Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 40.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
•Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje*.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Naš položaj.
Preminoči mesec je minolo tri leta, kak so zasedle našo pokrajino jugoslovanske čete. Tri leta je že, ka smo začnoli prosto dihati na osvobodjenoj zemli, da smo se zdrüžili z našimi brati Jugosloveni. Velikansko je bilo navdüšenje prve dneve po zasedbi. Vse občine ob Muri, štere so bile že narodno zavedne, so plavale v samom veselji i radosti od velkoga navdüšenja za svobodno domovino. Da je to istina, nam je pokazao oni den, kda smo manifestirali v Beltincih.
Pravim pa, to so bile samo Obmurske vesi, tü je bilo že mnogo zavednih slovencov, šteri so tüdi ostalo ljüdstvo poučavali i navdüšavali za slovansko domovino. Drügače je bilo to i je ešče dnesdén na takzvanom Goričkom, kde smo več ne meli naših ljüdi pá tüdi se ne več Čüto vpljiv od one strani Müre. Tam, lehko pravim, je Velikanska večina ljüdi nasprotovala našemi deli. Tam je bio madjarski vpliv jako močen,4a Še je pokazao ob prvom prihodi Jugoslovanov k nam v Soboti i drügi* pa ob priliki prihoda razmejitvene komisije. Tü so Goričanci jasno pokazali antipatije do náše države, najbole pa do Srbov, šteri iz gotovih ozirov ešče zdaj mrzijo.
Naša krajína je torej v narodnočüte-Čem smisli se delila na dvoje: na jugoslovanskoj državi prijazen del i tomi ravno nasprotni del. Ta razlike Še je že zdaj nekoliko obüdila; oba dela sta se nekoliko približala. Zdaj lehko pravimo, da mamo pri nas vekšo večino, ki čüti z nami, to je, štera je za novo Slovansko domovino. To pa se je zgodilo iz dveh ozirov: edni so v istini iz prepričanja postali Jugoslovani, a drügi pa, ar so se morali sprazniti z novimi razmerami, da so se morali odpovedati mislim, štere so je vodile v stare čase. Ti pravijo: no, če pa ne inači pa bo moralo biti tak tűdi dobro. A to je pa nevarno, ti ljüdjé ešče v srci nosijo čüto, šteri so prijazni našim sovražnikom, ne vem ali ne bi ob prvi priliki prevrgli k njim i nastopil! proti nam. To je mogoče i je tüdi istina i što zasledüje razmere, bo to gotovo najšeo. Žao, da se toga le malo šteri zavedajo.
To pa ma svoje vzroke. Poglejmo le važnejše, šteri so gotovo ti glavni dnešjem! opravičenomi nezadovolnosti Prekmurcov.-
Da je uprava pri nas jako slaba, posebno zdaj za časa sedanjega režima, je jasna stvar. V istini si slabše uprave v niednom oziri nemremo misliti nindri, kak je ravno pri nas. In iz toga se vidi ravno, da so gospodje ne poznan Prekmurja, da jim je v istini nekša Sibirija, i tüdi ne njenoga ljüdstva, ali pa toga nalašč ne so šteli poznati i primerno vse upoštevati. Meni se zdi bole verjeten prvi slučaj, da je le malo bilo tistih, šteri so pozna!!
Prekmurje saj na Splošno. Znam na primer, kda sam prišeo v Slovenijo, da so me pitali v Ljubljani — tüdi vékši gospodje, kde, da leži, v šteri kraj je „to“ Prekmurje 1
Po zasedbi so pripelali k nam. vse, ka beži i piazi če zna kaj ali nikaj, samo da je mesto zasedeno i da dotična oseba vleče mastno plačo. Mislili smo: na vej pomali se to spremeni v boljše. Toda toga smo se ne včakali ešče dnesdén ne i se tüdi ne bomo nigdar dokeč, bo te režim v Jugoslaviji. Istina je, da je vekša večina uradništva pod ničlo, Šteri se samo dobro znajo biti po prsah, češ mi smo ..Sokoli", mi spreobrnemo Prekmurje. Ne, gospodje, nigdar nel Ravno s tem si nakaplete najvekšo nezadovolnost i ravno vas bi zadela krivda prve, če se v Prekmurji dogodijo kakše nerednosti.
Lehko pravimo, da smo dozdaj malo dobroga dobili od strani vlade, ali države sploh, pač pa se dobro zna vleči našega kmeta. To so tisti ogromni davki. Vlada ne skrbi, da bi se gospodarske razmere zboljšale pri nas, nego samo še ovira. Hüdo so prizadeti tüdi posebno mali obrtniki z novo vpeljanimi zakoni.
Obljübi se nam že od začetka želez-
nica prek Mure, a to bomo najbrž čakali najmenje deset let. G. minister Pucelj pa tüdi Kukovec sta od toga nekaj gučala, a zdaj je vse zaspalo. Jeli da zato joč nema kredita i ga ne bo dokeč bodo v vladi sedeli takši magnetno — privlačilni ljüdje kak so zdaj. Samo oblübe i oblübe več ne valajo. Vsega se človek ednok nevoli, tak tüdi oblüb. Dejanja že ednok! Včinite nekaj!
Vidimo torej, da se dela nezadovoljnost i se hladi navdüšen je v Prekmurji ravno na račun uprave i drügih vzrokov, štere ravnotak povzročüje vlade. V istini nemremo se čüditi v takših razmerah, če smo po treh letah dočakali ravno nasprotno, ka smo čakali.
Zdaj stojimo pred važnimi dogodke Prihodnji najkrajši čas nam lehko prinese presenetljive novice. Naša meja bo se obravnavao pred zvezo narodov. Ide se ešče izda za naš kljüč, Lendavo. Bodimo torej na straži vsaki čas. Naš položaj je resen, da ne bo nepotrebnih neprilik v kratkom časi. Dužnost vlade je t vseh merodajnih fastorjev, da se poskuša z izbolšanjem razmer i da se na te mali falaček Panonije, na naše lepo Prekmürje, Stavi več pozornosti.
