vso krivdo zvale na
druge.   Laškim  izzivačem   treba  stopiti  na
prste!
—  Vol v jami.   —   V Eostanjevici
je padel dne 12. t. m. na paši posestniku
Špačalu (Šknrina) v jamo dvoleten vol,
ki se je takoj abil. Okoli te jame ni no-
bene ograje razan par grmov, ki sedaj
ras tej o in zelenijo ; te grme je vol ob-
jedal in med objedanjem se ma je spo-
drsnilo, da je padel v 35 metrov globoko
jamo, iz katere ga je več mož izvleklo
kmala popoladne. Eer pa imamo v Eo-
stanjevici „Droitvo zavarovanja goveje
živine", se bo posestniku od Btrani dru-
štva vola cenilo in se plača z 10%
odbitkom.
Po kraških pašnikih nahajamo zelo
mnogo takih neograjenih in živini ter
Ijadem nevarnih jam, izmed katerih so
nekatere na vrhu z grmovjemobraščene,
druge pa skoro ali popolnoma gole, okoli
katerih se nahsja večkrat griža ali ska-
lovje. Vse takine jame, ki se jih ne more
zasuti ali zamašiti, naj bi se ogradile z
leseno ograjo ali z zidom. Zato bi morala
skrbeti kolikor toliko tadi politična
I oblast.
j          — Letina na Kanalskem. — Le-
| tošnja   letina   kaže po Eanalskem slabo.
Oiobito sadje, ki  je  prav lepo cvelo, se
! je popolnoma poizgabilo. R^znegosenice,
I osobito pa mali pedic so ponekod sadno
! drevje   popolnoma   ogolile,   da    vzgleda
tako, kot po zimi. Bati se je,  da niti ne
požene več. Ojobito v zimi ga bo mnogo
pomrlo.   Najbolj   so   oglodani jablani in
j čeiplje. Tega sadu bo zatojako malo. Tudi
črešnjam je napravila ta golazen mnogo
kvara. Lq oni, ki so skrbno mazali drevje
s   petrino, so   ga   obvarovali.   Poljičina
kaže precej  dobro, vendar  jo je pričela
saia stiskati.  Ravno   tako bo vsled suäe
tadi sena malo. Edino trta obeta mnogo.
Žil pa, da se pečajo   kmetovalci na Ka-
nalskem še premalo s to plemenito rast-
lino in ie kar imajo, je po  veliki veöini
samo izabela ali katanja.
—  Smrt v gozdu. — V gozdiču Ši-
bovk pod Sv. Erižem, so našlinezaveštnega
nekega Bratoševca   iz   Malih   Žabelj,  ki
je prodajal sviloprejkiuo seme. Dnhovnik
ma je še podelil sv.   posl.  olje.  Mož  je
kmala zdihnil. Prenesli so ga v  mrtvaš-
nico. Ž9 y nedeljo   veöer   so   ga   videli
ležati, pa se ni nihee za to zmenil,  ker
so mislili, da počiva.
—   Kmečka  posojilnica v Huda-
južni bo obsegala celo   zupauetvo Gra-
hovo razan Eneže; torej sledeče dahov-
nije:    Podbrdo,   Nemiki    Rat,   Obloke,
Stržišče in Grahovo in  zraven   Zakojco
del Bakovega.
—  Koleearsko drušjvo „Gorica"
priredi  v  nedeljo   dne   21.   junija  dva
izleta in Bicer   en  oddelek napravi izlet
y MirenGabrije-Robije-Sovodnje k tom-
boli   „Zvezda".   Odhod   točno   ob 3  uri
popoldne.   Zbiraliiče   gostilna   Molar na
senenskem trgu. Rddnik Albert Boltar.
Dragi oddelek napravi izlet v Pod-
goro-Pevmo k veselici draitva „Nai
prapor". Olhod točno ob 3. uri po-
poldne izpred kavarne Central. Rednik:
Edvard Rasjan.
Gg. člani ho naproieni, da se enega
ali dragega izleta v najveöjem števila
adeleže.
Eolesarsko društvo „Gorica" se
udeleži tadi dne 21. janija po večji de-
putaciji veselice pevikega draitva „Ilirij»*
y Datovljah. Olhod iz G)r:ce z vlakom
državne želznice ob poldne. Eoleetraki
„Zdravo".                                0 d b o r.
