Stv. 33. SLOVENSKI Li^t ljudstvu v pocliilc. Izhaja vsak četrtek. List velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na «lom za celo leto 8 pld., za pol lera 1 !jld. (50 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezne listo prodava knjigar Novak na velikeift trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo.— Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr. Kaj so mladoslovenci ? 1. Ni še lega dolgo, kar smo Slovenci v lepi zastopnosfi delovali in se vojskovali zoper svoje nasprotnike. Ali zdaj je vse drugače. Mesto zastopnosfi imamo prepire, mesto složnosti ra-zpor. Kdo pa je tega kriv? Odgovorimo: nek tujec, ki se je k nam pritepel in mnogo iz med nas na svojo stran zvabil. Temu tujcu je ime: liberalizem. In ljudem, ki se od njega zaslepiti dajo, pravimo, da so liberalci. Ime sicer ni slabo. Vzeto je od latinske besede: liberalis t. j. radodaren, svobodoljuben. Vendar lepo ime, krije grdo stvar: golo sebičnost. Liberalec je svobodoljuben le za sebe, drugim je ne privošči. Druge boče vse strahovati in poteptati. To hudo lastnost pa si je prisvojil, ker je liberalec z vero vred tudi otrese!: krščansko ljubezen. 2. Nekdo je ljudem liberalca tako popisal. Rekel je: liberalec je večjidel tak človek, ki je sicer kde v kakih krstnih bukvah zapisan, vendar v petek meso je, v nedeljo nič k sv. meši ne hodi, zraven pa na mešnike psuje, kolikor mu je le mogoče. Liberalec je brezvernik od glave do pet. Ali s tem še ni zadovoljen. On hoče svojo nevero tudi drugim vsiliti, naj rajši po postavah. In to je glavni in prvi uzrok, zakaj si liberalci pri volitvah toliko prizadevajo, da bi zmagali. Hočejo si pot nadelati do postavodajalne oblasti, da bi potem po postavah napravili vse brez Boga in brez vere. Hočejo poskusiti, ali se da tudi brez Bog doseči, kar si verniki prizadevajo dognati z božjo pomočjo in naslanjaje se na božje zapovedi. Da to ni mogoče, nam že zdrava pamet kaže. Blizo stoletna skušnja pa potrdnje. Vselej ostane resnično: ako Bog hiše ne zida, zastonj se trudi, kateri jo stavi. Laška, Francoska in Spanjska dežela, sploh vsak narod je zašel v naj večje ne- sreče, kedar so mu liberalci začeli gospodariti brez ozira na Boga in na sv. vero. Kajti ako-ravno se jih je veliko dalo po liberalizmu ob sv. vero spraviti, vseh vendar ni zamogel zapeljati. Vselej jih je veliko Jezusu zvestih ostalo, ki so prav pogumno in stalno branili sv. vero in katoliško cerkvo. To pa se v6, liberalcem ni bilo po-voljno. Nastali so prepiri, razpori, punti, revolucije s strahovitim kriprelivanjem. Liberalci -so časih tak divji postali, da so, postavim na Francoskem leta 1789. —1800. vso katoliško službo božjo zatrli; cerkve so podirali, mešnike in škofe pa klali. Enako se zdaj godi na Spanjskem. Sploh liberalci so dozdaj še vsako deželo, kder so ro-govilili, spravili v prepire in nesrečo. 3. No in taki liberalci so zdaj postali nekateri iz med mlajših Slovencev. Otresli so vsaj djanski sv. vero. Mladoslovenci so slovenski liberalci. A z vero vred pogrešajo tudi krščansko ljubezen. Zato pa se tudi niso bali, med Slovence pognati: nevslišan prepir in žalosten razpor. Poprej smo se lepo složni držali zlatih in prav avstrijanskih besed: vse za vero, dom in cesarja. Sloveuski liberalci pa so odpadli. Znani dr. Vošnjak jim je dal novo glasilo: vse za narod, omiko in svobodo. Mladoslovenci so tedaj izbrisali vero pa tudi cesarja! Ali ker se večina Slovencev niti veri, niti domoviui niti cesarju izneveriti ne da, zato so zdaj naši mladi liberalci hudo jezni in srditi postali. Pod vodstvom dr. Vošnjaka so napravili dvoje novin ali cajting ? „SI. Narod-* in pa „SI. Tednik." Prve novine so namenjene bolj izobraženim Slovencem po mestih in trgih in jim prodajajo svojo liberalno omiko. Ali to vam je omika, da se Bogu usmili. Vse, kar je na Slovenskem poštenega, vse se napada in grdi. Naj boljši moževi slovenski, ako se nevernim mladičem ne uklanjajo, trpijo naj bolj nagujusno ogrdenje. Na primer: dr. Bleivveisa pozna celi slovenski svet. Hvaležno se ga ima vsak spominjati. Celih 30 