Euharistični kongres v Varaždini.
Euharistični kongres v Varaždini držao se je 26. i 27. augusta. Trétji réd sv. Frančiška šteo je dokončati 700 letnico svojega obstanka s euharističkim kongresom. Zaprvice se mislilo, ka de samo tretjeredski kongres. No sledkar se je spremenilo, te so odločili, ka de kongres ne samo za tretjerednike, liki za celo okroglino Varaždina i za bližnje Slovence.
Več v soboto večer 26. augusta je že prišlo v Varaždin okoli 15,000 lüdi Ob 7. vöri je že frančiškanska cerkev bila puna lüdi. Zagrebečki nadškof Dr. Anton Sauer so začnoli kongres s ednim lepim govorom. Skuzé su jij pobile, gda so vidili pred sebov takšo vnožina pobožnoga naroda. Tak so lepo govorili o Jezuši v Oltarskom sakramente ka so si ništerni nazoči pogučavali, ka so jij nigdar nej čüli predgati s takšim navdüšenjom i lübeznostjov. Po dokončanom govori su Prečastiti g. nadškof dovolili, ka se po vseh vékših cerkvaj cejlo noč Smej držati klečanje. Na drügi den 27. v nedelo se že ob 9 vöri zbralo telko naroda pred frančiákanskov Cerkvov, ka je vse bilo puno. Té dén je prišlo 28 prosecij, od šterih je niti edna nej mejla menje od ,1000 lüdi. Računajo, ka je vseh tüjincov bilo do 50000. Ob 9. vöri so se meli držati govori po cerkvaj. No telko je lüdi bilo, ka so nej meli mesta v cerkvaj, liki so se govori mogli držati tüdi zvün cérkvi. Po dovršeno govoraj je šlo lüdstvo na glavni trg, gde so gospod nadškof ob 11, vöri slüžili slovesno sv. mešo. Na trgi se je zbralo telko lüdi, ki je bilo viditi samo glavo do glave, te so ešče vse vulice bilé pune, štere vodijo do glavnoga trga. Pod božov
slüžbov je bilo vse mirno i tiho kak v cerkvi. Gda je sv. meša minola so prečast. gospod nadškof dali vsem nazočnim papin-ski blagoslov. Ob 3. vöri popoldné je bila slovesna prošecija s Svestvom po váraških vulicaj. Vse hiže, gde je Šla prošecija bilé so pune cvetja i okinčane z vsakeféle zastavami. Na oknaj so pa gorele sveče na čast Jezuši, šteroga v sakramenti so nosili sam presveti! nadškof Zagrebački. Ljüdje so v prošeciji šli po 8 v ednom rédi. Vsej rédov je pa bilo okoli 3000. Gde je Šla prošecija vsešerom je kralüvao najvekši mir i tišina. 1 tak so vsi nazočni pokazali poštüvanje do svojega Boga.
Najlepše je pa bilo glédati i vsakomi se je srce napunilo z sv, čütenjom, da so g. nadškof z svestvom podelili blagoslov. Vnogom! se je v očaj zasvejtila srbrna skuza, gda je vido na jezere i jezere lüdstva klečati v najvekšoj tišini i pri mati blagoslov svojega Boga. Zaistino eden Svéti čas je bio te. Po dovršeno)' prošeciji so se ešče držali govori. S temi govori se je dokončao kongres. Na večer se pov-račao vsaki k svojemi domi. Vsi s" velkim zadovoljstvom i ljübeznost do Jezuša. Med šterimi je tüdi bilo vnogo naših prekmurskih slovencov. S tem kongresom smo pokazali pred svejtom, ka šče izda žive vera naših očakov v Jugoslovanskom narodi, cilo pa v našem dragom slovenskom narodi, šteri je vsigdar bio veren svojemi Bogi.
To je bilo letos v Varaždini. K leti či nas Bog požive pa bo v Zagrebi euharistični kongres za cejlo Jugoslavijo. Tak so nam obečali zagrebački gospod nadškof. Teda do videnja k leti v Zagrebi.
2
NOVINE
1. oktobra 1922
Dr. Kukovec v Tešanovci.
17. sept. je prišeo prej na pozvanje Teša-növčarov g. eksmin. dr. Kukovec v Tešanovec, držaf velki demokratski shod. Pripelao se je g. Dr. Svetino« pa šče z ednim gospodom, šteri se je pozabo predstavit!. Predsednika so z volili ednoga gospoda z Tešanovec, pa na to se je začno shod. Nazoči je bilo iz Tešanovci 25—30 moškov.
Govorio je najprle g. eksminister o Puclnovi železnici v Prekmurji. Za njim se je oglaso g. Jožef Kühar, veleposestnik i veleobrtnik, naj uglednejši mož v celoj Okolici, pa je pitao g. eksministra, zakaj nema izhoda Prekmurje ne samo v Austrijo i na Vogrsko, nego niti v Slovenijo ne? Zakaj ne vidimo nindri pred 4 letmi Oblüdene železnice, zakaj je živina pri nas 15—16. koron cenejša, kak v drügi krajaj itd. G. Kühar je za volo svoje crkvene seje odišeo v Moravec. Že med Kukovčevim govorom je prišlo z Bogojine kakši 30 volilcov, šteri so med govorom g. Kühara potrdjava!! njegova izvajanja soglasno vküp z Tešanóvčarami.
Medklici so bili tak ostri — posebno gda je prišeo govornik na aprovizacije z senom, štero so prej Puclnovi voli pojeli, — ka so pretrgali tüdi govor g. Kühara, šteri je smiječ počakao, da celo nazočno občinstvo povej svoje mišlenje.
