Stev. 53.
V Ljublieni, ponedeljek, 6. marca 1922.
Leto II.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 240’— za pol leta K 120 —
•rMhriSlir m .pritmtštn • K» sttatlnr .Ro {tet. 6 — felefo* «r*dnlitvt iti« 10 — felefo* ae* a*r«fniš1v* H« SIJ *a*
CENE PO POŠTI:
ca četrt leta K 60"— ca sn mesec K 20'—
V opravi Btane mesečno K 18'— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna Številka stane K 140
Oaeek nm sima^s. !
Akcijski odbor strokovnih organizacij, ki je bil postavljen za boj proti draginji od vseh 22 stanovskih in strokovnih organizacij ročnih in umstvenih delavcev v Sloveniji brez razlike političnega naziranja, je soglasno sklenil predložiti občinskemu svetu v Ljubljani v nujno osvojitev načrt stanovanjskega občinskega davka.
Občinski davek od stanovanja bi plačeval vsak družinski poglavar in vsaka sa-®ostojna oseba, ne glede na to, ali stanuje v lastni ali tuji hiši, ali plačuje stanarino ali ne. Višina davka bodi odvisna od števila sob in oseb. Za sobe se štejejo vsi prostori, ki so porabni za človeško bivališče, torej tudi kuhinje, predsobe, shrambe itd., ako merijo nad 6 kvadratnih metrov in so tudi sicer porabne. Sobe, ki štejejo nad 30 kvadratnih metrov, štejejo za dve. K osebam se posli ne štejejo. Sobe neoddanih stanovanj se prištejejo stanovanju hišnega gospodarja.
Višina davka je v načrtu preračunje-na tako: Od 1 sobe, v kateri stanuje le ena oseba, 5 dinarjev mesečno; ako stanujeta v eni sobi dve osebi ali več, davek odpade; od dveh sob, v katerih stanuje le ena oseba, 50 dinarjev mesečno, ako stanujeta dve osebi, 10 dinarjev, ako tri 5 din., ako več, davek odpade; na enak progresiven način je davek določen za 3 sobe od 300 do 5 din., od 4 sob 2000 do 5 din., od 5 sob 4000 do 5 din., od 6 sob od 10.000 do 10 din., od 7 sob od 20.000 do 20 din. mesečno.
Po istem načelu se obdavčijo tudi pisarne, ki bi bile porabne za stanovanje.
Župan ima v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih pravico davek odpustiti, a vselej le tedaj, ako je prosilec ne-imovit in njegovi dohodki ne presegajo pri 1—8 oseb 500—1000 dinarjev mesečno.
Selitve, ki bi nastale vsled tega davka, Uaj neimovitim preskrbi občina na lastne ^roške iz stanovanjskega fonda, imovitej-
pa za lastno ceno.
Ves stanovanjski davek naj se steka v stanovanjski sklad, katerega naj občina porabi za zidanje stanovanjskih hiš in sploh za pobijanje stanovajske bede.
Oddaja stanovanj naj se uredi tako: rsi prosilci stanovanj in vsa prazna oziro-®a izpraznjena stanovanja se obvezno vpi-sujejo v javno knjigo, ki bo v ta namen razpoložena na magistratu. Prosilci se raz-dele v tri razrede: 1. take, ki so zaradi dela prisiljeni živeti v občini, 2. take, ki imajo drugače tehtne razloge za bivanje v oblini, 3. tujce in vse druge. Stanovanja se nakazujejo v prvi vrsti prosilcem prvega razreda, in sicer po vrsti, kakor so se priglasili.
V	vtemeljevanju pravi akcijski odbor: »Davek naj bo progresiven. Prispevati morajo vsi, ki imajo v tem bednem času vsaj zasilno stanovanje, da dobe v doglednem j^asu stanovanje tudi tisti, ki ga danes nikakor ne morejo dobiti. Progresija naj bo Pa ostra, merjena samo po udobnosti stanovanja. Zasilna stanovanja naj se obdav-Či,o prav malo, primerna stanovanja nekaj veČ, udobna stanovanja že visoko, luksuzna stanovanja pa, ki so v sedanji krizi Pravo zasmehovanje ljudske bede, naj se obdavčijo zelo visoko, nič ne de, če smatra tak davkoplačevalec ta davek z a
* a z e n.
Kdor nima denarja za ta davek, naj ne Izziva delavnega ljudstva, naj odstopi od ®vo,e preobilice tistim, ki nimajo kam položiti svojo glavo. Ker vemo, da je precej lakih, ki svojega izzivanja ne bodo mogli Plačati, zato trdimo, da bo zadostil ta da-j^k tudi drugi zahtevi: takoj se bo nekaj nezadostno izrabljenih stanovanj izpraznilo, takoj bo beda vsaj za nekaj ®anjša.
Stanovanja, ki nikakor niso primerna ** človeka, vlažna, temna, mrzla, podrta, prodna itd,, bomo odpravili le na ta na-c.lIh Dosedanji stranki bo nakazano boljše stanovanjc, ki ga bo prevzela, čeprav bo ?®febiti nekaj draž.e, zato bo pa veliko °*iJe. Od starega stanovanja bo moral pa S°spodar plačevati davek, ali pa znižati stanarino, da dobi novo stranko. Stanari-*** se bo začela ravnati po vrednosti stanovanja, ne pa tako, kakor Je zdaj, ko dobivajo gospodarji od najbednejšega ljud-tva razmeroma na/višjo stanarino, ker staranj za reveže najbolj manjka.