—     Yabilo   k   rednemu   občnemu
zbora   „Hranilnice  in posojilnise v Sol-
kanu,   registrovane   ;nadrage   z   neome-
jeno zavezo", ki se lode vršil v nedeijo
dne 5. jalija 1908. po popoldanski slažbi
božji   y   žap9niJ8k(   pissrnici s sledečim
dnevnim   redom :   1. Poročžlo cačelstva.
2. Poročilo   nadzorstva,   3. Potrjenje ra-
čun8kega sklepa. 4. VoMtey načehtva in
radanBkega pregiedovaldx   in   njegovega
namestnika.   5.  Poroöilo   o   izvršeui re-
viziji.   6.   Slučajnosti.   E oMlni udeležbi
uljudno vabi načelstvo.
—   Tomsig, ki je zlorabljal male derke,
je bil te dni pred sodiščem. Obravnava proti
njemu se je odložila, ker ga bodo dali prej
na graško opazovalnico.
—  Brivnico na Travnlku, kjer je
bil    prej   g.   Pacelj, je   prevzel Stjepan
N o s i ö. Priporočamo !
—    Izkušnje   in   klasifikacije po
grednjih šolah, — Nauöno ministeratvo
izda odlok, po   katerem se  omeji izpra-
ievanje   za   klasifikacije.  Kiasificirale se
bodo le predpisane iohke in domaöe na-
loge. Cenzarne konference bodo le kon-
cem vaake semestrske tretjine.   Namestu
izpričevala v I. semestra se izdaleizkaz.
D38edanje označenje o napredovanju od-
pade.   R^di   bodo imeli le štiri atopinje.
Red  o pridnosti   odpade.   V višji razred
ne bo smel dijak, ki je  padel v več ka-
kor y enem predmetu. K'jab enema ne-
zadostno sme  vstopiti   dijak v višji raz-
red,   če   se   izjavi za to uč teljaki zbor.
j Ce y višjem ratredu ne iz)oljš* reda
mora ponavljati razred. Oätanejo v veljavi
ponavljavne izkašnje, ki se ponižjihraz-
redih omeje. Če dvomi učitelj, daačenec
ni popolnoma nesposoben, bo izprašan v
ravnateljevi ali pa v narzočnosti še
enega strokovnega učitelja, kakor tudi
tak ačenec, ki bi imel pasti le v enem
predmetu. Po vföjih razredihimaizkuinja
obliko prostega razgoyora.
— Statisticne deklaracije za
poitni   izvoz   v inozemstvo, izdane
kot poštne Trednotnicf, se je s  30. apri-
lom t. 2.   izločilo   iz prometa. Mesto teh
se bode uporabljalo  od  sedaj naprej iz-
kljačno   le   golice   xa   napovedbe blaga,
izdane   kot   Btatistične vrednotnics. Vse
kakor pa je do 31.   jalija t. 1. dovoljeno'
tadi   zasebnikom   zamenjati   na  poštnih
uradih   napovednic9   blaga,   s    katerimi
morda še razrolagajo   brezplačno z no-
vimi   napovednicami   blaga] izdakimi kot
štatistižne vrednotaica.  Dovoljeno je za-
menjavati tadi take golice, katere so iz-
polnile stranke  že  potom  tiska it J. Go-
lice, ki imajo zaake poitnegauradovanja,
so samoamevno od zamenjaveizkljačena.
— Prepoved račananja t
goldinarski veljavi. — Eakor
znano, je ministeratvo za notranje za-
deve pred kratkim izdalo odredbo, da se
8 1. julijem t. 1. vpelje sploina kronska
veljava. Vsled tega je torej prepovedana
in kazniva vaaka nadaljnja raba godi-
narske veljave. Oblaatva imajo strog na-
log skrbno nadzorovati obrtne in drage
zadrage, v kaki veljavi da poslujejo s
strankami. To velja zlasti za gostilni-
čarje, kavarnarje in sploh obrtoike v
prometa s strankami. Poslej morajo biti
ysi ceniki in vse tarife v kronski ve-
ljavi ; to velja zlasti za gorske vodnike,
kopaliiča in zdravilišča, mitnice in bro-
dove, kakor aploh za slična podjetja.
ObčinBtvo se pravočasno opozarja na te
določbe, da ne bo imelo nepotrebnih
sitnosti.
—  Xovi dvajsotkronski bankovci
bo izdado  z 22. junijem.   Datirani  so z
2.  januarjem  1907.   (atočasno   se  bodo
pobirali stari 20kronski  bankovci z dne
31. marca 1900.  Ti bodo  imeli  veljavo
ie še do 30. janija 1910.   Po tem dnevn
jih boio avstro-ograke banke sprejemale
le le ? lamenjafo.   Po 30.  jnnija   1916
pt izgube T80 teljtTo.