Na zadnje je prišeo na vrsto govornik BogojanČarov, šteromi je g. eksminister ne šteo dovoliti reči; na viharno želenje vsej nazoči li dovoli, Te govornik je gučao ob prvim od naših vojakov, zakaj ne slüžijo v Sloveniji. Zakaj hodijo po Srbiji i po Albansko) meji? Žakaj so ne' bole oskrbleni? Zakaj se silijo k Sokolom. Zakaj ne smejo kršč. novin čteti? Ka je z Vranglovci, proti šterim je obmejno Prebivalstvo tak ogorčeno. Želemo, da naj naši vučiteli Ostanejo v. Prekmurji, šteri so šole zvün države SHS. zvršili, se naj na mestno, Šteri so v prvom strahi ob priliki zasedanja Prekmurja Odbežali na Vogrsko, se naj nazaj spre-mejo. V evangeličanske šole naj pridejo evang. vučitelje.
(Viharno odobravanje). Znano nam je, da 10 km. pas proti Austriji ešče zdaj ne bi bio odprejte, či bi bilo popunoma od g. eksminister dr. Kukovca odvisno; šteri je prej z g. Puclnom vküper stavlao Otvoritev meje stem, ka so Prekmurci vsi tihotapce, verižniki pa madžaroni. (Tü je vihér dosegeo svoj Višek, tak ka je g. eksminister zapovedao svoj automobil bíiže.) Govornik nadeljavlje od stanovanskoga urada v Soboti, na to si je začno oblačiti g. Svetina svoj mantelj (ništerni so opazili da se prej z gumbami zmešao.) Gučao je od okrožnega agrarnoga urada, od njegovoga nam zadosta poznanoga delovanja v Soboti.
Po med klieaj je prišlo znova na reč Vučitelstvo (Sokole nam davlejo, brezverne, Kristušov evangelium zapravlajo; deca so naša, šola je naša. itd.) Zakaj so naši vučitelje, šteri so stopili v slüžbo, razkričani kak proti državni, pa vövrženi z svoje slüžbe. Zakaj naši bivši no-tarijušje i bivši uradnicje ne dobijo njim po trianonskoj pogodbi zagotovleno penzijo. Zakaj se da na Sokolski Izlet dve miljoni kron, invalidi pa morejo beračiti (občinstvo porine z viharnim odobravanjem med tem ednoga slabo oblečenoga invalida pred g. eksministra, naj vidi kak je oblečen v nedelo predpoldne, dobiva 7 din. na mesec, p
Na zadnje pride Prekmurska železnica, štera se vtapla v Müri. Na to je začno gučati g. Kukovec od železnice, na dugoširoko pripovidavati kak se dela železnica, njeni plan, delo inženerov pa drüge stvari, na štere je občinstvo potrdjavajo, ka »mi to bolje Znamo, ar smo že delali pri železnici ")j\Áedkričanje je bilo sploj vekše tak, ka je g. eksminister spoznao, da tű nema več nikšega dela, je pobrao svoja šila 1 kopita, stopo na automobil shod dal zatvoriti i se odpelao s pozdravom' ,,na ‘svidenje." Odgovori so bili: „idi srečno, več te ne trbe* (za njim se čüje ,,abzug“ i (tiskanje 1) Tak izgledajo Kukovcovi slavni shodi pp Prekmurji!
Uradna naznanila.
Okrajni zdravnik dr. Josip Glančnik v M. Soboti se udeleži jugoslovanskoga zdravniškoga kongresa v Sarajevi, zato bode od 23—29. septembra odsoten.
 ■ Ki ščejo med obmejnimi kraji izvrševati stalen promet, t. j. voziti potnike, blago i drügo, morajo meti dovolenje od carinskoga oblastva. Zato se naj s pismenov prošnjov obrnejo na svojo carinarnice, v šteroj naj povejo, zakaj ščejo meti dovolenje. K prošnji máj pridenèjo Potrdilo od svojega policijskoga kraja,- da so naši državljani, pošteni itd. Dovolenje dobijo na 9 mesecov. Morajo meti tüdi knjižico z fotografijov. S tem dovoljenjom smejo voziti i hoditi prek meje od zütra do večera. (U. L. št. 76.)
Zakon o zaščiti starij i onemoglij. Stare i onemogle ljüdi morajo vzdržavati dotične občine. Tüdi takšim potnikom morajo dati občine pomoč. Pomoč za to morajo občine vzeti
iz lastnij stroškov, ali njim pa dajo okrožna samoupravna oblastva ali ministrstvo za socialno politiko. (U. L. št. 77.
Tarife za konjaške prestojbine. Konjači (püci) je treba plačati: 1. da vzeme dol kožo s kobile, krave itd. 15 dinarov; 2; da se zakopa 17.50 dinarov; (to je 17 dinarov, 50 para). 3. da se razreže; 17 dinarov 50 para. Či je živina menša: (manj kak edno leto stara) svinja, koza itd. pa se samo polovica plača. Za pot njemi je plačati, da odpela živino na mrhovišče (konjski cintor) za 5 km 12 dinarov, za 6—10 km 18 din., za 11—15 km 25 dinarov. Či se pa zakopa na občinskom mrhovišči, se plača samo polovica za pot. Za pokončanje psa 7 dinarov. (Či buje psa zavoljo betega ali kaj). (U. L št. 88.)
Ukinja se uvozna carina na vse vrste pšenice, ti, pivo, ječmen, oves i kukorco.
Prepoveduje se izvoz vseh vrst ovsa i sena. (U. L. št. 90.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
Naš nam. okrajni glavar, dr. Lipovšek ostane stalno kak pravi glavar v M. Soboti. Čestitamo i njemi želemo mnogo uspeha i popolno zadovoljnost ljüdstva pod njegovim ravnanjom.
Proščenje se na več mestih vrši z bitjom i tak se oskruni boži den. V Črensovcih 17. sept. je tüdi krvavo bilo proščenje. Teško so ranili Jakšiča posestnika z D. Bistrice v domačoj krčmi, šteri je že vmro na rani i oštarjaši vse vküp-spotrli. Bitje je bilo tüdi pri „Fáni“ v Črensovcih. Že dugo nameravajo cerkveni krogi zbrisati proščenje. Bog dáj kem prle do toga p^ti.