Občinski stavbeni red naj se omili, kar
* dče surovin in moči. v kolikor je mogo* cc glede na varnost.
Stanovanjske hiše naj zida občina deloma v lastni upravi, deloma naj pa podpira zadruge, ki so v ta namen že ustanovljene ali se še ustanove. Take zadruge mo-majo biti pod nadzorstvom občine, da res ustrezajo le svojemu namenu. Za zidanje v lastni upravi naj si preskrbi občina lastno opekarno in druga podobna sredstva, da bo neodvisna od špekulantov. Tako zidane hiše ostanejo občinska last in bodo pozneje služile za varstvo stanovalcev proti zviševanju stanarine od strani hišnih posestnikov.«
To je torej načrt akcijskega odbora. Le-ta se je z njim izrečno obrnil na celokupni občinski zastop in ne na posamezne klube, Ker je občina že svoj čas izvedla
natančne poizvedbe o stanovanjskih razmerah, ni težko uganiti, da se merodajni krogi že sami pečajo z mislijo, kakor jo predlaga gornji načrt. Na vsak način je Jasno, da se bo morala občina sama lotiti zidanja stanovanj in dobiti na kak način v to potrebna sredstva. Davek na stanovanja v gornjem smislu bo v to svrho najnaravnejša in najkrajša pot. Tak davek imajo tudi drugod, n, pr. v Avstriji. V podrobnostih bo moral gledati občinski svet, da najde pravo in možno pot. S tem načrtom strokovnih organizacij naj se peča naša javnost in naj pove svoje mnenje o njem. S tem bo olajšano tudi delo obč, sveta, ko se bo ta moral pečati s tem predlogom.
Kestfarenca snsJe cnieaie a lelgradu.
SSumucov Se ni. — Molnost preseiMfenia.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Češkoslovaška delegacija, ki je dopotovala sinoči, je bila danes sprejeta od ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča. Predsednik delegacije je poslanik Kalina, kot zastopnik češkega zunanjega ministrstva je legacijski svetnik ing. Dvoraček, ministrstvo za trgovino dr. Zdenko Fastl, železniško ministrstvo dr. Lankaš, finančno ministrstvo Para.
Danes je dopotovala tudi poljska delegacija, ki ji predseduje belgrajski poslanik Okenski. Popoldne je minister dr. Ninčič
sprejel v avdijenci tudi poljsko delegacijo.
Romunska delegacija, ki so jo pričakovali že včeraj in je tudi oficielno prijavljena, tudi danes še ni dospela, vsled česar je bila svečana otvoritev belgrajske konference, ki bi se morala vršiti včeraj, preložena na danes.
V	belgrajskih političnih krogih se dejstvo, da romunska delegacija še vedno ni prispela, zelo mnogo in prav različno komentira. Nekateri govorijo celo o možnosti presenečenj.
Dogodki na Reki.
Vsžni sklepi naše belgralske vlade.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Včeraj dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je minister dr. Ninčič referiral o poslednjih dogodki hna Reki. Vlada je sklenila važne sklepe o tem vprašanju in odpošlje noto na veliko in malo entento.
Ljubljana, 6. marca. (Izv.) Predsednik reške države Zanella je z Reke ušel in je v soboto baje dospel v Ljubljano.
Sušak, 5. marca. (Izv.) Fašisti so se polastili na Reki vse oblasti. Izdali so troje proglasov, katerih najvažnejši je
tretji, ki poudarja, da vstrajajo fašisti na proglasu z dne 30. okt. 1918, ki zahteva aneksijo Reke po Italiji. Poveljstvo vodi tržaški fašistovski poslanec Giunta. Prebivalstvo, zlasti jugoslovansko, ki je v vedni nevarnosti za svoje življenje, je skrajno razburjeno.
Rim, 4. marca. (Izv.) Rimski ministrski svet je razpravljal danes o reških dogodkih in sklenil takojšnjo intervencijo, da se upostavi mir in red. V to svrho so bile ojačene tudi italijanske obmejne čete.
ZagrebShe mm prst! draginji.
Zagreb, 6. marca. (Izv.) Včeraj se je vršilo v metropol-kinu veliko protestno zborovanje žena proti draginji. Predsedovala je dr. Ada Brock, nastopilo pa je več
govornic, ki so v daljših govorih zavzele najodločnejše stališče proti draginji in seveda tudi proti luksuzu. Sklenjene so bile tozadevne resolucije.
mmmmaammmaamamma Drlsoii tetaoadM teden ed 5.-12. marca.
Danes ob 8. uri zvečer telovadni večer ljubljanskih orlovskih odsekov v telovadnici Ljudskega doma s sledečim sporedom: ,Mi smo Orli«. — Vse članske proste vaje od početka organizacij do 1. 1922: 1. 1908, 1909, 1910, 1911, 1912, 1913, 1920, 1921, 1922 — plezanje — drog — skok v višino — dviganje bremen — viseči drog — skok čez kozo — sabljaški ples, more-ška.
Cene prostorom: sedeži po 3, 2 Din, stojišča po 1 Din. Vstopnice se dobe ▼ Jugoslovanski knjigarni.