— Izkaz udov in mmeatnikov
cenilnih komisij za osebno dohoduiuo
8 §ed€Žem v Gorici za ieta 1908-1909.
Predaedoik: Lach, c. kr. finančni sreto-
ˇalec. N&meetnik: Cokar dr. Marijan, c.
kr. linančni komisar. A, Cenilna komiBija
za oaeboo dohodnioo cenilnega okraja
Gorica-mesto. Udje: IzToljeni: Bader dr.
I?an, zdrafnik; pi. Braanizer Edfard,
trgovcc; Marzini Fran, posestnik in
obrtnik;* Paternolli Josip, obrtnik in
trgotec; Pinaocig dr. Piero, odfetnik;
Soller Alekaander, posestnik. Imenovani:
Bodsa Herman, c. kr. darčni cficijal;
Cakar dr. MarijaD, finanöni komisar;
Peöenko Anton, posestnik in trgotec;
Priozig I»8D, poaestnik in ko?a<5; Res-
berg IfBn-Ferdinand, komisijonar; Venati
JoBip, posestnik in trgovec. Namestniki :
IzYoijeni: Botaffio Darid. posestnik; Fa-
ˇetti Peter, obrtnik; Mosettig Feliks,
trgOTtc; Molitfch Josip, obrtnik; Resen
Alojzij, zemljomerec; Sticsa Edvard,
trgo^ec z železjem. Imenotani: pi. Be-
nigni titfz Friderik, c. kr. pisarniiki pri-
star pri Todstvn driavnib gozdor in
domen; Bozzi Iran, mizarski mojster;
Kopaö Jernej, obrtnik; Nardini Alcjzij,
c. kr. davčni upravitelj; Pascoletto dr.
Marij, c. kr. notar; Ssunig Franc, c. kr.
davčni opravitelj. B. Ceuiina komiaija za
osebno dohodnino cenilnega okraja Go-
rica-dežela. Udje. IzToljeni: Badin Ivan,
pesestnik ˇ posestnik v Dornbergn; Le-
na88i Odon, posestnik in obrtnik t Sol-
kano; Mocha Edrard, obrtnik v Solkann;
Pailetig Josip, posestnik t Mima; Ssanig
Iran, posestnik v B.ljsh; Urbančič Alojzij,
nadočitelj t Mirno. Imenovani: Bresnig
Itsd, c. kr. daTČDi npratitelj v Goricit
Cakar Marijan, c. kr. flnančni komisar
T Goeici; Ksfol Valentin, posestnik in
mizar ˇ Kanala; Lokar Anton, posfstnik
in obrtnik v AjdovšČini; Pavlica Josip,
žnpan in posettnik t Rihembergo; Skc-
laris Anton pokr. Franceta, pose&tnik v
Vipolžfch. Nsmestniki: IzToljeni: Bratina
Franc, krčmar ˇ Ajdof ščiri; Fogar
Alojzij, poseBtnik in obrtnik v Pevmi;
Malik Mihael, trgoyee v Ajdofščin"; Orel
Joßip, oadnčitelj y Prvačini; dye mesti
prazni. Imenovani: Golob Josip, žnpnik
T Podgori: Eonjedic Andrej, župnik in
pose8tnik ˇ Platah; Kovač Ignacij, žapan
in trgovcc t Aidovščini; Obljubek Franc,
ˇeleposestnik v Krasnem (Brds); Sannig
Franc, c. kr. d&rčni npravitelj v Gorici;
Zega Mihael, pesestnik v Eanaln. Ode.
kr. okrajnega gla?arstva t Gc-
rici, dne 26. marča 1908.
Gerhuena mizarsha dela
«rimshem in gotišhem slogu
izdeluje
fl. Cernigoi-Gorica.
Za letovicarje. SS3
Na Idriji pri Baei na državni
cesti blizu postaje sv. Lucija se dobi
stanovanje s kuhinjo in dvema so-
bama — po potrebi tudi več sob.
¦— Lepa krasna in zdrava, lepi iz-
prehodi, dobra voda, blizu ldrijca
za kopanje, cene primerne.
Več se izve pri Jožefu Lebanu
na Idriji št.  18.,   pošta   sv.   Lucija.