Srčne pozdrave pošiljajo vojaki iz oficirske šole v Valjevi svojim domačim: Stefan Tivadar z Turnišča, Elek Benkovič z Dokležovja, Elemér Sabo z Bistrice, Ivan Flisar z Križovec i Kerestury. Nadale pozdravlam svoj dom Franc Maučec i Ivan Majcan z Melinec iz 44 pp.
V Beltinci pri šolskih sestrah v „Malom gradi“ se 15. oktobra začne gospodinjski tečaj. Toplo priporočamo vsem kmetskim deklam, da se toga velevažnoga tečaja v kem vekšem števili udeležijo. Tam se navčijo dobro, Čedno gospodariti, štero je preveč potrebno pri našem gospodarstvi. Navčijo se tűdi dobre tečne hrane kűhati. Pri naših kmetaj je tak, ka majo vse na razpolago, ka njim je potrebno, samo da ženske ne vejo pripraviti. Tü je zdaj za to prilika, da se kaj navčijo vaše, deklice. Starišje, poskrbite se za nje. To je najvekše bogástvo i najbolša herbija, štero morete dati svojoj deci, či je date káj vönavčiti. Tančnejša pojasnila dobite v Beltincih pri Šolskih sestrah.
Kegljanje na dobitke! Podružnica Jugoslovenske Matice v M. Soboti je priredila od 8. do 17. septembra kegljanje na dobitke, štero je kljub slabomi vremeni prav dobro uspelo in prineslo, Jugoslovenski Matici znatne dohodke. V nedeljo 17. t. m. je bio zadnji den kegljanja z razdelitvijo dobitkov in cigansko godbo.
Darovi Jugoslovenski Matici! G. Emanuel Hofman, daroval 20 D, g. Kühar Štefan 10 D, g. Černjavič, gostilničar 25 D, Kar Ljudevit 5 Din. Vsem darovalcom se podružnica v M. Soboti najtoplejše zahvaljuje.
Podlistek.
Kmetijsko poučno potüvanje po Srbiji.
Piše; Bejek Štefan, Krog.
Gda smo si poglednoli po mesti svoja prenočišča, smo šli nazaj v hotel Sekolič, potem se je začeo banket, slavnostna večerja, navdüšeni govori z veselimi napitnicami, na čeli poljedelskoga ministra g. Puclja in več g. poslancov, igrala nam je pa izvrstna banda Srbski ciganov, ki so k igrani tüdi popevali tak, da je prav veličastno odmevalo po lepoj veíikoj dvorani, in tak je med navdušenjem jugoslavanskimi pogovori čas prav hitro poteko, bili so med nami tüdi veseli, naši slovenski vojaki, ki so tistikrat slüžili v Valjevi, i so nas tüdi razveseljevali z navdüšenji slovenskimi pesmami, tak smo te večer šli preci pozno spat.
Valjevo je lepo prijetno mesto z 8 jezero prebivalci okrožno mesto. Mesto leži v dolini, * pred prijetnimi potoki. Obnica, Jablanica, in Gradac, ki se stekajo v Kolubaro. Kolubara teče po sredini mesta, mesto deli na dva tala, šteriva sta zvezana z dvema mostorca, z ednim železnim i drOgim lesenim. V mesti so trije preci velki hoteli. Grand, Sekolič i hotel Bosna. V Valjevi je tüdi močno razvita obrtnija ravno tak ali še bolj pa trgovina. Sojo kovači, kolari, klu-čavničari, fálosari) íevlari, (šujstri) krojači, sto-lari i peki, tak da je bolj po kraji mesta skoro pri vsakoj drügoj hiši trgovina, pri vsakoj drügoj pa obrtnija, (meštrija) i delavnice so tüdi vse dverami na cesto obrnjena tak kak trgovine.
Valjevška okolica je pa tak prejetno lepa, da se mi je med vsemi kraji gornja Srbije ona
najbole dopadnola in v najprijetnejšem spomini ostala, vse znasèjana sprijetnimi nisikimi bregi-čeki, gori in doli Vse najbole prav zeleno in rodvitno, v, Valjevski okolici so še tri občine, dve vesi, Brankovina, in Petnica, in mesto Rabrovica. Prebivalci Valjcva dn okolice so prav vljüdni, ljübeznivi i gosto! jübni lüdje. Tomi zrok je njihova velka priprosiošt i njihova rodovino bogata zemla, tű so vl lesnoj zvezi kmeti i meščani, i njihova oblekarje Či duže bole jednaka, tű so slive glavni pridelek, pa tüdi drügoga sadja je zadosta, zemlo nej trbej gnojiti pa itak dobro rodi. Kak smo zvedli, ne vlačijo semena v njivo kak pri nas, nego širno podorjejo pa- denok lepo silje majo. Skoro pri vsakoj hiši je dobro vrje-jena süšilnice sliv, Sühe slive tam vkošehi ka-rolaknah na železnico vozijo i v tüjino pošiljajo. Za kvašenje sliv tüpatam majo scementane jame skoro velke kak vinske kleti (pivnice) pri nas, napravi se tüdi vnogo lekvara. Ze od 16 stoletja dale obstoji v Valjevi senje, ki se vrši na sv. Ilije den 20. julija po stárom kalendarje Na to senje so prihajali trgovci iz cejloga Balkana, brš namenijo Belgrad Valjevo i morje z železnicov zvezati, s tem se tüdi Valjevo z okolicov močno povzdigne, kak bi se tüdi naše Prekmurje, či bi jo dobili.
V Valjevski okolici pri Srbski kmeti.
Zajtra gda smo se sprebüdili, smo že za-gledali skoz okna beli den, pa mogli smo se paščili gor spravljati, ar se nam je že večer povedalo, da se bršr ob šesti zajtra odpeljamo okoli po Valjevskoj okolici k Srbskim kmetom, da se ž njimi pozdravimo i si ogledamo njihove kmetije i dome.
