Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj, Naravno je, da o večjih praznikih utihne polilično življenje; tudi letos je bilo tak6, več ministrov celo na Dunaju ni bilo, ampak so odšli v svojo ožjo domovino, v svoje domače kraje. — Minister za državne finance, pl. Plener, daje rad obljube in zato prihaja k njemu zmerom več Ijudij, katerim se zdelia pp državni mošnji, češ, da jim jo ljubeznivi gospod minister odpre. Doslej so pa, kolikor vemo, še vsi dobili le obljube in najbrž ostane tudi pri obljubah t. j. pri »malih Ijudeh«, ali pa ima za judovsko bankirje on tudi le obljube, o tem se lahko dvomi, kajti nemški liberalci so bili z njimi še vselej radi v ozki zvezi. Češko. V noči od petka na soboto je zaprla policija, mestna straža, Antona Gižka, tajnika v klubu mladočeških poslancev. Na sumu ga imajo, da je bil v zvezi z morilcema Rudolfa Mrve. V isti noči so zaprli še več drugih ljudij iz enakih ozirov. — Odvetniki, ki sb imeli zagovarjati ude »Omladine« pred sodnijo, so odložili to čast, ali po pravici ? Nam se ne dozdeva, da je tako prav od njih, kajti mladiči so zapeljani in so potrebni, da imajo zagovornike, katerim ""je resna skrb, da jih, če je mogoče, operejo blata, v katero so prišli. ^ štajarsko. V soboto bode slovesno vpeljanje novega škofa v njih trudapolno službo. Slovesnost. pa se vrši samo v stolni cerkvi, ker zima ni ugodna slovesnostim zunaj cerkve. — Volilve v obrtno zbornico za štajarsko deželo se izvršijo te dni in imajo letos nekaj več pomena zalo, ker se ena stranka temu upira, da ima gornji del dežele preyeč udov pri te.j zbornici, spodnji del pa nasproti lemu premalo. Nam se ne zdi vredno, da se potegnemo za nemškutarje, resnica pa je da gospoda v Gradcu deli tudi v tej reči po vatlu liberalcev: za-se meso, za druge kosti! Koro ško. Verno katoliško ljudstvo se toži, da se postava o nedeljskem počitku ne izpolnjuje, ampak pogosto vozniki po cestah vozijo celo o času službe božje. Pa« resnica, nekatere postave so le na papirju, ker si gosposka rada zaveže oči, kedar gre za izpolnjevanje liberalcein neljube postave. — Tudi pri šolskih postavah se godi enako pri ponku v slov. jeziku; tu pa so učitelji som ter tje krivi, da se otroci umaknejo temu pouku — na prošnjo starišev. Kakn pa se take prošnje delajo, to nam razjasnjuje »Mir« jasno in več, kakor zadosti. Uboga slov. para! Kranjsko. Po odločbi c. kr. upravne sodnije dobi bela Ljubljana poslej lahko samo slov. napise za ulice in javne trge. Čeravno pa je ta razsodba za Ljubljano ugodna, drugod in po mestih, koder so Slovenci v manjšini, pa ni Slovencem na korist, ker odloči lahko obo. zastop o taeih napisih, ne da rnu more človek kje kaj oporeči. — Za Dolenjsko se ustanovi h koncu januvarjja katoliško politično društvo ter mu želirao, da stopi čvr.sto na noge ter pomaga zatreti liberalizma zvito kaeo, Primorsko. Učitelje plačuje dežda in vlsed tega nimajo ueitelji enacih plač, posebno primorski imajo nizke plače in da-si priznajo v dež. šolskem svetu potrebo, vzvišatl jiin plače, do tega, da se jim v resnici vzviša, ni še prišlo. Zmerom se najde še kaka overa, najbrž pa primanjkuje volje. — Kakor se kaže, ima letos mestni zastop v Trstu več sreče, kakor doslej, vsaj pri pitni vodi, ker jo napelje že s pomladi iz Bistrice v mesto, kjer je pomanjkuje. Stane pa tukaj voda suhi denar! Hrvaško:.Tri leta bode že kmalu, odkar nunajo v Zagrebu nadškofa in še sedaj ni upanja, da ga dobijo že v kratkem, kajti ogerska vlada hoče na vsak način spraviti tje moža, ki bi bil — madjarski najemnik. V to pa sv. oee Leon XIII. ne morejo privoliti. Ogersko. 