Tovarna kisa ollUpa na olrtni
at razstavi v Gorici 1.19001L
FRAMC KRAU
- Gorica, Kapucinska ulica St. 9 -
priporoča cenj, gg., trgovcem razno-
vrstnega   kisa.   Cene t zfperne,   po-
strežba točna in požtena,
—— Na prodaj sta-------
dve hiši
I ena v Celju z gostilno za 40.000 gld.
j in ena nova, sezidana Ieta 1905 z dobro
I obiskano trgovino z mešanim blagom
: tik Celja za 18.000 gld. Proda se le
1 Slovencem ali pa Slovanom. — Naslo-
viti je na IVAN KARBA, Celje Gaberje 104.
Fani Drascek,
zaloga šivalnih strojev
6orica, Stolna ulica hiš. št. 2.
Prodaj a
stroje tudi
na teden-
ske ali
mesečne
oboroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše
kakovosti
Priporoča
se slav.ob
činstvu
Ivan Bednarik
priporoca svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica della Croce štev. 6.
Prva goriška tovarna
unxetuik www
SKNK ognjev
s strojnim obratom izdeluje: raketc,
bcngaličnc Iuči, rimske sveče, ko-
Icsa i. t. d. i. t. d.
Kot posebnost izdeluje papirnate to-
piče. Zlasti priporoca jubilejne traspa-
rente v velikosti 120 cm X 200 cm s
podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm
z monogramom.
Fertl. Makuc
pooblaščen in priznan pyrotehnik
Gorica, C. F. G. 34.
(Iz   prijaznosti   se   sprejemajo   naročila
tudi v kavarni „Dogana"   tik   sodnijske
---------palace.)----------
Ignac Lopanja ^
urar
v  Pndmftlmi
o o  5 «
•S ._ N ?
>   a **   a<
¦is §?
!* = !
I * > s °
B OQ    O          'S
f         Ä    «    g
>O  t3    Ö   cm
§2 Si
ft -M    -kJ   -fl
.r »1   M  si
Si    08    «=->    <D
a >o  > o
Prva in edina slovenska kieparska
delavnica v Gorici, ulica sv. Antona
St. 7 (v Kopačevi hlši)
se toplo   priporoca  za  vsa stavbena in
galanterijska dela  za cerkve  in   stolpe,
katere napravi po načrtu.
Josip Patek,
naslednik Karola Cufer
priporoca se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno
pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje,
zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za
* vrte in patentirane ventilatorje za dimnike itd.
Poprave se izvršujejo  točno  in  po  najnižji  ceni.
Reslavraciia „Central"
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu,   častiti   duhovšcini   v
mestu in na deželi da sem odprl novo restavracijo „CENCRflL" Corso
G. Verdi St. 32, v hiši „Cen. posojilnice" v kateri bode točil nristna
bela in cm a vina, kakor tudi dobro pivo iz slavnoznanih Dreher-
jevih in plzenskih pivovaren. Obenem bode vedno preskrbljeno z
dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Ima krasen j e d i 1 ni salon,
prijazen seiičnat vit, kegljišče, katero je krasno razsvetljeno.
Za ninogobrojen obisk se priporoca
Josip Novič,
restavrater.
Prosiva  zahtevati   listlre!
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoca stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze),
cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne
okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano
medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene
in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter
vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrezba!
EDO krono nagrade izplačava vsakemn, kdor dokaže
a potrdili najine nove anerlkaRSke blapjne, da je knpil pri naja za
1OO kron blaga.
Proaiva   sahtevati   1 iatke
5
&
oS
d
o
d
o
O
Ö
W
"u
o
M
o
a
o
M
O
o
ET
o
0
o
»'
v>
P.
o
CENJ. PAME IN siOSPOPJE - POZOR!
Imate že šivahii stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko  „Original-Viktoria"   in   najboljšega  izdelka    Po-
dolgoletnih skušnjah   sva prišla do prepricanja, da   ostane   „Original" vedno le najboljši.
Qriginal-Oictopia stroji ¦,¦.„, ( po i
letni uporabi brezšumno.
Original-Victaria stroji • neprekosiüvi na
domačo rabo in obrtne namene.
Original-UiCtüfifl StrOJi so najpripravnejši
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi
na razpolago strankarn učiteljico, ki poučuje
brezplačno.
Origina!-l7ictQPia stroji so najbop izdeiek
vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj   jamčiva 10   let.      |
Nikdo naj ne zamudi priliko
ogledat si pred nakupom „Original-
Victoria" stroje,
Edina zaloga „Original-Victoria"
strojev in drugih šivalnih strojev,
dvokoles „Puch" orožja, municije in
vsoh lovskih priprav pri tvrdki,
Kerševani & Cuk — Gorica Stolni try (Piazza Duomo) št. 9.