Odhod je iz Grand hotela bio napovedani, zato smo tam vsi prišli vküp, opravili zajtrk i dokeč smo meli čas, smo pisali domo razglednice, i bilo je preci po šestoj vöri, gda smo sposedli ná vsakovrstne kočije i tüdi na pri-proste srbske kolice, i se odpeljali k kmetijskoj šoli, kje nej daleč od mesta, na šteroj strani mesta ležij, to sam si pa nej zapomno in tüdi zapisano vsega nemam, zato prosim za nezamero. Tam so nam pripravili nekaj za pokrep-čilo. V ogračeki so nas že čakali . presveti stoli smo. sposcli, malo k sebi vzeli, potom so nas na dvori fotograferali, nam razkazali šolske znamenitosti Vsakovrstno Semenje, stroje, (mašine) sadovnjake, itd. Potom so nas že čakale z erdéčimi kocami prestrejte klopij i gda smo si ogledali najprle stišilnieo sliv i Slivnjek, že nam je gospodarova hči prinesla malo pokrepčila, na taelni olüpane kühane slive poleg kavinske zliče, dišeče slivojce, malo smo vzeli i namenili oditi pa gospodar nas je zastavo, da prej ešče moremo počakati kavo, z nami so pa bili tüdi lflden Srbski dühovnik, Aleksander Jeremič iz Babrovica,štera občina je tüdi lepo prijetno leto-višče Valjevčanom, ar je Zdravo podnébje i dobra voda. Na zapovid gospodara i na prigovarjanje dühovnikovo smo rejsan še malo počakali, vzeli kavo, se zahvalili, poslovili i odišli dale, en čas hodili, prišli do župana, tam pa bili na obed poznani. Pri obedi so te dühovnik nam držali prijeten bratski govor, šteroga smo vsi stoječ poslüšali, po obedi smo šli ■ na kočija i kolesje, tam nam je eden kočjaš kazao, da je potro na kočiji lampaš, glejte to vam je dnes moj bakšiš, (tringelt],) smo njemi zložili nekaj dinarčkov vpokritje bakšiša, i se pelali dale na pohod drügi kmetov.	Dale
1. oktobra 1922.
NOVINE
3
Iz Njeguša pošiljajo srčne pozdrave svojim starišom i vsem poznancom Prekmurski vojaki pri žandarmeriji v Črnoj Gori: Aleksander Hari z Križovec, Ludvig Rogač z Rakičana i Jožef Špilak z Nedelice.
Zvišane poštne tarife. Od 25. sept. so se povišale vse poštne tarifi v tüzem-stvo za 100°/e. Na pismo teda treba štempl za 1 din. na karto pa Ve dinara.
Murska Sobota. Dneva 24. sept. se je vršo sestanek zaupnikov SLS, šteri je bio jako dobro obiskan. Poročala sta na sestanki g. Švikaršič i g. Škafar iz Beltinec. G. Švikaršič je govorio o političnom i gospodarskon položaji. Govornik je povdarjao, da se gledoč na odpretje železnice M. Sobota—Hodoš, nadalje za graditev železnice M. Sobota—Ljutomer—Ormož edinole našim vrlim i poštenim poslancom Jugoslovanskoga kluba moremo zahvaliti, posebno pa gosp. poslanci Klekl se morejo naši delavci zahvaliti, či dobijo nazaj tisto carino, štero so iz Vogrskoga pripelali. Ni eden poslanec se ne tak potegüvao za Prekmurce, kak g. Klekl i drügi poslanci SLS. Proti vojaškim manevrom, šteri bi se mogli letos vršiti med Dravov i Savov šo tüdi naši poslanci SLS. odločno protestirali. Drügi govornik je bio g. Skafar, ki je govorio o konkretnom postopanji pri volitvah i naslednja pozavao vse odbornike kmečke zveze, naj dobro preglednejo volilne imenike, Šteri so pri občinski uradah razgrnjen!. Kmetje se morejo varovati tüjinski liberalnih i Radičevških agentov, ki kmeta ščejo v nesrečo spraviti. Vsi zaupniki odobrovajo taktiko Jugoslovanskoga kluba.
Ceno oglasov smo od. 1. oktobra podignoli na en dinar za kvadratni centimeter, ar je štamparija podignola nam ceno; delavci so najmre vekšo plačo želeli. To na znanje tistim, ki do dali se glasiti v Novinah.
Gančani. Pri nas de dne 1. okt. tržo svojo krčmo Gaal Imre zaodvečara ob 2.
V D. Lendavi so pohištvo gospe Weberice na cesto sklali iz stanovanja, štero njoj je stanovanska oblast nakazala, ona pa znova dala na svoje stroške na slikati; a zdaj stan. oblast naredbo nazaj potegnola. Glej danešnje poslano!