0 novem letu je minister dr. Wekerle hvalil na vse kriplje delovanjc vlade; ali eelo njegova stranka mu ni tega prav verjela, kajti videti uspehov vlade ni, Ijudstvo pa se celo boji teh uspehov. — Dne 16. januvarija bode v Pešti vendar-le katoliški shod, vsaj sliši se še nič, da ga misli vlada prepovedati. Mogoče pa je še vselej in človek skorej raji zadnje verjame. Vunanje dvžave. Rim. Zopet je poslanik ruskega cara pri sv. očetu v Rimu in ima ž njimi dognati neko pogodbo, po kateri se določijo pravice in dolžnosti katoliških škofov nasproti ruski vladi. Zadnja pa terja prevee in bode še torej težko kaj iz pogodbe. Italijansko. Vladi dela veliko skrbi revščina, ki pritiskuje na kmetovalce v Siciliji, na druge delavce pa po vsej državi. V Siciliji je že do ustaje prišlo in bodo morali vojaki priti. da napravijo mir in se ve, da najbolje, če prinesejo namesto mečev, za ljudi kruha seboj; potem bode kmalu mir. — V Genovi so delavci napadli hišo francoskega konzula, ker Francozje ne marajo več za laške delavce. Oj srečna Italija! Francosko. 0 novem letu so v Parizu redarji stikali po hišah, v katerih so slutili anarhiste, ter so jih več, kakor 200 zaprli. Najbrž so jim prišli na sled, da bi radi zopet kako ugnali, t. j. z dinainitom kako hišo z Ijudini vred zagnali v zrak — Tuje delavce misli vlada pognati vse iz dežele; to je sicer trdo, ali med njimi je veliko poiepuhov in so na sumu, da so anarbisti. — Tiste delavce, ki so bili v Aigues jeseni prelepli laške, so izpoznali v porotnih sodbah za nekrive. Druga tudi nihče ni pričakoval, kajti francosko ljudstvo sploh ne mara Lahov. Angleško. Dne 29. deeembra je predsednik v ministerstvu, lord Gladstone dopolnil svoje 84. leto. On še je jako čvrst in čaka ga še mnogo dela, če noče doživeti, da se njegova, katoliškim prebivalcem prijazna stranka ne razbije. Bog mu daj, da še učaka one ustave, ki daje katoliškim Ircera vsaj nekaj prosiosti! N e m š k o. Naslednik železnega kancelarja, kneza Bismarcka, grof Caprivi ima v knezu največjega nasprotnika in je za-nj še sreča, da ima popolno zaupanje eesarja Viljema za-se, sicer bi moral značajen in delaven mož dati slovo svoji visoki pa težavni službi. — Trgovinska pogodba z rumunsko državo je srečno dognana, ali z rusko vlado še ne in vendar je ta čez vse važna za nemško pa tudi za rusko državo. Da te pogodbe med njima ni, od tega imajo trgovci na obeh straneh veliko škode. Rusko. Na voljo cara Aleksandra se je sklenila postava, ki prepoveduje kmetije razkosati ali pa jih prodati komu, ki ne stanuje v isti vasi, v kateri leži kmetija. Iz tega se razvidi, da želi car kmete trdne, ne trpi pa, da se tujci selijo na njih posestva. Kaj pa so storili pri nas liberalci? Vsled postav, kateri so napravili, je sedaj že marsikateri kmet pod tujo streho, pod njegovo pa se šopiri tujee, po navadi nemškutar in brezverni priseljenec. Bolgarsko. Knez Ferdinand je sklenil sobranje ali državni zbor ter je pohvalil poslance in ministre, češ, da so marsikaj sklenili, kar bode v .korist celi državi. Ge le bode tako, kajti tudi v tej državi se že kaže liberalizem, ki zna pač razdirati, ali staviti hiše prave sreče — za to še pogosto nima niti volje. Srbsko. Sodba čez prejšnje ministerstvo še ni h koncu in se vidi sodniji, da ne dela rada v tej reči, ki je prav potrata časa. Ministri so pač delali, kakor drugi, za korist svoje stranke, zato pa niso zaslužili kazni, hvale pa niso prejeli, ker so morali prej vzeti slovo iz službe svoje. Turško. Albanci so se spuntali zoper sultana in vojaški poveljnik v Prizrendu je moral ubežati, ne pa, da bi jih, kakor mu je naročeno, spravil v red, do pokorščine pod vlado sultana. Afrika, V Masavi so laški vojaki natepli derviše, t. j. ustajne čete domačih vojakov. Kakor pa se poroča, ne misli laška vlada na to, da si osvoji še več sveta vsled te zmage. Morebiti je še grozdje prekislo. Amerika. Do srede januvarija bode v Braziliji določeno, ali še ostane sedanja vlada, ali pa pride na krmilo nova, tista, ki jo postavi vodja ustaje, admiral Mello. Do one dobe se pričakuje glavna bitka med vojskama. — Predsednik republike »združenih držav« pripravlja imeniten dar za papeža Leona XIII. To )e tem imenitniše, ker Cleveland ni katoliške vere.