let izdaja znane ljubljanske Novice. Ne da se dopovedati, koliko dobrega je našemu ljudstvu storil. Slavni mož je že 65 let star in zdaj ga zelo gr-dobno z blatom pometajo. „SI. Narod" ga ima za onemoglega starca, za žolčnatega klevetnika, za duševnega eunnlia t. j. za človeka, katerega so kopili . . . sram vas bodi vi omikani (?) gotovo pa nehvaležni slovenski liberalci, sram vas bodi, če še kaj srama gleštate. . . Našega vrlega Hermana, ki se kot nas poslanec že 13 let za naše pravice poteguje, tega 'vrlega moža imenujejo: klevetnika, nazadnjaka, odpadnika, človeka, ki ima sebične namene . . . S drugim Časnikom, „SI. Tednikom" pa je dr. Vošnjak udaril po sv. katoliški veri in jenih blagoslovjenih služebnikib. In to jegovo početje je brez dvombe najbolj hudobno. Kajti s tem je nemirni Vošnjak začel pačiti in podirati tisto, kar je še naše nesrečno ljudstvo v njegovih tiigah edino tolažilo in obupa varovalo, t. j. sveto krščansko vero. Kaj bomo tukaj storili? Naj boljše bi bilo, ako bi se zopet pomirili in p o r a z u m i 1 i! Vendar žali Bog, o tem Vošnjak in večina jegovih privržencev ničesar slišati nečejo. Slovenski liberalci hočejo, da se jihovemu brezver-stvu, jihovi blatni omiki vsi podvrženio. A tega verni Slovenci ne storimo. In zdaj nam drugo ne ostaja, kakor da se Vošnjaku in jegovitn privržencem krepko ustavimo. Naj prvo bodi, da Voš-njaka, naših liberalcev glavarja, v Cel j i ne volimo za poslanca. Potem si utegne vroči gospod nekoliko odehnoti. Morebiti potem previdi, da se večina Slovencev ne da premeknoti od blagega glasila vse za vero, dom in cesarja. Nove volitve so blizo. II. Zdaj kmetski ljudje pazko imejte! Kedar v mesto pridete, tedaj lehko vidite, kako vojaki eksercirajo. Ali ob enem tudi zapazite, da so vojaki večjidel vzeti iz kmetskih prebivalcev. Ako pogledate v davkarijo, tedaj bodete našli večjidel kmetske ljudi z daČnimi knjižicami pod pazduho. Tudi v cerkvi bodete naleteli na več ljudi prostega stanu, kakor pa na gospodo. A drugače tudi biti ne more. Kmetskih ljudi je 6 krat več, kakor mestjanov. Oni plačujejo 3krat več davkov, kakor vsi „purgarji", tržci, o-bitniki in veliki posestniki skupaj. Zdaj pa pomislile, kako je število poslancev razdeljeno ? Dunajski državni zbor bi imel šteti: 353 poslancev. Od teh volijo grajšaki: 86, me-stjani: 137, kmetski ljudje pa 130. Tedaj mest jani, katerih je 6krat menje od kmetov ter I Škrat menje davkov plačujejo, vendar volijo 7 poslancev več, kakor kmeti. Človek bi mislil, da bodo oni, katerih je največ in ki dajejo davkov najbolj obilo po krvi in po denarjih — tudi imeli največ poslancev. No, to zdaj drugače ni. Vendar zamore drugače biti. To pa le, ako zdaj kmeti nobenega ne volijo, kateri bi z liberalci potegnol. Potem bo gotovo in kmalu boljše. Kako pa dobre volitve srečno dognati, to je „SI. Gospodar" v 29. štev. nekoliko pojasnil — in sicer gledč na imenitne volitve volilnih mož. Dnes pristavimo še nekoliko jako važnih opombic. 1. Z oblastili se sme edino le pri velikem posestvu voliti v državni zbor. Za drnge skupine je to prepovedano po § 9. volitvenega reda za neposredne volitve. Vendar svetujemo tudi na kmetih pobrati pooblastila ondi, kder bi se bilo bati, da bi se jih liberalci vendar hoteli po-služiti. 2. Volilni zapisniki se ravno zdaj sostavljajo. V nje se mora zapisati vsak, kateri ima pravico voliti. To pa so po §. 14 volitvenega reda za Stirsko, tisti kateri smejo voliti v srenjski zastop. Vendar ne vsi, ampak le tisti, kateri: a) v srenjah s tremi volilnimi razredi spadajo v p r v i in d r u g i razred. Tretji razred ne voli volilnih mož. b) kateri v srenjah z menj kakor tremi volilnimi razredi prvi dve tretjini vseh po svojih direktnih davkih v vrsto postavljenih srenjskih volilcev znašajo. In tem se zdaj pristavijo možje, ki imajo volilno pravico brez ozira na dačo n. pr. duhovniki itd. 3. Vsak volilec sme svojo volilno pravico le enkrat in sicer le na kraji rabiti, kder navadno (redno) stanuje. Nihče ne sme ob enem voliti v mestu in na kmetih. 