Slüžbeno zborovanje prekmurskih vučiteljov. Prekmurski vučitelji so dne 23. t. m. imeli svoje slüžbeno zborovanje ,v M. Soboti. Navzoči so bili skoro vsi vučitelji i vučiteljico iz Prekmurja, nadalje okrajni nadzornik R. Jurko iz M. Sobote, E. Gangl nadzornik višjega šolskoga sveta iz Ljubljane, nadzornik meščanski šol Fink iz Maribora i okrajni glavar dr. Lipovšek iz M. Sobote. Zborovanje se je pričelo ob 9 vüri v telovadniči meščanske šole v M.Soboti. Najprle je pozdravo g. Jurko okrajni nadzornik prisotne, potem se špominjao o pokojnem kralji Petru L i o kralja njeg. vel.!. Aleksandra. Potem je napredao svoj referat, v šterom je skupčal svoje opazite'v prekmurskih šolah i v nešterih predmetih pokazao načela, štera vučitelji morejo sledeti, če ščejo uspešno delovati. Za njim pročitao- svoj referat g. Spráger vučitelj iz Beltinec, šteroga je naslov bilo: »Delovanje prekmurskega učiteljstva v šoli in zunaj nje v zmislu narodnega ujedinjenje in državne misli." — Pisao je mnogo, nego brez zanimive vsebine. — V svojem predavanji neje zadovoljen on z prekmurskimi vučitelji, i je krivi, da v ništernom kraji ljüdje, kak on pravi, — nemajo radi iz on kraj Mure došle vučitelje, ravno tak krivi v tom smisli prekmurske dühovnike. — G. Spráger vzroka toga naj ne išče niti vu prekmurskom vučiteljstva niti v dühovnikah, nego naj išče on to vu sebi in v onih tovariših svojih, ki so si krivi vami, da jih ljüdstvo nema rado. Priporočamo njemi, naj se oponašajo oni tak, kak naši bivši prekmurski učitelji, ki so tű ostali, i naj poiščejo gori naše prekmursko dobro ljüdstvo z ljübeznostjov i se oponašajo tak, kak se en dober krščenik v svojoj veri oponašati more, naj ne klejejo pope i cerkve, i menje hodijo ta, kama zdaj hodijo, naj bodo tak izobraženi in prijazni k ljüdem, kak naši tű ostali vučitelji, med šterimi ni eden ne brez diplome. Naj ne pozabi g. Spráger istino toga pregovora: Sto kak si napravi sebi postelje, tak bo v njoj spa-vao. — I ki drügoga spoštüje, sam sebe poštüje. — Drügi referat je pročitao g. vučitelj Kontler iz Vidonec stem naslovom; »Kako naj se
vzgoja šolska mladina magjarske in nemško narodnosti, da vzljubi Jogoslovansko državo, kot svojo domovino." Celo temo je g. Kontler tak lepo je izdelao, da proti tomi nihče edno reč nebi mogeo praviti, nego vsi ki so navzoči bili, so ploskali njemi za uspešno delo, za štero so njemi priznanje izjavili tüdi tak g. okrajni, kak višji šolski nadzorniki. — Skleno je zborovanje g. Gangl, višji šolski nadzornik s svojim krasnim govorom,v šterom je pohvalio prekmursko učiteljstvo za njihovo marljivo delo i pokazao jim tiste poti, na Šterih morejo hoditi, da uspešno delo zvršijo i da si spravijo ljübezen ljüdstva, za domovino pa koristno, domoljübno mladino vzgojijo i potem, če pride on čas, da pridejo v dobro zaslüženo pokojnino, lehko pravijo, da so spunili svoje dužnosti do svojega bližnjega i domovine. Vučitelj more biti vedno en idealist, koga pazijo, koga nasledüjejo prebivalci občin. Šola pa more ostati brez vsake politike. G. Gangl so želi popolno odobravanje s svojim izborno lepim govorom. Naslednje je govorio Še g. Požegar predsednik drüžtva vučiteljskoga murskesobočke okrajine.
Država.
Kaj bo s 20% nam odvzeti penezami. Poslanec Jugoslovanskoga kluba Stanovnik je stavo interpelacijo na finančnoga ministra Dr. Kumanudija i zahtevao, da naj g. minister odredi, da davčni uradi morajo sprejemati obveznice tisti 20%, štele so ljüdstvi dol-potegnoli pri markiranje penez za plačilo davkov. Ljüdstvi že pomen ka vajo penezi, da niti davkov ne morejo plačüvati. Na te način držáva najležej izplača te bone.
Nova kaštiga za princa Jurija. Princ Jurij se je ne šteo pokorni povelji, da bi šo Niš, zato ga doletela nova kaštiga. Po dvorskom štatuti ga bodo za nekaj časa vőzaprli iz kraljevskoga dvora.
Svet.
V New Yorki se je en novinar, riporter, oblekao za berača s tem namenom, da zvedi, kelko dobijo berači na den, da bo mogao od toga pisati. Prvi den so njemi ljüdje darovali 25 dolarov, drügi den je dobo že 30 dolarov, tretji den ga pa več  ne bilo v uredništvo. Kak berač je več zaslüžo kak riporter. 
Keliko papirnati penez se tiska v Nemčiji. Državna banke tiska dnevno 3 milijarde novčanice Zdtjj jé. že na pomoč mogla vzeti tüdi privatne tiskarne. Takse njoj posrečilo bo od 25 okt. nadalje dnevno tiskati 7 milijard bankovcov.
Domača i svetovna politika.
Kralj Aleksander se je 25. sept. povrno iz Pariza v Belgrad. Na kolodvori ga je pozdravila vlada i velka množica ljüdi. — Uradniško pitanje ešče itak ne rešeno. Dr. Kumanudi, finančni minister, nema jako volje povišati uradnikom draginske doklade pred sprejetjom uradniške pragmatike. Vojaški oficirje i poštni uslužbenci dobijo vekše doklade, a za drugih jih ne. — Dr. Ninčič zvünešnji minister je prem. tjeden bio v Zagrebi i pred novinari izjavo, da gledoč na vzhodno pitanje (keletikérdés) nega nikšega nesporazuma med njim i Pašičom.
Poslano. *)
V Dolnji Lendavi stanovanska oblast na čelu z g. Dr. Kandričom je na podlagi meštrü-vanja g. Horvat-a in g. Seči-ja spravila iz stanovanja edno siromaško starejšo gospo E. Weber, s' pet članov stoječo drüžino in pri njeh na stanovanji bivšiva dva uradnika. (Prekmurca). Gospej so poslali strogo zapoved, da v trej dnevaj se mora izseliti. Dodelili so njej eno stanovanje, katero je že 6 mesecev prazno bilo, ker je najemnik v Ljubljano odišo. Gospa se je iz-selila v to stanovanje, a zazlišo je to Prejšnji najemnik, ki pa že po resnici ne bil najemnik, ker je istočasno stanovanje prekda! drugemu in je stem zgübo pravico k stánovanji. Na to seje pozivala tudi stan, oblast. Ta Prejšnji najemnik,, g. Grda, policijski agent in njegova gospa in šogorca so prišli in z groznim škandalomi zahtevali stanovanje od. gpe. Weber, ki je temu ni
*) Za spise pod tem naslovom uredništvo ne odgovarja.
bila nič kriva. Zaupnik g. Grča je na svojo prošnjo bil premestitv drugo stanovanje. Stanovanska oblast je istočasno podpirala sklep, da je stanovanje gpé Wéoer, ker je Grča, ki je že 6 mesecev zapüsto stanovanje, nima več pravice k njemu.