Jutri zvečer se bo vršil istotam ob isti uri telovadni večer dijaškega Orla, Ljubljana. Spored priobčimo jutri. Vstopnice po istih cenah se prodajajo v Jugoslovanski knjigarni.
Srbski šovinisti In fašisti.
Sarajevo, 6. marca. (Izv.) Včeraj se je vršilo tukaj zborovanje srbskih nacionalnih šovinistov, ki so protestirali proti Hrvat-skemu bloku. Na zborovanje je prispelo tudi kakih 22 dalmatinskih fašistov, ki so strahovito razgrajali in po zborovanju vodili sprevod prenapetežev pred vlado in hoteli priti tudi pred uredništvo »Hrvat-ske Sloge«, da bi pokazali svoje junaštvo z razbijanjem. Tu jih je ustavila policija, ki se je zbala, da ne bi prišlo do kakih spopadov, ker se je v isti ulici zbrala velika množica Hrvatov, ki so bili pripravljeni braniti uredništvo, >Hrvatske Sloge«. .
Baraašn!® prsdborza.
NAŠA KRONA PADLA.
Ziirich, 6. marca. (Izv.) Jugoslovanska krona je na današnji predborzi padla od 1.55 na 1.50. Ostali tečaji so: Budimpešta 0.62, Berlin 2.—, Italija 27.10 (se dvignila), London 22.60, Newyork 512, Pariz 46.70, Praga 8.50, Dunaj 0.09, Varšava 0.12, Holandsko 195.50.
Dunaj, 6. marca. (Izv.) Na današnji predborzi notira deviza Zagreb 20.—.
Zagreb, 6. marca. (Izv.) Tudi danes borza ne posluje. Včeraj so zastopniki zagrebških bank odpotovali v Belgrad na posvet s Kumanudijera. Odločitev pričakujejo jutri.
Alijagič bo usmrlen 8. f. m.
Zagreb, 6. marca. (Izv.) Jutri ob 9. uri bo v dvorani zagrebškega sodišča pre-čitana odločitev stola sedmorice in belgrajske vlade, ki je v kraljevem imenu odklonila pomilostitev Aliagiča. Justifikacija bo izvršena v sredo ob 6. uri zjutraj na dvorišču jetnišnice.
PODIVJANOST PRIBICBVICEVEGA ČASOPISJA.
Belgrad, 5. marca. (Izvir.) Včeraj je imelo novinarsko udruženje sestanek, ki se ga je udeležilo okrog 80 časnikarjev. Udruženje je sklenilo izjavo, v kateri najodločnejše protestira in obsoja pisanje Krste Cicvariča, ki je v zadnjem času pisal skrajno nedostojno o pokojni soprogi St. Protiča in Jovanoviča. Obsodilo je tudi še ostalo belgrajsko časopisje, ki se v nedostojni politični borbi poslužuje strogo družinskih zadev in blati mrtvece.
Ifa račun Eiaireunei&ili.
Proletarec nam piše:
Prosjačenje po mestu je gospod pokrajinski namestnik strogo prepovedal, ne da bi bil preje s svojim vplivom preskrbel najrevnejšim med revnimi drugo oskrbo.
Sedaj se zapirajo javne bolnišnice, katere je ustvarilo z velikimi gmotnimi žrtvami slovensko ljudstvo. Ali se gospodje zavedajo groznih posledic, katere nam groze ob takih, naravnost barbarskih ukrepih? Mislili smo, da se bode Belgrad vsaj ob naših dobrodelnih zavodih ustavil s svojo neizprosno, v prečanskih pokrajinah vse razdirajočo pohlepnostjo. Motili smo se! Prišla je tudi na najpotrebnejše zavode, kateri nudijp nepremožnim izmozganim revežem in bolnikom — največ proletarskega stanu — svojo pomoč vsaj ob bolezni. Vojska nam je zapustila na tisoče in tisoče bolnikov in pa takih, ki trpijo na posledicah komaj prošle strašne vojske. Vsem tem zapira sedanja vlada vrata bolnišnic, v katerih bi se mogli lečiti ali pa vsaj ob skrbni postrežbi čakati na svojo zadnjo uro, katera jih ima odrešiti bridke usode.
Vse kulturne države ustanavljajo dobrodelne zavode in skušajo tako vsaj v skromnih mejah blažiti strašne posledice krvave svetovne vojne. Pri nas pa državni krmilarji nele da nimajo smisla za to, da bi za trpeče sodržavljane ustanavljali prepotrebne dobrodelne zavode, v katerih bi se lečile težke rane, katere je zadjala človeštvu krvava vojska, ne, oni hočejo še to uničiti, kar smo si sami ustanovili.
Ali naši sedanji krmilarji res ne mislijo na to, da si pišejo s takimi krutimi odredbami sami sodbo? Vsak trezno misleč človek mora uvideti, da bo sodba strašna in tem strašnejša, Čim pozneje bo prišla. Odredbe, kakršne doživljamo pre-čani v zadnjem času, morajo biti le sad popolne zakrknjenosti sedanjih vlastodrž-cev. Medtem ko odobravajo sto- in stomilijonske kredite za luksus in razne svečar nosti, pa zapirajo javne bolnišnice, zateka-lišča najrevnejših med revnimi. Tako po-četje mora roditi odpor. Le žalibog, da trpi in bo še več trpela pri tem država, zgrajena na potokih krvi onih, katerih potomcem se sedaj zapira zadnje pribežališče v sili.