4. Volilni mož pa sme vsakdo biti, če je polnoleten in ima pravico v občinski zastop voliti, tedaj n. p. tudi mož, ki je pri srenjskih volitvah v tretjem razredu. Starost 30 let se zahteva edino le od poslancev. 5. Gospode duhovnike prosimo § 10. volitvenega reda za državni zbor ne prezirati. Ondi se veli, da volilci le iz m e d sebe t. j. iz med sosrenjčanov koga za volilnega moža postaviti smejo (aus ihrer Mitte). Tedaj se ima dobro gledati na to, ali ima oseba, katera je za volilnega moža namenjeua v dotični srenji, tudi pravico voliti v srenjski zastop ali ne, t. j. ali je sosrenjčan ali ne. Ce one pravice nima, (postavim: župnik, kaplan, učitelj itd. v srenji, kder ne stanuje) tedaj se naj gleda, da ga dotičua sreuja postavi za svojega častnega sosrenjčana (Ehrenbürger). Ta ima volilno pravico, in zamore voljen biti, in se postavi na prvo mesto tistih, ki volijo brez ozira na davke, n. pr. duhovniki, uči- telji, dohtarji, oficirji itd. Za častnega srenjčana se pa kdo tako postavi. Predstojnik pozove vse odbornike. O seji in o sklepu se sestavi zapisnik ali protokol, katerega predstojnik podpiše. Sploli pa prosimo svoje prijatelje, da se dobro podučijo o volitvenskih zadevah. Treba je imeti 3 postave: volitvensko postavo za srenje — volitvenski red za deželni zbor štajerski in pa volitvensko postavo za neposredne volitve v dunajski državni zbor. Vse tri postave se leliko pogledajo pri predstojnikih. Noveja postava popravlja starejo. Gospodarske stvari. Poljske miši. II. Miši zamoremo pokončevati brez strupa ali z strupom. Ako namerjavamo miši brez strupa pokončevati, izkopljemo na njivi globoko luknjo, ki naj bo prav gladka, ali se zakoplje v zemljo precej veliki lonec, tako, da le rob iz nje moli; v te luknje ali lonce padajo miši in se med seboj zgri-zejo ali jih pa potem človek pobije. Ako se okoli njive izkopljejo globoke gladke grabe, tudi iz njih miši pobegniti ne zamorejo, in se leliko pokončajo. V Hildesheimu so našli v takem obkopn zjutra 1500 miši. Pokončevanje miši sč strupom bi bilo sicer veliko leže in dober kup; ker se pa po strupu dela velika škoda, ker se namreč po njem zamori veliko človeku prekoristnih živali, kakor so mačke, konji, sokoli, lasice in lisice, ne kaže strupa v ta namen rabiti. Ako bi kdo le vsekako sč strupom miši pokončevati hotel, se mu zamore le priporočevati ogleni barit (barita carbonica), ki je posebni strup za glodavce, drugim živalim pa ne škoduje. Ta strup (beli prah) se naj pomeša z rženo moko v krogljice, ki se na pripravnem mestu nastavijo. Proti mišim pomaga gotovo največ zvirjad, ki se z mišmi hrani. Lisico prištevamo po starej navadi med prav škodljive zviri; vendar bi pa bilo težko dokazati, da več škoduje nego koristi. Miši so lisici prav priljubljena hrana. Mi sicer nočemo lisico zagovarjati, vendar pa tudi oni nimajo prav, ki svojo živad brez varha puščajo, in potem lisico dolžijo, ako je vzela, kar ji je lepa priložnost ponujala. Ako se lisičina duplja ali tudi želodec pregleda se najde pri njej največ mišjih ostankov; da njej pa tudi kuretina diši, kdo bi se temu čudil. Drugi človekov zaveznik pri uničenju miši je mišolovec (Mausehabicht) jastrebovega plemena, ker, ako bi hotel sošteti miši, ktere v enem letu pokonča, bi jih uabrojii na tisoče. Kavno to velja tudi o sovah; vendar pa vidimo, da to žival po- bija, kdor koli more. Gospodarjem bi bilo na korist, ako bi se tudi ljudje po kazenskej poti o resnici podučili. Največa prijateljica človekova pri uničevanju miši pa je lasiea. Kjer je lasica, tam te miši nikdar ne bodo nadlegovale. Lasica celo leto miši lovi; res da velikih miši zaužiti ne' zamore; pomori jih pa tim več, jim kri izpije, ali jih tako za kratek čas davi. Pa tudi prekoristua in nje-žua živalica ima med ljudmi svoje sovražnike. V tej zadevi zamorejo največ pomagati učitelji v tem, da otroke o koristi teh živalic poduče. 0 okuliranju. Prišel je čas, da se drugikrat v letu, in sicer kakor pravijo na spijo če oko, okulira. Ta način požlahtnovanja je posebno uspešen pri vsem koščičastem sadju, pred drugim pa pri breskvah. Zato svoje čitatelje zdaj tega dela opominjamo in jim na kratko v glavnih potezih cel način pred oči predstavimo. Vzame se iz žlahtne mladike oko ali popek, ki bode še le na leto pognal in ki za letos spi, (toraj okuliranje na spijoče oko), in se v divjak tako vrine, da se ž njim zraste in žlahtno mladiko požene. Prereže se namreč na divjakovem deblu koža, naj prej po dolgem, potem pa vrh tega prerezka po čez, blizo v obliki križa J. Koža se varno na oba kraja od zgoraj nav zdol odlušči in ščitek, (tako imeuujemo oko z kožo) se v prerezek vrine, da se lub luba prime. Zdaj je treba obeze, za kar najbolje služi lipovo ličje, pa tudi laneni ali pavolnati traki ali močen papir, ki je na notrajni strani z cepivnim voskom namazan in v trakovi podobi privezan. Z to obezo se potem rana, v literi zdaj že ščitek, to je žlahtno oko tiči, varno obeže, vendar tako, da oko samo ni pod vezjo. 0 bučelah. V krajih, kder se bučele na ajdo vozijo, se to godi v sedajnem času. Na ajdi imajo najboljšo pašo in veliko nanosijo, ako je vreme ugodno. Zdaj si hrane za zimo pripravljajo in satovje z vos-skom trdno zamažejo. Ko panje ali koše na polnijo, naj se jim da navez ali nadstava ali pa naj se jim satovje izvzame, izprazni in zopet nazaj da, kar se pri Dzierdzonakih in s Hruškovo ma-šino leliko zgodi. Treba je tudi zdaj gledati na to, da posamezni panji niso brez matice kar se spozna, ako so bučele klaverne, malo letajo in trotov ne odganjajo in ne morijo. Takim naj se matica da, in ko seje bodo privadile, bodo zopet vesele in pridne. Če pa matice ni, naj se pa s kakim mladičem združijo, da roparice ne postanejo ali pa same roparicam v pest ne pridejo. Če pa tega ali unega nočeš ali na moreš, jih pa boljše pomoriš, da vsaj nekaj haska od njih ima3. Dopisi. Iz Maribora, 2. avgusta. (Razne novosti — bedarija SI. Naroda). Lani so tukaj podrli steber s podobo sv. Florijana. Nekateri so pri tej priliki pokazali svoje surovo neverstvo. Nespodobno so na podobo pluvali ter rekli, da je sv. Florijan pijan. Vendar čudno je, da imamo poslednji čas vedno bolj pogoste požare. Tako je 8. avgusta po noči pogorelo vse poslopje, postavljeno na mestu nekdajnega gradu v Melji tik Maribora. Uničilo se je ogromno veliko sena in zrnja, med tem 300 vagauov ajde. Te dni se je mudil v Mariboru naš cesarski namestnik baron Kttbek. Obiskal je pri tej priliki tudi dekliško šolo pri šolskih sest'ah , katero je pre zelo hvalil. Omenimo še bedarije SI. Naroda, ki v svoji fanatični jezi ne samo siten, temuč že smešen prihaja. Sčuvarski list razsaja in se togoti nad tem, da smo tukaj obče spoštevanega grofa Brandisa napravili za predsednika centralnemu volilnemu odboru pravne stranke v Mariboru. Storili smo pa to, ker je vrli mož predsednik tukajšnega kat. političnega društva. Vrh tega je on eden začetnikov kat. tiskovnega društva. Bil je temu zavodu začasni predsednik. On je sploh iz med tukajšnjih Nemcev vselej pravičen zagovornik Slovencev bil. To pa zato, ker je s vso svojo slavno rodbino veren katoličan. Sicer pa se čudimo nad drzovitostjo ali vsaj pozabljivostjo SI. Naroda. Kajti grof Brandis je bil vselej podpisan na naših volilnih oklicih tudi tedaj, kedar smo Slovencem za poslance priporočevalj: dr. Dominkuša, dr. Radaja, dr. Srnca, prof. Sumana in dr. Vošnjaka. No zakaj pa slovenski liberalci tedaj niste svojih nosov vihali, zakaj pa tedaj niste zoper nemškega grofa Brandisa ugovarjali, da ne rečemo : ropotali. To je prav grda politična hinavščina in nekrščansko ščuvanje in hujskanje narodov. Na to pot Slovenci ne pojdemo. Mi terjamo pravice, ki grejo našej narodnosti pred Bogom in cesarjem , toda s svojimi nemškimi sosedi želimo hitrej ko mogoče mir, porazumljenje in vzajemno pravičnost. Ker pa vemo, da je to mogoče edino le po porazumu z vernimi katoliškimi Nemci, zato so nam možje, kakoršni so grof Brandis, g. Herman in drugi prav ljubi in blagi. Naposled pa omenimo, da nam imajo našo dotiko z pravičnimi in katoliškimi Nemci najmenj očitati Narodovci, o katerih zdaj po vsem slovenskem svetu debela sumnja letijo, da so se pre z nemškimi liberalci in ustavaki, očitnimi nasprotniki našega ljudstva, pogodili in da celo iz dis-pozicionsfonda denarje zobljejo, da bi tem bolj Slovence razdražili, razcepili in oslabeli. Narodovcem pa želimo, da se menj srdijo in več mislijo — na nasledke svojega postopanja. Od sv. Jurja na Šavnlci. Zbor kat. polit, društva je bil v nedeljo 3. t. m. mnogobrojno obiskan, kakor še dozdaj nikdar, ker se je reklo, da se bodo važne reči razpravljale. Pričel je zbor g. predsednik z dolgim pa tehtnim govorom o pri-hodnih volitvah. Pokazal je, zakaj so se vpeljale, . in kaj storiti, da bodo plodauosne za kat. cerkev, državo, posamesne dežele in njih prebivalce. Treba je — tako je djal — da so volilci , značajni, zanesljivi, trdni in neomahljivi. Ti možje pa naj volijo za poslanca, kat. moža, kteri se drži pravne stranke. Razložil je, kaj je pravna avstr. stranka? in kako, da je njeni program — vsem pravičen. Pokazal je nasledke, kam bomo v Avstriji prišli, ako bomo liberalce volili vse poprek, kakor-šna sta bila Brandsteter, Seidel in vnovejšem času dr. Vošnjak. Bog nas tacih varuj ! Torej Slovenci! vera in dom ljubijoČi, volite si kat. moža za poslanca, ki se bode potegoval za vero, dom in cesarja — in ta naj bode m n o g o z a s 1 u ž e n i g. Herman! Zivijoklici so zagromeli, ko se je izreklo blagega moža slavno ime. V kratkem je omenil slavnega moža delovanje v deželjnem zboru Gračkem, ter konečno Slavo izklical sv. Očetu, presvitlemu cesarju in mili domovini, kar je bilo z radostjo odzdravljeno. Po govoru priporoča pričujočim sledeče sklepe: 1. Kat. polit, društvo pri sv. Jurji na Šav-liici se popolnoma sluga s programom avst. pravne stranke. II. Obžaluje odpad mladosloveucev od kat. fedcr. stranke v tem važnem trenutku. III. Nasprotuje vsakemu vsiljenjn mladoslo-venskega kandidata. IV. Sprejme in proglaša g. Hermana kot kandidata za državni zbor. (Enoglasno sprejeto.) Sedaj stopi Fr. Križan, kmečki fant na oder, ter v gladki besedi o kmetovanju (govori tak izvrstno in pogumno, da smo ga le občudovali. Za tem je znani rodoljub A. Košar opomnil ude in vse pričujoče na dolžnosti poštenega Slovenca. Konečno pa g. A. K. spregovori nektere besede o izreji otrok. Z veliko hvalo in veseljem so bili govori sprejeti. Društvo šteje sedaj 140 udov, ima 16 iztisov „Slovenskega Gospodarja" in nektere Brenceljnove. Ljudstvo kaj rado prebira časopise in knjige. Le tako naprej! Od št. Jurja pri Celji, 12. avgusta. Tudi po krajinah tihe Voglajne hoče ljubeznjivi ljubljanski „Tednik" se vseliti in svojo strupno seme sejati. Kakor po drugod, poslal je tudi našim županom šopke po 12 iztisov, češ, da naj se bolj izobraženi posestniki ž njimi obdarujejo; a zagotovo vem, da se nobenemu ne ljubi, za dalj časa naročati se na lažnjivi in obrekovalni list, kajti preočitno je pokazal tirkl, kam tace moli. — Kar letino zadene, smemo zadovoljni biti v primeri drugih krajev, akoravno pšenica menj pleuje, kakor lani. Toča je samo Rihniško goro nekaj zadela, druge okolice so dosibmal še srečno odišle protivni vjimi. Grom in tresk sta večkrati strašila nas, in je strela preteklo sredo 20 let starega delalca ubila, ravno v tem, ko je v Cerov-ski hosti les nalagal. Razglasiti moram še junaško sjčnost neke vrle žene v Svetjurski župniji. Dne 1. avgusta popoldan ob pol treh igral je blizo kolodvora Svetjurskega na travniku tik Voglajne 5 let stari dečko, sinek mladega posestnika v Bezovji. Ko pride kraj Voglajne, gleda v vodo in se raduje videti, kako se male ribice igrajo. Zagleda pri kraji tudi raka in zljubi se mu raka ali ktero ribico vjeti. Vendar ko hoče do vode priti mu zdrkne in čaf! pade v globoko Voglajno. Tikoma vode je platno belila F ran cika Rataj, po domače Sikovsca, vrla sopruga obče spoštovanega moža in premožnega posestnika. Ko zasliši pad, urno skoči h kraju Voglajne, gledat kaj da je? in o groza! dečka vidi ravno pogrezati se. Brez pomislika oblečena skoči v vodo, zgrabi z eno roko fanta, z drugoj se vrbine drži, a vun ne more, kajti deček se ji vratu oklene, obleka se čedalje bolj vode napija in jo vleče v blatno glo-bačo. Pomagati si skoraj že več ne more; torej upije na glas in kliče pomoč. A preden kdo pride, še enkrat vse svoje moči združi in srečno splazi na korenine vrbja, in ko se že nekoliko oddahne, porine dečka na suho, in z veliko težavo splazi sama na travnik. Toliko veče hvale vredna je junaška rešiteljica, ker ni sama pri sebi, ampak že več mesecev noseča. Bog jej plati! Slava jej. Iz Konjic 12. avgusta. (Judovska koža.) Konec julija je znani tat iz Sent-Jernejske fare usnjarju v Konjicah volovsko kožo' ukradel. Vesel jo nese v Loče usnjarju prodajat. Ta ga vpraša, kje da jo je dobil? Tat mu odgovori, da je moral doma po nesreči vola zaklati. Usnjar tata nekoliko moti, dokler da možje ne pridejo, katerih je dal na tihem poklicati. Ko možja pridejo, usnjar nad tatom zakriči: Ti si kožo ukradel, le glej kožo, da nima vrata. To je „judovska koža", namreč koža od vola, kateremu so judje po svoji šegi glavo odrezali. Zgrabijo takoj tiča, ter ga v občinsko ječo potisnejo. Tat je imel ce-ker, v kterega pa nobeden ni pogledal, kaj da v njem nosi. Imel je pa v njem dieto, kladvo, sekiro itd. S to pripravo si je kmalu pot na soln-ce odpreti vedel. Toda zdaj so ga že zopet vlo-vili, ter v SI. Bistrico sodniji izročili. Sploh se misli, da je taisti ropar, kateri je na sv. Ignacija večer v cerkev Matere Božje na Prihovi vlomil, in še tisto noč ondi bližnjega lučmarja hudo okradel. Iz Pisec. (Slovenci pozor! K m e t j e o-koli Brežic, dvakrat pozor!) Preljubi Slovenci ! kterini je še kaj mar za svoje duše in za svoje izveličanje, varujte se „Slovenskega Tednika", kterega vam ponujajo brezverniki (liberalci). Kdor hoče vero ohraniti, naj ga nikdar ne bere. Za g. dr. Vošujaka pa imam dober svet; namreč ta le: Da boste zarad pohujšanja, kterega trosite in delate med ljudstvom zoper duhovnike in sv. cerkev s svojimi hinavskimi časopisi, imeli mirnejo vest in ložej spali , pošiljajte vse izstise slov. Tednika vam dobro znanemu liberalcu v Brežce, in sicer s tem naročilom, uaj on vse iztise ined Pišečane razdeli, ker tukaj se „Tednik" pridno češe in požiga, ker tako jih ne bote veliko pohujšali in tako boste na prihodnji sodbi vsaj ta izgovor imeli, da ste svoj pohujšljivi „Tednik" tje pošiljali, kjer so ga še zvesti kristjani prav pridno požigali. Za poduk in kratek čas. Gospdski frajmavrar, pa kmečki kristjan. (Dalje.) Frajmavrarjem je bilo, kakor da bi na samih iglah sedeli — čudovito pazno so poslušali. Lica so jim začela žareti, oči blisketati srdu in jeze nad papežem. Ko je mojster predstolnik izgovoril , so vsi frajmaurarji zgrabili za svoje zidarske klepače, ter tako hudo po mizi tolkli, da se je mala škrinjica z mrtvaško glavo zibala in tresla. Zdaj povzdigne mojster predstolnik svojo ometačo. Ropot vtihne. „Časti vredni bratje! Še dnes želim pozve-deti, kako mislite oni ukaz tukaj pri vas izvršiti. Dopuščam tedaj, da vsak svoje misli o tej stvari slobodno izpoveda." Zdaj pomoli več frajmavrarjev svoje klepače v znamenje, da hočejo govoriti. „Brat Joraž ima prvi besedo", razsodi mojster predstolnik. Brat Joraž, visoka suholasta oseba z nuša-vimi mostači pod srpastim nosom, se nekako liri-pavo izkašla in potem začne govoriti : „Visoke časti vredni oče! časti vredni bratje! Moja prva misel je ta: štiri točke ukaza, katerega smo od svoje častivredne matere „deželne lože" sprejeli, se morajo natančno od pike do pike izvršiti. Pri nas v mestu mislim to ne bode pretežko. Sicer je še po njem veliko ultramontancev, t. j. vrlih katoličanov. Ali veliko je tudi bogatili, tedaj tudi veljavnih mož, kateri ne zahajajo po nedeljah in praznikih v cerkvo, ki sploh za svojo vero nič ne marajo. Zato mislim, da ne bode treba posebnega truda in velikega rogoviljenja. Zadosti bo, ako naše frajmaurarske, t. j. liberalne noviue ali cajtinge svojo dolžnost storijo ter papeža prav po frajmavrarskem navošijo in zdelajo. Potem se pa naj urno po vseh liberalnih društvih, shodih, kavarnah in krčmah poženejo listi za podpise zoper papeža. Stavim kolikor hočete; večino mesta dobimo na svoje limanice! Zastran trgov pa nasvetujem sledeče: znauo vam je, častivredni bratje, da imamo že po vseli trgih svoje frajmavrarske poddružnice. Nadejam se tedaj, da bodo ondešnji naši bratje pomočniki dovolj močni, podpisovanje zoper papeža dognati. Ali druga je na kmetih. Tukaj še katoliška cerkva nekaj velja. Katoliških duhovnikov upljiv, zlazti bolj marljivih, je še velik. Treba bo tedaj posebne opaznosti. Se frajrnavrarskih uradnikov ondi preveč rabiti, ne bode varčno. Sumljivi kmeti bi utegnoli zavohati naše prave namene. In to pozvedeti bi jim še bilo prezgodaj. Ljudje imajo še preveč vere. Zato nasvetujem, da se tukaj pametno potajimo. Delajmo se v pričo kmeta, kakor da bi najgorečuejši katoličani, najzvestejši učenci Nazarečana (Jezusa Kristusa) bili. Delajmo se, kakor da bi hoteli pravo vero zoper ničvrednega, krivoverskega papeža braniti. To bo kmeta zmešalo in zmotilo in v naše zaujke gotovo zvabilo. Da se tedaj pri kmetih podpisovanje zoper papeža srečno nasnova; si upam še sledeče nasvetovati! Znana vam je bližnja velika in bogata vas: Zabnjak. Tamošnji kmeti daleč slovijo, ne samo zavolj svojega premoženja, ampak tudi zavolj svoje pobožuosti in udanosti do katoliške cerkve. Mislim tedaj, ako se nam posreči Žab-njičane vloviti za podpise, da potem ž njimi potegnejo brez posebnega rogoviljenja — vse sosedne vasi. Lotimo se tedaj naj poprej Žabnjičanov. To storimo tem lehkeje, ker vidim dva naših bratov tukaj nazoča: Jeku-ta in Simson-a, katera v Žabnjaku veliko veljata. Prosim tedaj, da nam onedva izpovedata, koliko bi si o tej velevažni stvari storiti upala!" Prebrisani suholasti Joraž se vsede ua svoj stol. Mojster predstolnik pa veli: „Brat Jehu ima besedo." Zdaj se vzdigne Jehu. Mož je Žab- | njičke grajšine tolsti in dobro rejeni lastnik. Lasi in ruse iina rudeče, ko Judež Iškarjot. Ponosno in jako glasno govori: „Visoki časti vredni oče, časti vredni bratje! Trdno za luč in resnico vjj-skovati se zoper temo, laž in kanljivost prokletega papeža, mi dela veliko radost in veselje. Vrh tega mi ovo vojsko nalaga moja frajmaurarska prisega. Rad tedaj pomagam. V Žabnjaku imam velika posestva ino tem primeren upljiv na tamošnje ljudi. Vendar da svoj namen laglje dosegnemo, mislim, da bode najboljše, ako pri Žabnjiškem mesarji in krčmarji, t. j. pri Cvilaku napravimo veliko veselico ali: Volksfest z muziko, plesom in primernimi govori. Tje povabimo gospode iz mesta, zlasti pa nekoliko dobrih liberalnih govornikov, na primer brata Simsona. Verujte mi! vino, pivo, muzika, ples in liberalni govori bodo kmete upijanili, da jih kot pijane muhe nalovimo na svoje limance. Preden mine mesec dni bode reč djana, da bo veselje po frajmaurarskem svetu. Prosim pa, da nas častivredni bratje kolikor in kder le mogoče podpirate. Začnite s podpisova- njem v mestih iu trgih a potem še 1» ua deželi — in sicer iz prva le bolj blizo mesta. Kajti okolj mesta je še največ takih kmetov, ki so se libera lizma že nalizali. Taki so za naše frajmaurarske namene najbolj godni in pripravljeni." Ko je debeli grajšak govoriti prenehal, fraj maurarji niso vedeli, kaj bi počeli samega veselja. Z rokami so ploskali, z nogami teptali iu kričali: vivat, hocli brata Joraž in Jehu. Vsi so pa ostali do belega dne ter se dolgo in skrbno pomenkovali, kako se hočejo svojega rovarskega dela naj uspešnejše poprijeti. (Dalje prili.) Politični ogled. Avstrijske dežele. Po Štajerskem se zdaj ua več krajih, po mestih in na kmetih pripravljajo na volitve v državni zbor. To je popolnem hvalevredno in potrebno. Ravno poizvedamo, da je znani domoljub in , enkrat že naš poslanec g. Lenček, pozval sloven-| ske volilce sevniškega, brežkega in kozjanskega okraja na shod v Blanco pri Sevnici, dne 17. avgusta ob 2 uri popoldne. Želimo , da se mnogo volilcev snide in se modro posvetva. Mogoče, da oni shod pripomore do p o r a z u m a. Slišimo pa, da si nekateri porazum tako mislijo : Pravijo: Ivosar in Vošnjak morata obadva odstopiti in postaviti se mora tretji kandidat, ki bo obema strankama všeč! Na Kranjskem se liberalnim Slovencem slabo godi. Povsod utegnejo propasti. Kranjci so prevrli iu verni katoličani, ki se ne dajo meni nič tebi nič na limance brezvernikov zvabiti. Enako je na Goriškem. Tudi ondi se kaže, da bo zmagal dr. Toukli, priporočan od katoliškega društva: „Gorica". Liberalci tiščijo za dr. Lauriča, ki je od kat. vere odpadel. Ali jih trud bo zastonj. Na Koroškem Slovenci nimajo domačih prepirov. Vsi se lepo družijo okoli g. E i n š p i le rja, ki se drži pravne stranke, ki hoče mir in spravo med narodi na podlagi kerščanske pravice. To je lepo. Žalostno in čudno pa je, kar naši slovenski liberalci poslednji čas počenjajo. Delajo, kakor da bi sami bili zelo nedolžni grdega prepira pri nas. Iu vendar so tako srditi, da se še prav podučiti nečejo: kaj je pravna stranka. Bojijo se zvedeti, kako pametno, na vse strani pravično da je vse, kar ona prav katoliška in avstrijanska stranka dognati hoče. Slov.v Narod se še ualaš nevednega dela in pravi, da Čehi in Poljaki k pravni stranki stopiti nečejo. To je nevednost ali laž. Znana Čeha dr. R i e g e r in grof K1 a m - M a r t i n e c sta začetnika in očeta pravne stranke-Da so tudi katoliški Nemci pristopili, to je dobro znamnje. Kajti to kaže, da nam pravna stranka edina nadeljuje pot do vsestranskega mini in po-razumljenja na Avstrijskem. Bog daj! Vnenje države. Pruska vlada namerjava prav hudo postopati zoper katoliške škofe, ker od svojih pravic odstopiti nečejo ter so pripravljeni Bogu več pokorni biti, kakor pa umrljivim ljudem. Saksonski kralj je na smrt zbolel. Zato je mesto njega že jegov sin Albert vladovanje prevzel. Na Bavarskem razsaja kolera. Francoska dežela bode kmalu ostalih 250 miljonov in potem morajo polnem na Nemško nazaj oditi. Ob enem se vedno bolj govori, Francozi kmalu dobiti kralja iz svoje kraljevske rodbine, ki je od leta 1830. stvu. Novi kralj, ki zdaj kot izgnanec plačala še Prnsi poda menijo starodavne v pregnan-francoski blizo Dunaja živi (kot grof Chambord), bode se zval: kralj Henrik V. Po Spanj s k i je še vse pri starem neredu, imenitno je le to, da pohlepni Prusi brž ko ne merijo na to, da nesrečni deželi posilijo pruskega kraljeviča Leopolda za kralja. To se zamore iz tega sklepati, ker Angleška, Francoska in Ruska vlada že delajo na to, da bi se Karlisti priznali kot vojna stranka. Mislijo tako Prusom pot prepreči. Karlisti so te dni vzeli mesto Mondregon, kder je bilo precej streljiva in kanonov. Ob enem so pri mesticu Elqueti republikance hudo natepli. Perzijski šah seje ta tjeden odpeljal iz Dunaja. Vrača se črez Laško in Turško domu v svojo Perzijo. Razne stvari. (Za vero in narod) vneti možje Ljuto-merskisonaenkratnaročili istisov Slov. Gospodarja. Tako odgovarjajo na predrzno delovanje dr. V o šn j a k a i n j e-govih pomagačev, ki n e v e r s k j T e d n i k po sili ljudem vri no ti hočejo. Živili značaj ni in pogumni L j ut o mer čan i. (Kat. polit, društvo mariborsko) in okolice obhaja v nedeljo 17. avgusta občni zbor ob 3 popoldan v dvorani gostilnice „Zur Stadt Wien.1' Uljudno se vabijo vsi udje, da v brojnem številu pri- (Jareninska srenja daje na znanje), da se živina, za tamošnje živinske semnje namenjena za naprej naj postavlja na zemljišče, katero g. Jakob Roškar, sreujski svetovalec in posestnik v Jarenin-skem dolu v ta namen priredil. Ob času semnjev bo ondi tudi krčma. Prvi semenj bo 18. avgusta t. 1. (Od sv. Jurja na Savnici.) Dobili smo v našo lepo dolino pošto, ktera se bode, kako slišimo, že prihodnji tjeden odprla. Pošta bode vsaki den drdrala v Radgono, ter nazaj — kdor se hoče nobel po pošti peljati, pa noge si špa-rati — naj se oglasi pri Frideriku Kreftu poštnarju. (Velika nesreča) je zadela faro sv. Petra pri Sp. Drauhergu. V sredo 7. augusta, okolj 6. ure na večer se je vnela tamošnja farna cerkva s i obema zvonikoma. Cerkvena streha je vsa pogorela. Zvonovi so iz svojega stališča padli in se raztopili. Cerkva je bila ena izmed največjih in najlepših v celi škofiji. Tržna cetin pretekli teden V Maribor» V Pt ii j n V Celju V Varaž-dinu rt. k. H. | k. ti. k rt. k. Pšenice vagan .... 7 29 6 i 50 "