In kaj se je zgodilo, da je prišo ta g. Grča? Zasedo je srednjo sobo, kje so še stale njegove mobilje. Eno sobo sta dobila ona dva uradnika in gospa s svojo drüžino se ne manj kot eden mesec že stiskava v ednoj sobi. Spijo med raz-torjenimi mobilji na tleh. Pa če bi ešče ni bilo dva maliva otroka! In gledajo to vsi slavni gospodje, Dr. Kandrič, sodniki, advokat!, štere zaman prosi z britkimi solzami,ta gospa, da naj že nikaj storijo.
G. Grča, policijski agent in — kot on pravi — dober tovariš kr. namestnika? — se ,šeče ponoči s svojo šogorco (žena nje mu je pri starišaj v Beltinci) Čez .sobe, kje spij na tleh 5 od usode preganjani ljüdi. Ako se njemu reče, da to ne gre, se ešče grozi, dabostrelal in zobe mlato. To je ta lep Sokolski socializem.
Pa njemu g. Kandrič reče, da ima prav in pravico do .stanovanja. Zakaj je pa prej podpiso sklep, da g. Grča nima pravice do stanovanja? Ali je vse edno, uanes tak, jütri ovak?? Vidi se, da se take!
Pa je še ne to vsel Gpa Weber je te dni dobila poziv od. g. Dr. Kandrič,da naj do20-tega meseca sprazni stanovanje, ker je isto g.-da Grče-drugače se z eksekutivnim potom izvrši ta zahteva. Stanovanja ni. Seveda stem se ne brigajo tej slavni gospodje. Kaj je storila ta gpa, ka je toliko preganjana. Tej. gg. mislijo, da je virtuš maščevati se nad eno neobranjeno gospo. Mnogo slučajov je, da nepraviČno postopajo s prekmurskimi domačini. Še nam Slovencem mrzlo leti po hrbti, da take slišimo in vidimo, kaj naj reče isti, kdo niti besede ne ve slovenski. Pa se ešče čüdijo, dane vpijejo povsod .Živijo". Ako de tak šlo dale, nemremo je dalje trpeti I Falinga je pa to, da od tega v Ljubljani in v Beogradu nič nevejo l
Dolnja Lendava, dne 27/9. 1922.
ALEKSANDER SKALIČ slovenska banka.
Gospodarstvo.
Kak naj ravnamo s sadjem pred mlenjom ali kučenjom? Nabrano sadje se ali melje, kuče ali se püsti, da se zori. Grüške, ki se rade omehČajo, se tak melejo. Jaboka,- posebno kesna,maj se pa ešče na küpi nekoliko püstijo, da se zorijo. Tak spravimo jaboka za 8—10 dni v küpe, i takše küpe ešče s slamov pokrijemo,da se nekeliko vgrejejo i to njih zorenje zelo pospešüje. Mošt iz njih je za l®/o in se več alkohola močnejši. Največ je pa 3 tjedne, ka se sme sád tak püstiti. Če duže časa tak leži, postane bolje močnato, se teikej stiska i tla pijačo, ki se težko čisti. Že gori smo omenili, da naj se sad snažno spravlja da se prle, odprle kak se melji ali kuče. To velja posebno za sad ob prašnih cestah.Što enkrat poskusi na videz snažno sadje prati, bo vido kakšo zamazano vodo napravi, i verao bo, da je pranje prepotrebne. Pere se lehko na isti pre-prost način kakše perejo krumpli i to prosto v kadeh ali kakšoj drügoj posodi. Pred mlenjom moramo razne vrste sadja, sladka i kišta jaboka, raznovrstne grüške med seboj pomešali. Le te bomo dobili močen, trpežen i pa čisti mošt. Za čiščenje kak tüdi za boljši okus mosta igra veliko vlogo primerna vnožina čreslovine. Če ne čreslovine, se mošt ne more prav čistiti, je bolje medlega okusa, se tüdi rad potegne.
Vrenje. Gledajmo za to, da mošt hitro i popolnoma more zavreli. Vrenje mosta se pospešüje s primernov toplotov, štera je najboljša okoli 16° C. Vekša toplota je nevarna za volo Cika. Čüdna je po naših krajih navada, da mošt püstijo, da odzgoraj pri vehi (pipi), izmetava nesnajgo. Tam, gde most Izmetava, je potem lagev cilo neznajžen i razne škodljive glivice, šteri se najbole moremo ogibati pri napravijo]! raošta, ravnoč tam najdejo za sebe najboljša tla, da se vgnezdijo. Tak je mošt poten podvržen raznim betegom se hitro skvari, posebno pa rad postane cikasti. Zato se naj lagev napuni samo na toliko, da mošt, ki se vzdigne, ne more kipiti vün. Namesto z navadnov vehov se lagev zapre s kipelnov vehov, štera je pri nas še povsod znana, ali se malo vpošteva. Či most nešče vret!, je vzrok, da nema za dosta kvasa. Tomi se pomore tak, da Viljemi malo z drügoga mosta k njemi, šteri že dobro vre.
Staro lito (zlejano) železo v vseh množinah küpüjejo
Strojne tovarne in livarne d.d.
v Ljubljani.
4
NOVINE
1. oktobra 1922.
Ka je sokol?
Ali što je pravi čuk? Tisti, šteri „čuka“, to je šteri kriči „čuk.“ Ve je čuk ravno zato čuk, ar „čuka.“ Špot leti zato nazaj na tiste šteri ga mečejo na drüge.