Tako sodi proletarec, tako sodi ogromna večina slovenskega ljudstva. »Jutro« nas radi tega denuncira in kliče na nas zopet policijo. Mi pa pravimo: Države se vladajo s pametjo in poštenostjo 1 Gospodje imajo v rokah moč, da tako vladajo. Naj store tako, pa jim ne bo treba klicati policije na pomoč. Dokler pa vlada krivica, neumnost in korupcija, nam ne boste zapirali ust!
StanMuko delaustoo in osne mezde.
Stavbinski delavci nam pišejo:
Odsek stavbinskih podjetnikov v Zvezi Industrijcev je objavil dne 1. marca t. 1., v vseh ljubljanskih listih sklep seje stavbnih podjetnikov z dne 23. februarja t. L, s katerim oktroira mezde stavbinskim delavcem za celo Slovenijo, ne da bi se prej sporazumel o tem z zainteresiranimi stav-binskimi delavci, oziroma brez sodelovanja strokovne organizacije stavbinskih delavcev, brez znanja delavske zbornice in inšpektorata dela, kar znači, da si je ta gospoda uzurpirala pravico izkoriščanja ti-sočev stavbinskih delavcev, njihovih družin in njihove dece.
Stavbni podjetniki hočejo tako spraviti stavbinske delavce v suženjski položaj, kakoršnega zgodovina delavskega gibanja ne pojmi.
Postavili so se s tem nad zakon o delavskih zaupnikih in delavskih zbornicah in so s tem pokazali, da ne priznavajo obstoječih zakonov.
Mi se bomo pozneje s to atako teh ne-nasitljlvcev še podrobneje pečali, ali za sedaj jim povemo, da stavbinski delavci in njihove družine ne pripuščajo, da bi se napravili iz njih sužnji in nečejo v nobenem slučaju definitivno vzeti na znanje raizer-nih diktatorskih mezd, ki so jih samovoljno in enostransko določili stavbni podjetniki, niti ne bodo pripuščali, da bi se kdorkoli igral z njihovim živlieniem.
StfSn 2.
>Novi' 'čas«, dne 6\ tflfcrea 1922,
Slav. 83»
iteseao ima tukaj v prvi vrsti delavska
zboraiea oda os n o inšpektorat dela ter poverjenik za socialno skrb. — Vprašamo te Faktorje, ali more kdo v Jugoslaviji živeti kot samec in kako hoče vzdrževati rodbino, oe ima dobiti ua uro plače 5 kron, ki jo hočejo stavbni podjetniki oktroirati s .silo stavbinskim delavcem za letošnjo se-xeix).
Stavbinski delavci kol sezonski delavci delajo v enem letu — odbivši praznike, zimo in deževne dneve — največ 170 dni, in bi potem znašala najnižja mezda atavbinskega delavca 6890 kron na leto, najvišja pa 21.760 kron, dočim poprečna 18.280 kron ali 47.20 kron dnevno.
To je kratek, ali žalosten račun.
Mi hočemo ta račun pozneje še natančneje razložiti.
V imenu vseh .stavbinskih delavcev izjavljamo, da ne priznavamo suženjskih mezd, ki so jih protizakonito objavili delodajalci in ki jih hočejo vsiliti gladujočim »tavbinskim delavcem za definitivne in obvezne, marveč zahtevamo sporazumno in pravično rešitev tega vprašanja za vse stav-hinske delavce.
Ker so stavbinski delavci v zimski dobi raztreseni po svojih domovih, se od njihove strani ne morejo predčasno sprejeti nasveti glede nove tarife, kakor so to stavili stavbinski podjetniki, ki skušajo predčasno določiti samovoljno novo tarifo.
Tudi v drugih pokrajinah Jugoslavije ?zdelujejo stavbinski delavci šele sedaj svoje tarife, po čemur se ravnamo i mi v Sloveniji.
Poživljamo delavsko zbornico, inšpektorat dela, poverjenika za socialno skrb in pokrajinsko vlado samo, da v vprašanju živi jenske eksistence stavbinskih delavcev hitro pomaga in odstrani zlo — ker glad nima oči.
Ljubljana, 2. marca 1922.
{politični dogodki.
.Jugoslovanski fašizem * Dalmaciji. l)r. Ante Dulibič je vložd na ministra za notranje zadeve interpelacijo radi preganjanja ljudske stranke in katoliških omla-dinskih organizacij v Dalmaciji. Iz inter-peiacije je jasno razvidno, kako hočejo oblasti na vsak način ukiniti delo ljudske stranke in katoliških društev. Tako je n. pr. prepovedal župan na Klisu zborovanje kat. dijaštva, pokrajinska vlada je pa to prepoved potrdila. Župan je pretil: 5Dokler bo počivala glava na mojih ramenih, toliki, časa se ne bo vršil ta sestanek.« Orožniški narednik je grozil, da pripelje na Klis fašiste in Sokole, da razbijejo zborovanje. Najlepšo vlogo pa je igral pri vsem ■tem glavar Ivič. Vkljub vsemu temu niso bili krivci do danes poklicani na odgovor, čeprav so naravnost kršili zakon.
-f- Angleška sodba o jugoslovanski politiki in Pašieu. Znani veliki prijatelj Jugoslovanov: Anglež Seton-Watson — Sco tus Viator — je napisal v >Novi Evropi« ostro sodbo o sedanji oficielni jugoslovanski politiki in njenem nositelju Pašiču. Pravi, da se Jugolavija ni mogla otresti predvojnih političnih klik, ampak je danes bolj nego kdaj prej v njihovih rokah. 0 sedanji vladni koaliciji pravi, da si je načelno popolnoma nasprotna med seboj in dajo drži skupaj samo želja, da obdrži v rokah celokupno oblast v državi. Ta >nesveta alianca« je s kupčijami z raznimi malimi skupinami pridobila večino za vidovdansko ustavo. Jugoslovanska politika sploh ne temelji na nobenih načelih, ampak jo po svoji glavi vodi Nikola Pašič. Ta je pa predstavnik tistih metod zahrbtnega intrigantstva, izmikanja in krivih obljub, kf so dali besedi »Balkan« v politiki tako neprijeten pomen. Komur je znano delovanje Pasica mod vojno in pozneje, kdor ve, kako je intrigiral in izpodnašal eelo lastne poslanike, ako so delali po uvoji vesti in mu postajali neprijetni, ta ne more imeti do Pašlča niti trohe zaupanja. Seton-Watson končuje z izjavo, da še r.merom trdno veruje v Jugoslavijo, da pa po sedanjem potu Jugoslavija ne sme iti več dalje, ako naj ne vtone v demoralizaciji ali pa ne doživi eksplozije. — Tako sodijo bistri, nepristranski opazovalci ia njihova sodba ni nič drugega, nego kar mi že me-*ecr> in mesece neprestano ponavljamo.
i- Poljska se pridruži mali ententi. 0 priliki konference za poljski sejem je 'imel zunanji ministei Skirmunt važen oo-iitifcen govor. Izjavil je, da sloni poljska zunanja politika na zvezi s Francijo in sporazumu b sosedi na severu in severo-vy.hr.du. Poljska mora skleniti z malo en-lenf.t* tesnejšo zvezo. Konferenci strokov »jakov v Belgradu bo moral slediti sestanek ministrskih predsednikov vseh štirih tli-žav. da sc natančno določijo smernice za mjstjp v Genovi in za popolno zvezo r, malo entento.
Radikali proti moratoriju. Dne 4. 1. m. dopoldne je imol radikalni klub sejo; m kateri je razpravljal o zakonskem načrtu moratorija. Po daljši debati je sklenil teoghiKoo, da bo glasoval proti moratoriju Klub je naprosil ministra predsednika Nikolo 1’ašica, nat o tem sklepu čimprej
obvesti demokratski klub, da bi potem oba kluba nastopila v tem smislu, da se predmetni zak. načrt umakne.
^Dnevni dogodki
— Sloviti roman »Tunel« bo začel prihodnje dni izhajati kot listek v našem listu.
— Taka je centralistično-demokratska
uprava! Z Jesenic poročajo, da je te dni naša uprava slavila triumf svoje zmedenosti. Nemčija je na račun vojne odškodnine poslala Jugoslaviji 500 železn. vagonov, katere so v spremstvu jugosi. delagata pelali preko Solnograda proti Podrožčici. Avstrifa je seveda zahtevala prevoznino. Naša vlada pa na brzojavne prošnje delegata sploh ni odgovorila, vsled česar se je moral delegat sam peljati v Belgrad, Medtem pa je računala avstrijska železniška uprava od vsakega vagona za vsako uro 200 Ka leža-rine, t. j. na dan za vsak vagon 4800 Ka, za vseh 500 vagonov pa 2,400 Ka na dan Končno se je vrnil delegat iz Belgrada z denarjem. Ko je prišel na Jesenice, mu je pa carinik zaplenil ves denar, češ da ne sme vzeti čez mejo več kot 300 dinarjev. Avstrijska železniška uprava je vsled tega razdelila vagone po vseh postajah od Solnograda do Podrožčice, da ne nastane popoln zastoj v prometu, ki pa je kljub temu Še zelo oviran. Zadeva z zaplenjenim denarjem menda še vedno ni rešena — leža-rina pa teče naprej.
— Bolnišnice pred zatvoritvijo? Ljubljansko demokratsko glasilo " Jutro poroča: Čujemo, da je zdravstveni odsek za Slovenijo sklenil zapreti javne bolnice v Ptuju, Murski Soboti, Brežicah in Slovenjem Gradcu. Vsi bolniki, za katere ne obstoja težka opasnost, bodo odpuščeni. Novi bolniki se v bodoče ne bodo več sprejemali. Za ljubljansko in mariborsko državno bolnico so odrejene stroge omejitve glede sprejemanja bolnikov. Kot vzrok se navaja pomanjkanje sredstev. Gospodarstvo naših bolnic se vodi na podlagi budžetnih dvanajtin, ki slonijo na lanskem proračunu, katerega postavke so voSigled rastoči draginji že davno postale mnogo prenizke. Tako je ljubljanska bolnica, katere ravnateljstvo, izgleda, da ni gospodarilo z ono varčnostjo, ki je pri takem zavodu potrebna, zašla v materijalne težkoče ter ima čez dva milijona dolgov. Nekateri trgovci so ji odpovedali kredit. — Daleč nas je dovedlo demokratsko-radi-kalno gospodarstvo!
— Iz Škocjana na Dolenjskem nam piše prijatelj našega lista: Debela snežna odeja je kar izginila ob toplih solnčnih žarkih. Ljudje hite v vinograde, kjer obrezujejo trto. Nekaj dni nimamo več poštne
ljubi j. orL podzveze dr. Basa,;, ki je povdaril, da je Orel v predpustu, ko so mnogi plesali in popivali, delal. Vsestranska izobrazba celega človeka na podlagi kršč. resnice in ljubezni tej' ljubezni do naroda je namen orl. delovanja. S socialnim vzgajanjem je Orel eminentno vzgojen zavod za sposobne in značajne naiodne delavce, zato zasluži idealna orl. mladina spoštovanje in podporo vseh, ki res ljubijo ljudstvo in državo.
Ob dokaj pičli udeležbi (lep daa in več prireditev naših prijateljev!) se je tako lepo razvijala mladinska akademija ob mojstrski godbi salonskega orkestra, da bo vsem Zal, ki so zamudili ta nastop! Če je le mogoče, naj bi vsaj nekatero točke tega dne prišle tudi v spored orl. akad. v nedeljo, 12. t m. v Unionu!
5 vrst prostih vaj so dečki in deklice iz večine brezhibno, vse pa prav lepo izvedli. 5 deklamacij je poživljalo nastop; pogum ter gladkost govora malčkov je očarala poslušalce. Kolo deklic, skoki dečkov so bili brezhibni; ljubek nastop konjičkov (4 pari deklic) in dovršena preciznost skupinskih vaj dečkov je povzročila tako burno pohvalo, da so morali ti 3 točki ponavljati.
Novost, ki kaže, da	si išče	Orel	novih potov,
v	smeri higiene, so bile	dihalne	vaje	(18 dečkov).
Posebnost je bil nas'op Mladih vojakov.
Mnogi so se čudili,	da je mogoče tak drobiž
tako	lepih stvari naučiti	in za	tako	malenkostno
vstopnino podati tako bogat užitek.
Čudoviti uspeh 1. nastopa je dober začetek tel. tedna Orlov in najboljša agitacija za dobro udeležbo pri drugih nastopih, ki se vrše vsak dan tega tedna ob 8. uri zvečer v telovadnici, v soboto pa nastop Orlic v dvorani Ljud. doma (glej plakate!).
Noooi ob 8. uri bodo telovadili ljubljanski Orli med drugim vse dosedanje proste va;e od leta 1908 do 1922, da pokažejo razvoj Orla. (Vstopnice v Jugoslov. knjigami po 1 do S Din.)	,1.	H.
zveze z Mokronogom, ampak s Krškim. Tukajšnji kmetski možakarji govore zadnji čas o Pucljevih volih, ki so nesli milijone in milijone bankam in verižnikom namesto državi, Puclja vse obsoja. Najbolj pametno bi Pucelj naredil, Če bi izginil iz političnega življenja!
— Vagoni is Bolgarske. Na račun vojne odškodnine iz Bolgarske je prejela naša država do sedaj 1200 vagonov, 100 vagonov pride v kratkem, dobiti pa jih imamo še 600 vagonov.
— Tatvina žita in riža. Dne 1. t. m. bilo na Fužinah ukradeno Angeli Črne za 5000 K pšenice in ržene moke, Ivan Žabjeku pa za 1500 K riža.
— Izgnan iz naše države je bil 9 febr. t 1. od okrajnega glavarstva Celje Grekulj Abram, rudar iz herzonske gubernije, okraj Vazdovsko.
— Vlom. Dne 25. febr. t. 1. med 12. in 14. uro je bilo pri kcčarici Mariji Gregorin v Gornjem Kašlju št. 43 pri D. M. v Polju vlomljeno. Tat je odnesel obleke, čevljev in srebrnine v vrednoti 7700 K.
J{aša društua.
d Orel —• Rimske toplice ima v nedeljo, dne 12. t. m. ob 8 .uri zjutraj sejo v društvenih prostorih. — Predsednik.
d Ljubljansko okrožje JSZ priredi od IB. do vštevšega 18. marca duhovne vaje za odbornike in zaupnike iz ljubljanskih skupin JSZ. Cerkveni govori se vrše v kapeli jezuitskega samostana pri sv. Jožefu (Zrinskega cesta) vsak dan ob 8. uri zvečer. Na dan sv. Jožefa zjutraj ob 7. url sklepni govor, skupno sv. obhajilo s sv. mašo, pri kateri poje pevski zbor društ .a rokodelskih pomočnikov. Duhovni e vaje vodi g. dr. Lambert Ehrlich. Vabljeni so poleg obveznosti odbornikov in zaupnikov tudi drugi moški člani ljubljanskih skupin Jugoslovanske strokovne zveze. Člani, udeležujte se duhovnih vaj polnoštevilno, da preobrazimo našo notranjost, katera je vir sreče in pot do naših zemskih in posmrtnih ciljev. — Dne 19. marca praznuje ljubljansko okrožje JSZ tudi god svojega zaščitnika sv. Jožefa. Natančen spored še sledi. — Odbor.
Telovadni teden Jus;, orlovske »veze (a. do 12. t. m.) se je včeraj pričel s krasno uspelim nara-SSajekim nastopom v Ljudskem domu.
Mladinsko akademijo je otvoril ob 4. uri popoldne s programaličnim govorom oreds.
rf
liB&iansSui parata. *
V soboto je bila ljubljanska porota sasedent celi d/m: Ob pol 6. zjutraj je bila končana ras* prava, v kateri sta bila brata Čepin oproščena, ki sta nate v dražbi svojih veselih prijatelji slavita zmago nad Zorčičem v gostilnah Kolodvorska ulice. Ob 9. dopoldne je pa porota zopet posloval« z zelo kratkimi odmori do polnoči. Frančiška Skodlar, o katere grehu smo v soboto poročali, je bila obsojena na 2 meseca zapora, katerega je pa že s preiskovalnim zaporom prestala Dve vpr** Sanji so porotniki zanikali.
TATINSKO DOLGOČASJE.
Popoldne ob 3. je pričela porota razpravljati o vlomu, izvršenem v noči od 6. ua 7. avgust« 1921 v trgovino veletvrdke 1. C. Maver v Lingar-jevi ulici. Manufakture je bilo ukradeno v vrednosti r,z 145.085 kron; vlomilci so odnesli ukradeno manufakturo na polje, za glavnim kolodvorom in jo skrili v topove. Policijski okrajni nadzornik Habe je vodil zaupno poizvedbe in posrečilo se mu je, da je izsledil vlomilce, kateri so 06 danes zagovarjali pred poroto. Razprava se j« vlekla do polnoči. Od tričetri na 21 do tričertrt n« 24 so govorili: za državno pravdnigtvo svetnik Vehovar, dr. Oblak, dr. Poček in dr. Švigelj, kateri je označil razpravo z dobro krilatico:	tatinsko
dolgočasje. Ker so porotniki soglasno potrdili prvih pet glavnih vprašanj (vseh vprašanj je bilo stavljenih trinajst), je predsednik senata dr. Kaisef točno opolnoči razglasil sodbo, s katero je bil ob* sojen Tomaž Rihar na 5 let, Jože Mlakar na 4 letat, Alojzij Klančar in Vinko Mlakar na poldrugo i* .Jauez Rihar na 3 leta težke ječe.
Danes predseduje porotnemu senatu »veituK dr. Skaberne, votanta sta svetnik dr. Ebjerl i* okrajni sodnik dr. Gradnik. Obtožnica, katero as-stopa svetnik Vehovar, izvaja:
ljubljanski dogodki.
lj Na Večni poti najden mrtvec. Včeraj ob pol 5. uri popoldne je bilo naznanjeno, da leži na Večni poti blizu Kosez pri znamenju, kateremu pravijo Kosežani »Pri Bohkus, mrtvec. Policija, ki je precej odšla na lice mesta, je našla tam mrtvega ležati mladega moža z veliko rano na licu. Danes dopoldne se je podal m lice mesta preiskovalni sodnik, okrajni sodnik g. Kralj, da je ugotovil dejanski stan. Ni še znano, kdo je mrtvi mož, ki je bil oči-vidno zaklan, kakor tudi še ni znano, kdo ga je zaklal in zakaj da je bil zaklan.
lj Pomlad je tu! Po sibirski zimi napoveduje svoj zmagoviti prihod pomlad. Pri prisojnih mestih je sneg popolnoma skopnel, zvončki pozvanjajo in vabijo na dan trobentice in druge zaspanke. Prve čebele in metulji so se včeraj dali zvabiti na dan — bojimo se, da prezgodaj, a vendar so nam ljubi znanilci končnoveljavne zmage novega mladega leta nad starim. Ko se bodo še pota dodobra osušila, bomo tudi Ljubljančani zopet zapustili svoja večinoma tako malo udobna stanovanja, dolgočasne in puste mestne ulice in oeste in pohiteli ven v svobodno naravo. Pozdravljeni Šmarna gora, Sv. Katarina, Sv. Jošt, pa Rožnik in Božji grob! — Včeraj je bilo na Šmarni gori več sto ljudi, ki so uživali pomladno solnce. Bil je namreč včeraj pravi pomladni solnčni dan. Toplomer v senci je v Ljubljani kazal popoldne ob 3. uri 16 stopinj Celzija gorkote. Čebele so veselo izle-tavale iz panjev in donašale prvič cvetlični prah na nogah iz cvetoče jevŠe in leske. Sicer je marec še precej hudomušen in vije z repom, vendar je že 1. dan po hribih zle-gel jajce, vodo je tudi skalil, prah pa bo še naredil.
lj Hud mož. Franc Homec iz Stepanje vasi je po Poljanski cesti na ves glas kričal in metal klobuk, nato se je vrgel na tla in razbijal z nogami. Ko je prišel višji stražnik Steiner, je pa kričal: »P policijske
k tatove aretirajte, tiste, ki so moko
kradli na Fužinah, jaz vem, kje so tatovi, pa ne povem k Moža so na policiji za pet dni zaprli, ker je bil pijan.
lj Špekulanti na delu. Včeraj so špekulanti razrosili po Ljubljani vest, da je lira padla na 6 in dolar na 160. Ljudje, ki imajo liro in dolarje, so verjeli in hitro prodajali. Tako je marsikak Amerikanec, ki je Imel spravljen v dolarjih zaslužek svojega trdega dela v Ameriki, mnogo izgubil. Seveda je bil pri tem opeharjen tudi marsikak špekulant in izvozničar. Ta pa bo svojo izgubo lahko prenesel. Neki iz-vozničar je prodal baie 35.000 lir po 8 K.
lj Tatvina. Pred 14 dnevi je bila ukradena vladnemu svetniku Graselliju žim nica s podstrešja.
lj Kovček ukraden. Ignaciju Mikliču s Ceste št. 38 pri Dobrepoljah, je bil dne 27. februarja t 1. ukraden v gostilni pri >Amerikancu«, Florijanska ulica 22, lesen kovček, v katerm je bilo za 600 K zobo trebcev.
lj Obleka ukradena. Sviligoj Danici z Dunajske ceste št 6 je bila dne 3. t. m, ukradena iz predsobe sivomodra ženska obleka vredna 3000 K.
Širite ..NOlfl £HS“
PONEVERBE PRI LJUBLJANSKEM PROSTOVOLJNEM GASILNEM IN REŠEVALNEM DRUŠTVU.
Danes se zagovarja pred ljubljanske! poroto * Ljubljani, dne 4. avgusta 1895 rojeni Ciril Kei** perle, katerega obtožuje državno pravdništvo hudodelstva poneverbe po § 183. k. z. in prestopka goljufije po §§ 107., 461. k. a. in zahteva naj 9» upoštevajoč določila § 35. k. z. kaznuje po zadnje® odstavku § 184. k. z., in sicer iz sledečih razlogov: Kemperle je bil dne 20. junija 1920 izvoljen za tajnika Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in r®-Sevalnega društva. Dne 33. junija 1920 mu je odbor navedenega društva poveril upraviteljstvo fonda ponesrečenih gasilcev Maksa Levca in Al* beria fcargija. Zaupali in izročili so mu sledeč« vsote: 1. Dne 30. junija 1920 je prevzel od blat* gajnika Franca Barleta vložno knjijico Mmttnit hranilnice ljubljanske št. 133.674 z vlogo 57.916 K« '«a plačilo globe imančpi delegaciji je cetkom avgusta 1921 iz društvene blagajne 1936 K 50 v.; 3. dne 31. oktobra 1921 je prejel od Franca. Goloba za gasilce 2000 K; 4. dne 26. julija 1920 je prejel od mestnega magistrata ljubljanskega sa fond Levca in Žargija 2789 K 60 v; 5. dne 26. februarja 1921 od Jugoslovanske gasilske zveze z* fond ponesrečencev 15.240 K; 6. dne 22. junija 1921 od mestnega magistrata zbirko daril za Levca in Žargija 4010 K; 7. koncem avgusta ali začetkom septembra 1921 od blagajničarja kot predujem za izdatke cvetličnega dne 400 K; 8. dne 3. septembra 1921 je prevzel kot preostanek doneskov; cvetličnega dne znesek 81.374 K, skupaj torej 111.486 K 20 v. Kakor ti dohodki, tako so se pa zagovoru Kemperla in po izpovedbi zaslišanih prič mogli ugotoviti sledeči pošteni izdatki, katere je Kemperle imel iz zaupane mu vsote 111.486 K 20 v: Lovčevi vdovi in njenim otrokom 18.670 K, Zargijevi vdovi 16.300 K, Avgustu Kosiček 700 K, Janezu Perne 700 K, Maksu Klanšek 1000 K, Antonu Zgonc 1800 K in Golobovim gasilcem 1000 K, skupaj torej 35.170 K. To so večinoma ponesrečeni in poškodovani gasilci pri raznih požarih- Od preostanka 76.316 K 20 v je Kemperle pridržal sebi 62.144 K. Sam priznava, namreč, d« je porabil zase od fonda za ponesrečence 39.752 K, od gotovine 1356 K 60 v, katere je prejel od Barleta iz društvene blagajue za plačilo globe finančni delegaciji delni znesek 1296 K, od Golobovih 2000 kron znesek 100 K in od doneska cvetličnega dne znesek 20.996 K, skupaj torej 62.144 K. Obtožnic« dolži Kemperla, da je gotovo poneveril tudi ostalih 12.172 K, od katerih odpade znesek 10.378 K na doneske cvetličnega dne. Kemperle se je prvotno na policiji zagovarjal, da mu je bilo od doneskov cvetličnega dne v društvenih prostorih pokradeno veliko denarja do ostanka 5000 K iz omara, v kateri je denar hranil, ostanek 5000 K je porabil zase. Pozneje je šele Kemperle priznal, da. je 20.996 K porabil zase. Kemperle je živel preko svojih razmer. Njegovo življenje in površnost je povzročila, da je zgubil službo. Pravi sicer, da je preveč časa in dela posvečal gasilnemu društvu, toda člani pravijo, da je bil Kemperle vsiljiv, d« se je vtikal in rinil v zadeve, ki ga niso nič brigale in ne, da bi ga kdo prosil. S prigovarjanjem je Kemperle dobil tudi od Franceta Medlo 2000 krou.
Zaslišanje obtoženca Predsednik dr. Skaberne obtožencu: >Ali sto kriv?« — Obtoženec: >Ne.e — ; Zakaj ne?« —• ■■/Nikdar nisem imel namena pridržati .si denar, bil bi ga vrnil, ker sem si ga samo posodit.« — Predsednik: >S takim zagovorom si ne boste olajšali stališče.«, — Predsednik: >Kdaj ste priSU zraven?« - 'Dna 20. marca 1920.« —
Irdaia konzorcij »Novega Časa«.
Urednik fn odgovorni urednik Franc Krani8al*j Tiskat Jugoslovanska tiskarn* v Liubtiani.