Gda je naš krao Aleksander prišeo v Ljubljano, je šlo malo Orlov mimo II. državne gimnazije v Ljubljani. Kak či bi človik v sršenovo gnjezdo dregno, približijo k okni dijaki i celi viher „čukov“ se süne iz gimnazije na dečke. Naši dečki so nam ne mogli vsega povedati, kak grdo so je dijaki ošpotali. To ne so dijaki, nego — divjaki.
Kak velka je ta sirovost grobijanstvo smo lehko vidili tüdi na den narodnoga ujedijenja, 29. oktobra 1918. pri slavnostnom sprevodi. Te, gda smo vsi bili ednodüšno zdrüženi v veselji, se je čüla, gda so prišli v sprevodi Orli, da so
nešterni kričali „čuke“, na naša vüha smo je čüli. Vidite tüdi na takši resen sveti den, gda se plava v narodnom veselji, Sokoli nemrejo skriti svojega grobjanstva!
K sprejemi našega regenta, zdaj krala, Aleksandra so se Sokoli vozili po kamiškoj železnici. Na nekšoj postaji so čakali Orli. Sokoli so začeli iz vagonov kričati na nje: „farški vragovje ne smejo notri !“ Orli so šli mirno na drügi konec vláka (mašina). To so nam pravili svedoki, šteri so to vidili i čüli.
Pa ne samo vekši Sokoli „čukajo,“ tüdi Sokolski naraščaj še gučijo dühovnikom „farji.“ Kak tüdi ne bi! Kak stari gučijo i kričijo, tak tüdi mladi. Resan jako lepa vzgoja!
To je samo nekaj takšij peld iz sokolskoga grobijanstva. Či bi šteli povedati vse, nikdar ne bi prišli do konca.
Čüdno pa je to, da se nišče iz Sokolov ne zmisli, da bi kregao tiste, šteri se tak grdo norca delajo.
Iz toga ravno vidimo, kak je vsa vučenost brez vöre samo na zvünaj. Na zvünaj je vse lepo, ali srce je prazno; pa ne, ne je prazno, nego puno je grobjanstva . . .
Dale.
Pošta.
Štefanec Orša. Bratonci. Z Ljubljane so nas obvestili na našo prošnjo, da dobite i že tüdi vlečete pokojnino 44 Din. 20 p. mesečno. Banko Ana. M. Sobota 322. Za nezakonsko dete po pravdi ne je mogoče dobiti penzije. To naznanja invalidski odsek.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr.; Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—40.	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo
za drgnenje
hrbta, rok, nog in telesa telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	 „	 „   8	  „          „	    .  .  .  560 K
36     „	  „ 12	  „	   „	  .  .  .  800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.: Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr. 
EUGEN V, FELLER, lekarnar, STUBICA 40—35.      donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Jajca (belice) in perutnino plačüje po najvekših dnevnih cenah
ALOIS ŠTIBLAR, BUČEČOVCI pošta KRIŽEVCI.
DOLARJE PLAČÜJE NAJBOLJE
SLOVENSKA BANKA,
podružnica LJUTOMER,
katera obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun po
4½—6%
Dr. FERDO ČERNE
fiškališ v Murski Soboti je PRESELIL svojo KANCZALAJO iz Brumenove hiše V HIŠO POKOJNOGA fiškališa PALIJA HORVATA.
Seno,
slame, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja
Andrej Oset Maribor,
Aleksandrova cesta 57.	Telefon štev 88.
Lepo posestvo z gostilno
je na prodaj, obstoječe iz hiše, vseh gospodarskih poslopij, na prometnom kraji primerno za trgovino. Obsega 26 plügov kat. o. od šteroga je pri hiši 4 pl. sadonosnika, 6 pl. njiv in 4 pl. senokoša i 15 minut od posestva 12 pl. gozda.
Na posestvi je tüdi 8 glav živine. Cena K 2,500.000 —
Poizve se pri
Fr. REŠEK, tob. trafika v BELTINCIH.
Kraljevska monopolska velikoprodaja
Soli
za Prekmurje pri
Ivan Toplaki
D. Lendava.
Vaša želja
meti res dobre in zanesljivo uro, ja izpolnjena, ako si
preskrbite uro iz znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d.
NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste Zahtevajte cenik s slikami od:
tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.	20—20
Pozor!	Novosti!
Kam?     V slasčičarno! Dnevno sveže in najfineže pecivo vseh vrst in vsaka naročila se točno in solidno izdelüje jo. Sidonija Novak slasčičarna M. Sobota.
Figyelem!	Újdonság!
Hová? A cukrászdába! Naponta friss és legfinomabb sütemények kaphatók.
Minden rendelés pontosan és szolidan eszközöltetik.
Novak Szidónia cukrászdája M. Szobota
Strokovna zadruga
čevljarskih majstrof pozavle vse čevljare D. Lendavskoga okroga, da se tekom 14 dni zglasijo pri zadrugi in prijavijo vse svoje vajence in pomočnike. Uradüje se vsaki tjeden v četrtek.        GYÖRKÖŠ, tajnik.
V Šafarskom
trži se ednostropna hiža s 7 sobami 2 kühinji, 2 špajza. Sposobno za vsako trgovino. Proda se 22. oktobra. Trži August i Paulina Golenko iz Šafarskoga. Što šče küpiti, naj se prle zglasi pri Paulina Golenko v Šafarskom.
Proda se
lepa kmetija z inventarjem vred. Posestvo meri 27 oralov, od teh je nad 1 oral vzorno obdelanega vinograda, 13 oralov lepega gozda, lep sadonosnik drugo njive in travniki. Na posestvi je velika kmečka hiša, stala za 8 glav živine, preša in vinska klet Posestvo leži v mariborski okolici. Kupnina zmerna, plačilni pogoji ugodni. Natančnejša pojasnila se dobe pri odvetniku dr. Josip LESKOVARJU Mariboru. Küpec dobi tüdi, če se hitro zglasi del letošnje bratve i       sada, lagve i 3 glav živine.
Egy jó házból való fiú
tanoncnak felvétetik
Balkányi Ernő könyvnyomdájában Dolnja Lendaván.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava