aEj konoplan indllplati glasilo delovne organizacije ■ induplati jarše LETO XXXV. OKTOBER 1987 Pred zimo si bo novo »obleko« nadela stavba predilnice. Spremembe samoupravnih aktov V preteklem mesecu smo imeli v vseh TOZD in DSSS referendume, na katerih smo spremenili: — samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in sredstev za OD ter skupno porabo združenih TOZD in DSSS v sestavi DO Induplati — pravilnike o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo v TOZD oz. DSSS — statute TOZD oz. DSSS — samoupravne sporazume o reševanju stanovanjskih potreb delavcev Induplati Jarše. Vsi navedeni samoupravni akti so bili spremenjeni zaradi sprememb zakonodaje in drugih predpisov, ki urejajo pridobivanje in delitev celotnega prihodka, dohodka, razporejanja čistega dohodka ter oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo, sprememb zakona o sanaciji in prenehanju OZD in sprememb predpisov o kreditnem poslovanju. V samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in sredstev za OD ter skupno porabo, ki je sprejet na ravni DO in v pravilnikih o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo v TOZD oziroma DSSS so z zakoni usklajene določbe o delitvi čistega dohodka in pa osnove in merila za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo. Mesečne akontacije OD delavcev se zaradi sprememb ne bodo spremenile, spreminja pa se način razporejanja dohodka in čistega dohodka ter oblikovanja sredstev za OD. Sredstva za bruto OD se delijo na podlagi: — rezultatov tekočega dela delavcev, kar predstavlja mesečno akontacijo OD, — rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot minulim delom, kar se ugotav- lja in izplačuje po periodičnih oziroma zaključnem računu. Pri določanju sredstev bruto OD iz naslova živega dela se upošteva: a) zahtevnost del oziroma nalog, h katerim je delavec razporejen. To predstavlja ocena del oziroma nalog. b) delovna uspešnost delavca ter količina in kvaliteta dela. Merila za doseganje norme in kvalitete so ostala nespremenjena, prav tako ostanejo delavci, katerih delo se ne da meriti s fizičnimi merili, vezani na sedanje kriterije. c) delovna doba in stalnost. Dodatki ostanejo nespremenjeni, t. j. 0,5 % za vsako leto skupne delovne dobe in 0,25 % za vsako leto delovne dobe v DO. d) v ta del bruto OD sodijo tudi nadomestila OD, dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in pa OD po kriterijih zagotavljanja materialne in socialne varnosti. Bruto OD iz naslova upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, se ugotavljajo in razporejajo pri začasni in dokončni ugotovitvi in razporeditvi ustvarjenega dohodka in čistega dohodka. Ta del bruto OD se izplača po sprejetju sklepa o začasni oziroma dokončni razporeditvi ustvarjenega dohodka, seveda če so doseženi ustrezni rezultati poslovanja in so na razpolago sredstva. Ta del bruto OD se deli po delavcih v sorazmerju z izplačanimi akontacijami bruto OD iz naslova živega dela v obravnavanem obdobju. Spremembe so tudi pri oblikovanju sklada skupne porabe. Delno se sredstva za skupno porabo zagotavljajo iz bruto OD, v pretežni meri pa se skladi oblikujejo ob sprejemu zaključnega računa _ za preteklo leto. Tako se tudi del sklada skupne porabe, namenjen za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, oblikuje le ob zaključnem računu v mesecu februarju in se bodo v bodoče tudi stanovanjska posojila razdeljevala enkrat letno, v mesecu marcu. Zaradi uskladitve s panožnim sporazumom so spremenjeni odstotki in osnove, od katerih se obračunavajo jubilejne nagrade in nagrade ob odhodu v pokoj. Odstotki so nekoliko nižji, kot osnova za obračun pa se upošteva zadnje obračunsko obdobje, tako da bodo nagrade nominalno nekoliko višje, kot bi bile po prejšnjih določbah. Kot predvideva panožni sporazum, smo v pravilnike vključili tudi določbo, da mentorjem pripravnikov pripada nagrada 70 točk, kar sedaj znese približno 15.000 din. Zaradi sprememb zakona o sanaciji in prenehanju OZD je v statutih TOZD natančneje urejeno sprejemanje večjih investicijskih odločitev ter postopek za ugotavljanje odgovornosti delavcev, odgovornih za sprejem take odločitve, v primeru, da zaradi tega pride do motenj ali izgub v poslovanju. Za delavce, za katere se ugotovi krivdna odgovornost, zakon predvideva tudi zmanjšanje OD. Zato so v pravilnikih, ki urejajo OD, dodatne določbe, da se takim delavcem lahko zmanjša OD v sorazmerju z njihovo odgovornostjo. Spremenjeni so tudi predpisi o kreditnem poslovanju, v obravnavi pa so predlogi sprememb in dopolnitev zakona o stanovanjskem gospodarstvu, zakona o stanovanjskih razmerjih in družbenega dogovora, ki v SR Sloveniji ureja to področje. Po sprejemu teh predpisov bo v večji meri potrebno spremeniti tudi stanovanjski pravilnik. Zaenkrat, za prve delitve posojil, pa so najbolj sporne določbe o posojilnih pogojih, ki smo jih že sedaj spreminjali z začasnimi sklepi delavskih svetov. Zato so v pravilnikih črtane določbe o posojilnih pogojih ter je določeno, da se posojilni pogoji določijo z letnim planom oziroma sklepom delavskega sveta. Alenka Kovačič V obratovodstvu tkalnice je bilo za vse glasovalce pre- ... zato je večina glasovala za spremembe aktov pred malo prostora ... pisarno. Podroben pregled izida referenduma v naši delovni organizaciji Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo združenih TOZD in DSSS v sestavi INDUPLATI Spremembe in dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo TOZD in DSSS TOZD TOZD TOZD TOZD nocc Proizvodnja Maloprodaja Restavracija Konfekcija . “j8*®® (573 delavcev) (20 delavcev) (21 delavcev) (227 delavcev) aelavcev) 1 O N s, > -m m o > co _ £ 20 n £ § >: s >: 2 o s * £ s % I N sS £ > S 5 2 O s > a £ o N ^ P. 2 514 402 70 107 5 25 25 90 — — 17 17 81 — — 249 227 76 10 12 94 93 82 — 1 514 402 70 106 6 25 25 96 — — 17 17 81 — — 249 229 77 6 14 94 93 82 — 1 Spremembe in dopolnitve statuta TOZD oz. DSSS 514 404 70 103 7 25 25 96 — — 17 17 81 — — 249 224 75 7 18 94 92 81 1 1 Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v INDUPLATI 514 393 68 117 4 25 25 96 — — 17 17 81 — — 249 222 75 13 14 94 91 80 2 1 Trajno odstopanje sredstev družbene reprodukcije SIS materialne proizvodnje 249 216 73 15 18 Iz oplemenitilnice: sem že obkrožil! Gneča v obratovodski pisarni pripravljalnice ob 6.15. Gospodarska gibanja v občini Domžale v obdobju januar—junij 1987 V resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986—1990 v letu 1987, je bila planirana 3 % realna rast družbenega proizvoda ob enakem povečanju fizičnega obsega industrijske proizvodnje in izvoza za 8 % ter uvoza za 6 %. Stanje fizičnega obsega proizvodnje je bilo v obdobju januar—junij 1987 za 4 odstotke višje kot v enakem lanskem obdobju, iz dinamike rasti pa je že opaziti počasno upadanje. Izvoz je v letošnjem prvem polletju dosegel vsoto 16,539.712 tisoč dinarjev, kar je za 21 % več kot v lanskem obdobju. Vendar je tako visoko povečanje izvoza pripomogel le visok izvoz v Papirnici, kjer je kar petkrat večji kot lani v istem obdobju. Uvoz gospodarskih organizacij je bil nominalno dosti nižji kot izvoz, le 8,400.845 tisoč dinarjev, kar je za 5 % manj kot pred letom. Za finančne rezultate poslovanja gospodarskih organizacij združenega dela lahko rečemo, da so neugodni. Čeprav so izkazale izgubo le štiri TOZD, in sicer Papirnica TOZD Bistrakarton in TOZD Vzdrževanje, To-sama TOZD Filtri in SGP Beton TOZD Gradnje, pa so izredno neugodna delitvena razmerja dohodka za akumulacijo in osebne dohodke. Organizacije so v glavnem razporejale izredno nizka sredstva za akumulacijo, posebno izrazito je to na področju industrije. Deloma je pripomogel k temu nov obračunski sistem, po drugi strani previsoko izplačevanje osebnih dohodkov ter vse slabše poslovanje nekaterih OZD. Zaradi novega obračunskega sistema tudi vsi podatki niso primerljivi z lanskimi. In kako je poslovala naša delovna organizacija? Fizični obseg proizvodnje se je povečal za 8 %, izvoz za 8 °/o. Celotni prihodek se je povečal za 81 %, porabljena sredstva za 136 %, dohodek za 31 %, čisti dohodek za 13 %, del ČD za OD pa za 133 % glede na enako lansko obdobje. (Nadaljevanje na str. 11) Ustanovljena je služba za informatiko Dejavnost sodobne delovne organizacije danes pojmujemo kot organizacijski sistem, v katerem se prepletajo funkcije izvajanja, upravljanja in informiranja. Slednja, informacijska dejavnost dobiva zadnja leta vse večji pomen — vse več ljudi se ukvarja s podatki, informacije kot oblika obdelanih podatkov postajajo vse pomembnejše v vsakdanjem delu. Obdelavo podatkov pa je potrebno organizirati, kajti le tako lahko ta dejavnost prispeva k povečanju učinkovitosti in uspešnosti delovne organizacije kot celote. V naši delovni organizaciji smo zato že leta 1983 izdelali načrt izgradnje informacijskega sistema, ki smo ga takrat predstavili tudi bralcem Ko-noplana. (Ponovimo le najbolj bistveno: na že položenih temeljih elektronske obdelave podatkov bomo izgradili lasten informacijski sistem; to delo je zahtevno in dolgotrajno, zato predvidevamo večstopenjsko izvedbo — v tretji fazi leta 1990 naj bi bilo poslovanje zadovoljivo računalniško podprto; pogoji za izpolnitev zadanih nalog so zahtevni — sodelovanje vseh uporabnikov, prilagoditev dela posameznih služb, ustrezni kadri, vse to ob zadostni sodobni računalniški opremi.) S sklepom delavskega sveta skupnih služb se je v septembru letos dosedanja služba za elektronsko obdelavo podatkov Induplati preoblikovala v novo službo — službo za informatiko. Ustanovitev te službe je pravzaprav le formalna potrditev obstoječega stanja, ker je bilo potrebno zaradi nalog, ki izhajajo iz omenjenega načrta, način dela v službi za EOF že v preteklih letih postopoma spreminjati — kolikor so to dopuščale kadrovske možnosti, smo osnovah skupino za projektiranje informacijskih sistemov. Računalnik in na njega vezani strokovnjaki zagotavljajo namreč le tehnično podlago za delo, iz računalnika dobimo podatke na višji stopnji obdelave, vendar je za njihovo nadaljnjo uporabo potrebna še pretvorba v ustrezne informacije, kar vse pa mora biti ustrezno načrtovano (projektirano). Bistvena razlika med dosedanjo službo za EOF in novo službo za informatiko je prav delo na področju načrtnega razvijanja lastnega informacijskega sistema in enotne baze podatkov. Skupina za projektiranje v neposrednih stikih z uporabniki (skupinsko projektno delo) ob uporabi sodobnih metod (strukturirana sistemska analiza) obdela posamezne segmente informacijskega sistema in izdela ustrezen projekt. To delo je strokovno zelo zahtevno in dolgotrajno in zato za nekritične opazovalce morda počasno. Praksa pa dokazuje, da je to edina metoda, kjer problem vsestransko obdelamo in dokumentirano načrtujemo ter seveda tudi izvedemo ustrezne, preštudirane in z uporabniki predhodno dogovorjene rešitve, s pomočjo katerih dobimo želene kvalitetne informacije — osnovo za izboljšanje poslovnih rezultatov. Drugo delovno skupino v novi službi za informatiko tvori računalniška skupina. Ta skupina mora na osnovi informacijskih projektov izdelati ustrezno programsko opremo in poskrbeti, da jo uporabnik lahko tudi enostavno uporablja. Tudi to delo zahteva visoko specializiranost, kajti uporabnik sodobne terminalske opreme pričakuje, da bo delo na terminalu enostavno in .uporabniško prijazno’, prav izdelava in vzdrževanje take programske opreme pa je zelo zahtevna. Žal moramo ob tem ugotoviti, da v zahodnih državah specializirane software firme prodajajo raznovrstno programsko opremo, ki je seveda prilagojena tamkajšnjim uporabnikom, da pa v Jugoslaviji programske opreme skorajda ni moč nabaviti in jo moramo zato praktično v celoti izdelati in vzdrževati sami. Vse to je možno doseči le ob ustrezni kadrovski zasedbi. Sodelavci službe za informatiko se moramo za novi način dela dokaj^ temeljito prešolati, kar ob tekočem delu predstavlja za nas še dodatno obremenitev. Ker univerzi v Ljubljani in Mariboru vzgajata prve šolane informatike, upamo, da bodo ti diplomanti v prihodnjih letih lahko ustrezno nadaljevali začeto delo, če jih bomo le uspeli pridobiti in obdržati. Razvoj lastnega informacijskega sistema pa je povezan še s težavami pri nabavi terminalske opreme (uvoz, finančna sredstva); računalniško podprto poslovanje je pač pogojeno z uporabo terminalov, ki morajo biti neposredno dosegljivi tako v proizvodnji (izvajalni sistem) kot v upravljalskem sistemu. Zato bodo tudi pri nas uporabniki kmalu nastopili z novo zahtevo: hočemo več terminalov. B. Novak Pred srečanjem naših upokojencev Ko so delavke iz kadrovsko-splošnega sektorja pismeno obveščale naše upokojence, naj do določenega termina sporočijo v sektor, ali bodo šli na izlet, so sporočila prihajala na različne načine. Največ je bilo klicev prek telefona. Tisti upokojenci, ki imajo v Induplati zaposlenega koga od družinskih članov, soseda ali znanca, so se naročili prek njih. Manjšina pa se je vsedla za mizo in na dopisnici, kartici ali v pismu sporočila svojo udeležbo oziroma celo neudeležbo. MILENA DEBEVEC iz KAMNIKA je v pismu sporočila naslednje: »Kadrovsko-splošnemu sektorju se prav lepo zahvaljujem za povabilo na srečanje upokojencev. Prav rada se ga bom udeležila.« IVANKA KASTELIC iz LJUBLJANE je na dopisnico napisala: »Sporočam vam, da se bom udeležila izleta upokojencev.« Na koncu pa vse še prav lepo pozdravlja. LJUDMILA SLEVEC iz RADOMELJ se v pismu zahvaljuje za povabilo na izlet in pravi: »Izleta bi se zelo rada udeležila, vendar žal ni mogoče. Moram namreč na Polikliniko na pregled. Vsem izletnikom pa želim prijetno in veselo pot v Lipico in Škocjanske jame.« S kartico iz MURSKE SOBOTE se je oglasila upokojenka MICKA PLEJ BAŠA. Na njej se zahvaljuje za povabilo na izlet in prisrčno pozdravlja delavce v kadrovski službi ter vse ostale v Induplati. Med drugim piše: »Naznanjam vam, da ne morem priti na srečanje. Sem namreč invalidka, poleg tega pa imam poškodovano še roko, ki je v mavcu. Upam pa, da se boste na izletu imeli lepo.« POPOTOVANJE OD... Živ žav se je pričel že ob sedmih zjutraj. Naše upokojence so preplavljali mešani občutki: vznemirjenje, pričakovanje nečesa novega in seveda tudi radovednost, kako bo vsa stvar stekla. Beseda teče o vsakoletnem izletu upokojencev Induplati, ki ga marsikdo težko pričakuje in se ga veseli. Znani obrazi so se to jutro pojavljali na tovarniškem dvorišču. Le-to je postajalo iz minute v minuto živahnejše in bolj polno, kajti sedem avtobusov in prek tristo ljudi je zajetna masa, celo za naše dvorišče kar prevelika. Avtobusi so bili tako kot lansko leto označeni z različnimi številkami in relacijami, ki so ob odhodu pripomogle k manjši zmešnjavi. Stari znanci so si poda- (Nadaljevanje na str. 5) Avtobusov ni zmanjkalo, toda vsi niso prišli na tovarniško dvorišče. (Nadaljevanje s str. 4) jali roke v pozdrav in se menili o dogodkih preteklega leta, spet drugi pa se niso mogli odločiti, na kateri avtobus naj bi sedli. Slednjim so pomagali spremljevalci, ki so bili obenem tudi prvopomagalci. »Ti, na kateri avtobus pa greš?« »Ne vem, sem mislil iti na petico, pa sem si premislil. Grem rajši na dvojko.« In potem zarotniški nasmeh: »Tam je ,lušna' vodička!« »Katera, katera? Ja, ja, grem jaz tudi na dvojko!« Znajdi se, kdor zna! Na vsakem avtobusu je bil poleg naših potnikov prisoten tudi spremljevalec — prvopomagalec in Kompasova vodička, ki je ljudi sproti seznanjala o poteku izleta in o znamenitostih krajev, skozi katere nas je vodila pot. Ob tej priliki moram nekoliko pograjati Kompasove avtobuse, ki so, kot kaže, precej slabo vzdrževani. Vročina, ali bolje rečeno sopara, je bila tega dne skoraj nevzdržna, ventilacija v avtobusih pa ni delovala. Prav tako nam jo je zagodel mikrofon, ki se je po nekajminutnem delovanju »skujal«, potem še nekajkrat trznil in na koncu obnemel. Tako je vodička hočeš nočeš zvišala svoj glas, kar pa ni dosti pomagalo pri splošnem ropotu in je kazalo na to, da je avtobus poleg naštetih pomanjkljivosti tudi precej »razštelan«. Pa se motite, če mislite, da smo bili zaradi tega slabe volje! Saj smo imeli s seboj tudi zdravilo proti temu — »šnop-ček« in še kaj. Pa seveda tudi sendviče, da se »šnopček« ne bi pregloboko vsedel in radensko pa sok — za poplakniti. In tudi za žejo, saj je sopara napravila svoje. Cesta je bila precej ovinkasta in luknjasta, tako da sem nekajkrat zgrešila kozarce in poškropila nepredvideni cilj. Takole je dejal nekdo: »Zdaj bom pa počakal, da pridemo na ravno, sicer bom žejen ostal!« Prav zares je bila to pametna ideja in na »lepi« cesti sem hitela deliti pijačo s hitrostjo, ki bi mi jo zavidal marsikateri natakar. Peljali smo se mimo Vrhnike in še nekaterih manjših krajev do Rakovega Škocjana, kjer smo imeli prvi krajši postanek. V senci visokih krošenj smo iskali hlad ter hlastno vdihavali zrak, dišeč po smrekah in sveži zemlji. Ob leseni ograji, postavljeni blizu makadamske poti, smo trdno držeč se le-te opazovali strah in občudovanje vzbujajočo globino oziroma prepad, ki se je razprostiral pod nami. Nudil se nam je čudovit pogled na neokrnjeno naravo; vse, do koder je segal, sami gozdovi, zgoraj sinje nebo, spodaj pa malodane neskončna globina. Prenekateri občudovalec je tu postal in se zamislil; kdove, kakšne misli so ga prešinjale. V nečem pa smo si bili enotni: prelepa je naša Slovenija, pa čeprav le mali košček sveta, na katerem najdeš toliko lepot, da ti včasih dih zastane ob pogledu nanje. Od tod smo se odpravili proti Postojni. Peljali smo se skozi mesto, nato pa mimo hotela Postojna. Vodička nam je razlagala, na katerih mestih se nahajamo, kje je vhod v Postojnsko jamo in Predjamski grad, nanizala pa nam je tudi podatke o sami jami in o mestu Postojna. Jutranjo malico smo Že predelali, zato smo se ustavili v motelu, da bi pomalicali, nekateri pa so si ogledali še mesto. Drugi so raje nekoliko :posedali pred motelom in ugibali, kakšna neki bo Škocjanska jama, ki je bila naša naslednja postaja. Pred odhodom smo imeli nekaj težav, saj je vožnja po vražji sopari nekaterim povzročila nemalo preglavic. Kaj storiti? Tablete, kdo ima tablete proti slabosti. Nihče! Prva pomoč pa taka! Z nekoliko slabo vestjo sem se s prvopomagalcem Janezom odpravila po nesrečne tablete. Prijazna Postojnčana sta nama natančno razložila, kje bova našla lekarno. Zatorej sva se odpravila v smer, kjer naj bi našla lekarno: mimo nekaj gostiln, fotografa, trgovine, pa še ene trgovine ... Lekarne z modro fasado, ki kar bode v oči, pa nisva našla. Stala sva menda sredi Postojne, in sicer na takem mestu, kjer sva imela odličen razgled na mesto pod nama. Pogled čez desno ramo in glej jo — lekarno! In res, tam doli je stala velika, modra stavba in prav srčno sva upala, da je to tisto, kar iščeva, kajti bilo nama je že pošteno vroče. Dobesedno vroča želja se nama je izpolnila in s tabletami ter nasmehom sva se odpravila nazaj proti motelu. Ampak vmes je bila še cesta, ki jo je bilo treba prečkati. En sam samcati tovornjak je peljal po njej in ko naju je zagledal na pločniku, je voznik zmanjšal hitrost in nama pomahal, češ, kar pojdita čez. Pa sva šla. Tovornjak pa direktno na naju! Priznam, da me je malo stisnilo v želodcu, tu mi pa tudi tablete proti slabosti ne bi pomagale. »O, ho, ho, e, he, he!« so tulili za nama voznik in njegova sopotnika. »Ti, tile so pa malo premaknjeni«, je bil Janezov komentar takoj, ko sva izvedla prisilni skok na pločnik. »Ja, precej. Osli. To bi bil hec, da bi prvopo-magalca prišla polomljena nazaj!« Živemu človeku se vse zgodi! Čas nas je priganjal, zato smo sklenili oditi naprej v Škocjanske jame. Našim potnikom smo povedali, da je obisk jam precej, naporen, zato je dobra polovica počakala zunaj, v prijetni senci. V jamo smo se odpravili iz vasi Matavun, od koder nas je vodič peljal v udor-nico Globočak, kjer je umetni vhod v Tiho jamo, nato pa prek Paradiža in velike dvorane z mogočnimi stalagmiti navzdol do Šumeče jame, po kateri teče podzemeljska reka Reka. Ta izgine v odtočnem sifonu Mrtvega jezera. Ko smo zagledali dnevno svetlobo, se nam je odprl pogled na 163 metrov visoko skalno steno v Veliki dolini, kjer izginja Reka v podzemlje. Vrnili smo se v vas Matavun, in sicer z dvigalom, ki so ga zgradili pred dvema letoma. Po jami smo hodili uro in pol in opazovali mogočne stvaritve narave. Jama se zdi na trenutke skrivnostna, skorajda strašljiva, spet drugič pa enkratna, nepozabna v svoji lepoti. V jami smo imeli dve nezgodi, ki pa sta se obe srečno končali. Naša upokojenka Tončka je stopila v luknjo sredi poti in si tako nesrečno poškodovala nogo, da sva se morali odpeljati na šivanje rane v Kozino. Nekateri so kupovali spominke, ona pa bo imela ta »spominek« kar vseskozi pri sebi. Šivi na nogi jo bodo vedno spominjali na jamo. Pa šalo na stran. Medtem so si ostali ogledali kobilarno v Lipici. Po pripovedovanju sodeč je moral biti obisk zanimiv, saj so lipicanci in Lipica svetovno znani, tako po odličnih konjih kot tudi po dresuri. Največjo pozornost so zbujali poniji, ki so z navdušenjem hlastali za bonboni. V Lipici je tudi šola jahanja, zato je tu mnogo gostov, pretežno tujih. Okolica je urejena in čista, imajo pa tudi poročno dvorano. V hotelu Maestoso smo imeli kosilo, s katerim smo bili hitro, kvalitetno postreženi. Po celodnevnem vandra-nju je mnoge premagala utrujenost, medtem ko bi drugi še kar hodili okrog. (Nadaljevanje na str. 6) (Nadaljevanje s str. 5) Zapustili smo Lipico, eni bolj, drugi manj utrujeni. Med vožnjo domov smo prepevali domače viže. »Franci, daj no, poj malo bolj naglas, nič te ni slišati!« »Tiho, baba, zdaj ti bom pa pokazal, kaj je to glas!« In je res razločno zabasiral, »baba« pa je prešerno zavriskala in še sama pritegnila. Vse do doma smo prepevali, se smejali in šalili. Avtobusi so odpeljali v različne smeri in tako smo se dokončno razšli. Mnenja, vtisi in pripombe so različni. Izlet je bil lep, a morda prenaporen. Za ene je bila pot mačji kašelj, za druge pa kar velik napor. Znano je, da nikdar ni moč vsem ustreči. Kakorkoli že, izlet je bil kljub vsem zgodam in nezgodam lep, za mnoge celo nepozaben. Zato pa končujem z mislijo, ki naj velja v prihodnje: hej, hej, pojdite Z nami! Mojca Habinc IZLET UPOKOJENCEV IN ŠE KAJ Ne smeva in ne moreva mimo tega, da se ne bi prav iskreno zahvalila za čudoviti izlet upokojencev Induplati dne 15. 9. 1.1. Zares, bilo je lepo, nad vsemi pričakovanji in vesela sva, da sva se izleta udeležila tudi midva. Ne vem, kje bi začela s pohvalo. Najprej prijetna vožnja z lepimi avtobusi v prelepem vremenu. Nato prijazna postrežba že v avtobusu. Pozneje dobra malica v Postojni, z odlično in hitro postrežbo, kljub tako visokemu številu gostov. Potem ogled prelepe Škocjanske jame, nato pa zanimiv ogled lipicancev v Lipici. Četudi smo konje že videli na televiziji, je vendar povsem nekaj drugega, če vidiš te lepotce v živo. Po ogledu konj pa zopet v prelepem hotelu odlično kosilo, kjer ni manjkalo dobre pijače in kavice. Zares, vse je bilo odlično! Poleg tega pa je nadvse prijetno snidenje s starimi znanci in prijatelji. Saj nekaterih že dolga leta nismo videli. Naj se na koncu še enkrat prisrčno zahvaliva za to enkratno in nepozabno doživetje vsem, ki ste to srečanje pripravili. Še o nečem bi rada spregovorila. Letos sva se po daljšem obdobju odločila, da greva letovati na morje v Umag. In ni nama bilo žal. Vse dni, od 8. do 15. avgusta, smo imeli prelepo vreme. Hrana v domu je bila odlična, postrežba zelo hitra in prijazna, kakor tudi čistoča v domu izredna. Zares sva bila zelo zadovoljna in če bo le mogoče, bova drugo leto zopet letovala v vašem (našem) Domu. Upravi podjetja in vsem delavcem, kakor tudi upokojencem, želiva ob koncu veliko sreče in zadovoljstva. Podjetju pa mnogo uspeha pri proizvodnji in prodaji. Tomaž in Pavla Jeran BILI SMO SREČNI, BILO JE LEPO Bo kaj, ali ne bo nič? Ali nas bodo kam peljali, smo se spraševali, kadar smo se srečali jarški upokojenci. Vse letošnje leto je bolj težko leto. Kriza, inflacija, menice, devize, pa štrajki (beri: prekinitve dela), podražitve in kai vem kaj še vse. O vsem tem vsak dan poslušam po radiu, televiziji, berem v časopisih. Zato si morda človek še bolj želi srečanja z ljudmi, nekdanjimi sodelavci, prijatelji, preizkušenimi v najhujših časih, ko je šlo za biti ali ne biti, za obstoj. Ne morem povedati, kako sem bil srečen, ko sem dobil pošto, da gremo na izlet v Lipico. Več noči sem imel popotno mrzlico. Le kako jim je to uspelo? Ponosen sem, da je kolektiv toliko uvideven, da se nas je spomnil. Ponosen sem, da so mlajši toliko socialni in so upoštevali naš trud za napredek in razvoj tovarne. Ko so me domači zjutraj pripeljali v Induplati, kjer je bilo, kot vsako leto, zbirališče, sem kar pozabil na bolezen. Nisem vedel, kateremu bi prej segel v roko. Zbralo se nas je zares veliko. Sedem avtobusov se je napolnilo. Kako zelo je bil izlet zaželjen in težko pričakovan! Razpoloženje je bilo izredno in veselja ni bilo konca. Vse je bilo tudi zelo dobro organizirano. Vodiči, strežba, da, celo vreme. Kar hitro je bila za nami Ljubljana. Videli smo toliko novega. Peljali smo se skozi useke, pod mostovi, široki cesti, po podvozih in nadvozih in nato po stari vrhniški cesti. Ta pa je plačala davek. To nas je treslo po starih betonskih ploščah, jamah in jamicah. Pošteno se mi je tresla roka, ko mi je mlado dekle nalivalo kozarček. In že smo bili v Logatcu, Uncu. Koliko novih hiš. Lepo urejeni kraji, nove tovarnice. Nismo vsega zapravili, si mislim. Ogledali smo si naravni most v Rakovem Škocjanu, se malo osvežili v lepem gozdu, potem pa hajd naprej proti Postojni. V krožni vožnji smo si ogledali mesto in okolico znamenite Jame, potem pa smo pristali pred Kompasovo restavracijo. Tam smo bili hitro in lepo postreženi. Bila. pa je tudi prilika in nekoliko več časa za pogovor s sodelavci iz drugih avtobusov. In že smo spet brzeli proti Škocjanskim jamam. Tam nas je presenetil lep nov -hotel s parkirišči in prodajalnami, ki nam je nudil vse ugodnosti »Kdor je zdrav, lahko hodi in ima dobro obutev, naj si ogleda jamo!« se je glasilo vabilo prijaznega vodiča. Čeprav sem invalid, sem se vseeno podal v jamo in ni mi bilo žal. Že v Tihi jami sem videl tako lepe kapnike, da sem kar strmel. Po ovinkih, mostovih, nad brezni in tako naprej smo zagledali beli dan Pri ponvicah. V tisočletjih je voda na tem kraju ustvarila prave čudeže v naravi. Občudovali smo značilne »skledice«, ki jih je izdolbla voda v tisočletjih. Še nekaj zavojev na galerijah in ob slapovih in že smo bili na dvigalu. Kljub močni utrujenosti sem bil zelo zadovoljen in dobro razpoložen. Spet smo merili kilometre in kmalu prispeli v kraško oazo — v Lipico, kjer so nas pozdravili zeleni pašniki, ograjeniin posajeni Z lipami in hrasti. Zapeljali smo v drevored, v senco. Pred nami je bil hotel in hlevi z izbranimi, po svetu znanimi lipicanci. Vse je čisto, konjem lepo nastlano. Po dolgem času sem spet videl konjske fige, toda lepo na kupčkih. Konjem vsak dan pokrmijo po vagon sena in ovsa, tako že več sto let. Utrujeni od hoje, sonca in doživetij smo šli na kosilo v hotel. V prvem nadstropju je bilo že vse pripravljeno, kot za ohcet. Bili smo zares kulturno postreženi. Da ne bi kaj manjkalo, smo dobili še tortico in kavo in pijače po želji. Prijetno utrujeni, toda srečni in veseli smo zapeli nekaj starih znanih pesmi. Vodstvu tovarne, kolektivu in sindikalni organizaciji prisrčna hvala za vse. Nekdanji sodelavci smo veseli in ponosni, da smo vzgojili strokovnjake, ki dobro vodijo tovarno, kljub težkim časom. Želimo vam še veliko uspehov pri delu, pa tudi veliko tako prisrčnih srečanj. Edi in vsi udeleženci IZLET UPOKOJENCEV Dan je bil prekrasen — 15. september, ko smo se peljali na izlet. Vseh upokojencev je bilo za sedem avtobusov nekaj mlajših po stažu upokojitve, srednjih, pa tudi tistih, ki so upokojeni 20, 30 let. Mislim, da se je izleta udeležil vsak, kdor je le mogel. Razpoloženje je bilo takoj na začetku, še ko smo se pozdravljali v avtobusih, prav prisrčno. Pot nas je najprej vodila prek Vrhnike do Rakovega Škocjana. Za vsakogar, kdor še ni videl tega na- (Nadaljcvanjc na str. 7) Označevanje datumov izdelave na konzervah Prve dni septembra je delavec v nočni izmeni iz naše DO poslal na Postajo prometne milice Domžale konservo mesnega narezka, ki jo je dobil za malico, misleč, da številke, ki so odtisnjene na pokrovu, pomenijo datum proizvodnje.-Po-njegovem prepričanju je bila pločevinka stara prek 20 let. Milica je omenjeno konzervo odstopila občinskemu sanitarnemu inšpektorju. Ta je našo DO oziroma tozd Restavracijo obiskal 4. septembra. Predsedniku 10 OOZS tozda Proizvodnja in vodstvu DO je pojasnil način označevanja datumov izdelave na konzervah (pločevinke, steklenke, tube, posode in ovoji iz dovoljene plastične ali aluminijaste tvarine), kar je narisano in opisano v spodnjem sestavku. To, kar je vtisnjeno na pločevinki, ni datum, temveč ŠIFRA DATUMA, ki vsebuje: a) vrhnja številka pomeni oznako DELOVNE IZMENE, v kateri je bila konzerva zapakirana; 1 — dopoldanska izmena, 2 — popoldanska izmena b) prva številka v spodnji vrstici označuje LETO IZDELAVE; 7 torej pomeni leto 87 oziroma 1987 c) ostale tri številke označujejo DAN V LETU, v katerem je bila konzerva polnjena; zgornja številka pomeni 162. dan v letošnjem letu, to pa je četrtek, 11. junij. Takšno označevanje šifriranih datumov na konzervah je pogojeno s 106. členom Pravilnika o kakovosti mesnih izdelkov (Ur. list SFRJ, 29/74, 13/78 in 65/79). Ta pravilnik torej določa, da se za vse trajne izdelke (konzerve) datum proizvodnje šifrira. Na proizvodih, ki niso trajni (jogurti, paštete, kompoti idr.), pa je obvezno odtisnjen bodisi datum izdelave in čas trajanja, bodisi datum, do katerega je izdelek še uporaben. Datum izdelave se drugače označuje kot šifrirani datum. Dan in mesec morata biti vedno dopoldanska izmena leto Izdelave 4981 dan izdelave v letu , Uzre j fijunij dvoštevilčna. Tako se npr. 1. september tega leta napiše takole: 01.09.87; 14. oktober pa 14.10.87. Sanitarni inšpektor uporabnikom proizvodov, pri katerih ne vedo natančno, kaj kateri znak ali sestavina pomeni, tudi svetuje, naj se o nejasnostih pozanimajo pri odgovornih delavcih v tovarni, trgovini, pri samem proizvajalcu ali na inšpekciji. Tako bi npr. tudi izvedeli, da kompaktna maščoba ob robu konzerve ni znak za njeno okvarjenost, temveč je posledica sterilizacije pločevinke, preden jo pošljejo na trg. Ker poteka sterilizacija pri 100° C, se maščoba med postopkom ute-kočinja in odlaga na robu. Dokler so konzerve zaprte, ni vzroka za preplah. Drugo vprašanje so konzerve, ki jih npr. delavci na nočni izmeni odprejo že ob 22. uri zvečer. Ker takrat ne pojedo vsega, jih izpraznijo kasneje, proti jutru. Če se odprte konzerve ta čas hranijo v toplih garderobnih omaricah, seveda spremenijo barvo (posivijo) in postanejo manj trde, ker se maščoba topi. Zato je potrebno odprto konzervo čimprej pojesti. (Nadaljevanje s str. 6) ravnega parka, je bilo to res doživetje. V Postojni nas je čakala dobra obara. Potem pa zopet naprej do Škocjanskih jam, ki so pod Unescovo zaščito, kot redka naravna lepota sveta. Tukaj smo se razdelili na dve polovici: korajžni in mlajši smo odšli v jame, starejši in morda tisti, ki so bili že večkrat v jami, pa so ostali zgoraj in posedali po klopeh. Vsekakor je pristop v te jame kar težaven za tiste, ki so že v letih, saj so nekateri, ki so prišli ven po skoraj dveh urah hoda vzdihovali, da je bilo naporno in morda kje tudi malce nevarno. No, človek mora sam presoditi, kam lahko gre in koliko zmore. Pot nas je vodila dalje v Lipico, ki je z okolico prekrasna. Najlepši pa so lipicanci. Ogledali smo si jih čisto od blizu — prelepe živali. Od vodiča smo izvedeli, da so to potomci dresurnih konj španske visoke šole na Dunaju. Lipica — kobilarna, je bila ustanovljena l. 1580. V zelo lepem hotelu Maestoso smo imeli kosilo, ki se je v precej pozni popoldanski uri prav prileglo. Ob pitju brezalkoholnih ali alkoholnih pijač ter ob kavici smo se prav prijetno pogovarjali, pa tudi kakšna šala in vic sta padla. Čas odhoda je res prehitro prišel. Poslovili smo se in si zaželeli »NASVIDENJE«. Posedli in porazdelili smo se po avtobusih, ki so nas popeljali na vse strani, tako da nobenemu ni bilo treba skrbeti, kako bo prišel zvečer domov. Odmevi pesmi, ki smo jih peli v avtobusih, so nam brneli v ušesih, vse do noči, ko smo doma prijetno zaspali. Kaj naj napišem ob koncu? Izlet je uspel. Res smo hvaležni upravi podjetja, da nekdanje sodelavce, ki smo toliko in toliko let pomagali graditi našo tovarno Induplati vsako leto popelje na prijeten izlet, kajti vsi vemo, da mora za to odšteti ogromne vsote. Mislim, da je bil tudi Kompas zadovoljen! Člani kolektiva, ki so nas spremljali, so nas ob koncu opozorili, naj napišemo svoje pripombe ali želje v zvezi z izleti za naprej. Moje osebno mnenje je, pa tudi nekateri drugi, s katerimi smo se pogovarjali, so izrazili Željo, da vnaprej ne bi bilo toliko vožnje in da bi se morda kje ustavili za več ur skupaj (kot nekoč v Umagu), da bi se ljudje med seboj bolj porazgovorili in pozabavali, da ne bi kar naprej hiteli naprej in zopet naprej... Vsekakor pa je treba povprašati še kakšnega upokojenca, saj nas je sedaj že res veliko. Lepe pozdrave udeležencem izleta, pa tudi tistim, ki so iz kateregakoli vzroka ostali doma, enako vsem članom kolektiva Induplati. Danica Pavlin POHVALA DELAVCEM, KI SO POGASILI POŽAR (ČEK) V RADOMLJAH Na delovno soboto v avgustu, L 8., je od približno 14.50 do 15.40 pričelo goreti v kovinskem kontejnerju v RADOMLJAH. Vnele so se odpadne bombažne krpe, prepojene z lanenim oljem. Požar je prva opazila stanovalka v upravnem poslopju tozda Konfekcija. Gašenja so se nemudoma lotili dežurni vratar DO VARNOST ALOJZ KLANČAR, stanovalec v omenjenih prostorih IVAN KERN in njegov znanec tovariš PIRC. Požar ni povzročil nobene materialne škode, ker je bil ogenj pravočasno po-gašen. Vsem, ki so sodelovali pri gašenju požara in tovarišici, ki je ogenj opazila, se vodstvo DO INDUPLATI iskreno zahvaljuje. ALI RES VELJA REKLO: SRBENJE ZARADI PIKA MRČESA SI UBLAŽITE S PASTO IZ SODE IN VODE Tako je. Hkrati pa je takšna pasta mnogo bolj čista kot drugi pripravki, ki jih dajejo ljudje na pike, povrhu pa kožo prijetno hladi. Pogled sindikata na stanje v državi Na 9. seji Občinskega sindikalnega sveta Domžale, ki je bila 17. septembra, je obširni dnevni red vključeval tudi poročilo o političnem in gospodarskem položaju v državi. Podrobno in na nazoren način je opisal sedanje družbenopolitično stanje v državi SAMO STUPICA, član republiškega sindikalnega sveta. V uvodu je poudaril, da so se vse prognoze o razširjenosti konfliktnih situacij na vsa področja družbenega življenja (npr. ustavitve dela ne le v gospodarskih ozdih, temveč tudi v prosveti, zdravstvu, bankah) in po vsej državi (ne le v Sloveniji, tudi v drugih republikah), ki so bile podane na gorju-škem posvetovanju, tudi uresničile. Za celo državo je značilno, da je bilo v letošnjem juniju in juliju veliko konfliktnih situacij. Njihovo število se je v avgustu nekoliko zmanjšalo, vendar pa ta mesec obeležujejo nekateri osupljivi primeri. Številne Jugoslovane je močno prizadel odlok ZIS o podražitvi osnovnih vrst kruha. Tega koraka ni omililo kasnejše zniževanje cen kruha, saj so se vrstili protesti pekarske in mlinarske industrije. Podražitve nafte in njenih derivatov, dražjih vrst mesa, stanarin in še marsičesa so množico naravnost osupljale. Da bi bila mera težav in konfliktov polna, pa so izbruhnile še afere v makedonski vasi Vevčami, v velikokladuškem Agro-komercu in v paračinski vojašnici. S temi dogodki je tisk brez težav polnil svoje strani. Celotno avgustovsko dogajanje je vplivalo tudi na politično varnostne razmere v Sloveniji. Nekoliko mirnejšemu avgustu med množico (manj konfliktov je posledica let- nih dopustov, dela na polju in razprodaj tekstila, obutve) je sledil vroč september (prekinitve dela, ki so čedalje množičnejše). Poročevalec je nadalje omenil, da postajajo poleg prekinitev dela oziroma štrajkov čedalje izrazitejše druge oblike protestov. Glede na lansko leto so se letos zelo povečali t. i. IZRAZI NEZADOVOLJSTVA. V DO se to kaže kot sivi ali beli štrajk. Manifestira se tudi v počasnejšem delu, večjem škartu, v uničevanju surovin in gotovih proizvodov idr. Ponekod so posledice močnega nezadovoljstva celo požari. Vse več je NEZAUPANJA DO VODSTEV OZD. Marsikje je to pripeljalo do začasnih ukrepov družbenega varstva. Med posledice takšne oblike protesta uvrščamo tudi propadanje referendumov, na katerih se glasuje o spremembah pravilnikov o delitvi dohodka ali o reorganizacijah delovnih organiza-cij. Pojavljajo pa se celo primeri ODKLANJANJA SPREJEMANJA OSEBNIH DOHODKOV. Delavci zavračajo sprejem obvestil o izplačilu OD ali denarja. V jugoslovanski družbi, t. j. v celotni družbeni skupnosti, ki se ne omejuje na delovne organizacije, se pojavlja eden od najbolj obupnih primerov protesta. To je t. i. GLADOVNA STAVKA. Predstavlja skrajni, nečloveški poskus nekaterih, da pridejo do svojih pravic in je največkrat znak, da so se le-ti poslužili že vseh pravnih poti, ki pa so bile, žal neuspešne. Vse opisane oblike protestov delavcev in občanov imajo med prebivalstvom velik psihološko politični odmev. Vse številnejši so pri- meri, ko občani odkrito postavljajo vprašanja o smotrnosti sistema, ki jim ne more omogočiti dostojno človeško življenje. Kritičnost gospodarske situacije v Jugoslaviji ne dokazuje samo tri-številčna inflacija in ogromno povečanje cen, ki so v avgustu po letu 1945 najbolj porasle, marveč tudi kritične situacije v t. i. ženskih kolektivih, je poudaril poročevalec. Ženska dolgo časa prenaša tegobe. Ko pa prične svoje nezadovoljstvo izražati, ga kaže kot delavka in kot mati. Zato ta problem v izrazito ženskih kolektivih (tekstilna industrija, družbene dejavnosti) ni nezanemarljiv. Tov. Stupica je poleg opisovanja težkega družbenega stanja v državi, ki je posledica njene ekonomske nestabilnosti, omenil tudi PRIZADEVANJA SINDIKALNIH DELAVCEV, da do konfliktnih situacij ne bi prihajalo. V sedanjem težkem položaju je bistvenega pomena TAKOJŠNJE MEDSEBOJNO OBVEŠČANJE. Pravočasen prihod funkcionarjev na mesto protesta delavcev ali občanov je pomemben dejavnik, saj se v izčrpnih pogovorih marsikatera »nerazrešljiva« stvar razjasni in tudi reši. Na izjemen pomen obveščanja kaže tudi labin-ski primer, kjer se je Občinski sindikalni svet Labina sestal šele 28. dan 35 dni trajajoče stavke rudarjev. Takšen odnos sindikalistov do delavskih množic kaže, da sindikat marsikje še vedno ni dojel pomena svojega obstoja in namena delovanja. Posledica je povečano izražanje izjav o izstopih iz sindikalnih organizacij, pa tudi naraščanje primerov izstopov iz osnovnih organizacij. Lada Lavrič Ko se potrošnik odloči za nakup cerade za pokritje avtomobila, jo želi na njem tudi pomeriti. Prijazne prodajalke naše trgovine so mu pri tem vedno na voljo. Na sliki: Mojca Lončar kaže nakupovalki, kako najhitreje zloži cerado z avta. POMOČ PREKMURCEM Neurje v minulem poletju je močno prizadeloijtmetijske pridelke v Slovenskem Prekmurju. Kmetovalci na tem področju so zaradi tega precej ogroženi, saj je že tako nizek dohodek v kmetijstvu zaradi naravne nesreče še manjši oziroma ga ponekje sploh ni. Zato je prek Rdečega križa Slovenije stekla akcija zbiranja denarja za pomoč Prekmurju. Delavci Induplati so Prekmurcem darovali 100.000 din. Polovico tega zneska je prispevala sindikalna konferenca, po 20.000 din tozda Proizvodnja in Konfekcija, tozda Maloprodaja in Restavracija pa vsaka po 5.000 din. Nasmeh stane manj kot električni tok, daje pa več luči. Škotski Nič ne pomaga tako dobro proti nespečnosti kot zavest, da je treba vstati. B. C. Kako je z našim Na obračunskem listu, ki ga prejmemo ob izplačilu osebnega dohodka opazimo, da je naš bruto osebni dohodek precej višji od prejete plače. Nekako tretjino plače znesejo razni prispevki družbeni skupnosti. Nekaj tako oddvojenega denarja pa ostane v domači malhi — na primer plačilo prispevka za malice ali obračun članarin. Omenila sem članarine. Vendar zanje velja, da ne ostane celoten oddvojen znesek delavcev v delovni organizaciji, temveč se razdeli med razne instance. Podrobneje si oglejmo denar, ki se odteguje od naših osebnih dohodkov pod rubriko ČLANARINA ZSJ. Ta članarina znaša 0,6 ODSTOTKA od NETO OSEBNEGA DOHODKA vsakega zaposlenega. Slišati ni veliko, vendar se pri velikem številu zaposlenih nabere kar nekaj denarja. Vendar obračunani denar ne ostane indikalnim v celoti delavcem v tovarni. 60 ODSTOTKOV od te vsote prispevamo za delo OBČINSKEGA, REPUBLIŠKEGA in ZVEZNEGA SINDIKATA. Manj kot polovica — torej 40 ODSTOTKOV članarine posameznega delavca, pa ostane za zadovoljevanje potreb samih delavcev v DELOVNI ORGANIZACIJI. Tudi ta številka se deli — 25 ODSTOTKOV članarine je namenjeno OSNOVNIM ORGANIZACIJAM ZVEZE SINDIKATOV, preostalih 15 ODSTOTKOV pa SINDIKALNI KONFERENCI. Za zadovoljitev kakšnih večjih potreb delavcev je to odločno premalo. Celo nekaj tako hvaljenih in škandaloznih sindikalnih izletov si z njim ni možno privoščiti. Na primerih konkretnih delavcev si zato pobliže oglejmo, koliko denarja jim je bilo odtegnjeno za sindikat ter koliko ga je ostalo »doma« v juliju 1987. Organizacijska enota Naziv dela Neto OD • v juliju 1987 din ČLANARINA ZSJ (0,6 %) Prispevek obč., rep. in zvezn. sind. din Prispevek OOZS TOZD din Prispevek KOOZS DO din Skupaj din predilnica čistilka 178.565 642 268 160 1.071 predilnica previjalka 187.576 675 281 169 1.125 predilnica predica 195.498 704 293 176 1.173 predilnica vzdr. stroja 253.282 912 380 228 1.520 pripravljalnica snovalka 243.720 878 365 219 1.462 pripravljalnica mojster 325.576 1.172 488 293 1.953 tkalnica tkalka 244.860 881 368 220 1.469 tkalnica tkalka 179298 646 269 161 1.076 tkalnica preddelavka 233.060 839 349 210 1.398 tkalnica obratovodja 497.111 1.790 746 447 2.983 oplemenitilnica bar. preje 228.817 824 343 206 1.373 oplemenitilnioa skladiščnik 276.877 997 415 249 1.661 vzdrževanje tran. delavec 227.603 820 341 205 1.366 vzdrževanje gasilec 259.135 933 389 233 1.555 vzdrževanje obratni elek. 252.013 907 378 227 1.512 vodstvo TOZD Pr. tehnolog III 350.870 1.263 526 316 2.105 Maloprodaja prodajalec 247.659 892 371 223 1.486 Restavracija kuhar I 282.421 1.017 424 254 1.695 Konfekcija Rad. šivilja 225.195 810 338 203 1.351 Konfekcija Peče klaserka 222.702 802 334 200 1.336 Konfekcija Mokronog mojstrica 326.537 1.175 489 295 1.959 težka konf. Rad. krojilec 275.508 992 413 248 1.653 težka konf. Rad. vodja izmene 320.648 1.154 481 289 1.924 kov. konstr. Rad. varilec 275.179 990 413 248 1.651 DSSS korespondent 257.775 928 387 232 1.547 DSSS blagajnik 333.812 1.202 501 300 2.003 DSSS referent v nabavi 347.331 1250 521 313 2.084 DSSS računovodja 439.686 1.583 659 396 2.638 DSSS šef sektorja 554.999 1.998 832 500 3.330 Skupaj (vsi zaposleni) 929.747 387.394 232.437 1.549.578 Tudi o namenih, za katere se porablja sindikalni denar v OD, je dosti pisanega. Številke kažejo, da denarja ni veliko, zato morajo biti tudi naše želje skromne. Podrobnejši pregled poslovanja se poda ob koncu vsakega leta. Tokrat pa vas v kratkem in na splošno seznanjamo, za katere namene se je uporabil sindikalni denar v osmih mesecih tega leta. BLAGAJNIČARKA KONFERENCE OOZS BOŽA BAŠKOVIČ je povedala, da zavzemajo velik del odhodka redni mesečni ali letni izdatki. Sem štejemo najemnine (telovadnica, avtomatsko kegljišče), naročnine na časopise, manjše gostinske usluge in podobno. Precej denarja je konferenca namenila tudi za obisk raznih kulturnih prireditev (»Pod mengeško marelo«, KUD Tine Rožanc — ogled latinsko-ameriških plesov, opera Nabucco, »Veseli večer«). Marsikdaj pa konferenca ka- teri osnovni organizaciji, ki ji primanjkuje sredstev, proti vračilu posodi določen znesek. Po osnovnih organizacijah se denar razporeja nekoliko drugače, odvisno od potreb članstva v posameznih oddelkih. V glavnem pa se namenja za redne letne izlete, za obiske bolnikov, kakšno gostinsko uslugo (v TOZD Proizvodnja imajo vsako leto pred zaključkom koledarskega leta pogostitev v gostinskem lokalu), za ogled katere od kulturnih prireditev v okolici in za druge priložnosti (letos je npr. vsaka osnovna organizacija namenila 5.000 din Pomurju kot pomoč ob neurju). V glavnem velja, da s sindikalnim denarjem ni možno »živeti na veliki nogi«. Za katere zadeve pa so se sredstva natančneje namenila, bomo lahko zvedeli na začetku prihodnjega leta, ko bo narejen pregled poslovanja za letošnje leto. L. L OBVEŠČANJE PRI SOSEDIH — OBVEŠČANJE PRI SOSEDIH — OBVEŠČA Delovna organizacija v centru Domžal V tej naši redni rubriki bomo tokrat predstavili eno neindustrijsko delovno organizacijo in njeno glasilo. To je delovna organizacija NAPREDEK Domžale in glasilo zaposlenih NAŠ NAPREDEK. Napredek je vključen v sestavljeno organizacijo združenega dela ABC POMURKA. Samo delovno organizacijo pa sestavljajo štirje tozdi in delovna skupnost skupnih služb. Tozd Opremotehna pokriva področje tehničnega blaga in vključuje poslovne enote Kovinar, Kurivo in Veleblagovnico. V tozd Gostinstvo in slaščičarstvo spadajo samopostrežna restavracija Slamnik, slaščičarna Slamnik in bifeji zraven samopostrežnih trgovin. Pod tozd Prehrana spadajo vse samopostrežne trgovine v občini in nekaj klasičnih trgovin. Ta tozd pokriva praktično celotno področje občine s prehrambenimi artikli. Za založenost maloprodajnih enot pa skrbijo v tozdu Grosist, ki ima skladišče v Jaršah. K temu tozdu je vključena tudi enota skladišče mesnin ter kooperacija z obrtniki, ki jih je okrog 160. Napredek vsi dobro poznamo. Morda je kdo prvič slišal za imena njihovih tozdov, a njihove storitve ni potrebno posebej opisovati. Lahko pa navedemo nekaj zanimivosti: V Veleblagovnici dosegajo dober promet na oddelkih z elektro materialom, z belo tehniko, na pohištvenem in športnem oddelku. Precej upada prodaja konfekcije. Od prehrambenih trgovin najbolje poslujejo trgovine v centru Domžal ter samopostrežna v Radomljah in Preserjah. Manj uspešne pri prodaji so trgovine v Moravčah, Pečah ah Trojanah. Te trgovine sicer niso izgubarji. Vendar jim zaradi majhnega zaledja ni možno postavljati previsokih planov prodaje. TEŽNJA IN TRUD ZA BOLJŠE INFORMIRANJE Ko smo spoznali sestavo trgovske DO Napredek, se lahko seznanimo še z njihovim sistemom obveščanja. Vodja splošne službe Darko Jenko je o tem povedal takole: »Osnovna oblika informiranja vseh zaposlenih poteka prek zapisnikov s sej samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Vendar je z zapisniki običajno seznanjeno manjše število delavcev, zgolj delegati v temeljnih organizacijah. Ni še prišlo v prakso, da bi bili zapisniki izobešeni na oglasnih deskah in dostopni najširšemu krogu zaposlenih. V Veleblagovnici imamo tudi razglasno postajo, ki pa v osnovi ni namenjena obveščanju zaposlenih o dogajanjih v delovni organizaciji. Zaradi narave našega dela je ta namenjena seznanjanju obiskovalcev z raznimi novostmi. Potrošnike in goste naši notranji problemi in težave, ki bi jih morali poslušati po ozvočenju, ne zanimajo. Oni pričakujejo od nas, da jih kvalitetno postrežemo in da odidejo iz naše hiše zadovoljni.« Urednik »Našega napredka« Darko Jenko. V Napredku obveščajo delavce tudi prek drugih oblik. Zavedajoč se, da je seznanjenost z vsemi dogajanji v delovni organizaciji pravica vsakega delavca, posvečajo pozornost obveščanju prek oglasnih desk in neposredno na zborih delavcev (zlasti o poslovnih rezultatih). Kvalitetno in hitro informiranje marsikdaj ovira sama organizacija trgovine. Zlasti so težave s sklicevanjem zborov delavcev. V proizvodnem oddelku se npr. delo lažje ustavi in vsi zaposleni sodelujejo na zboru. V trgovini pa mora biti vedno nekdo za pultom. Ravno tako velja, da v restavraciji gost ne sme biti nepostrežen. Zato so zlasti v temeljni organizaciji Prehrana marsikdaj zaposlenim okrnjene pravice do sodelovanja na sestankih. Zlasti to velja za manjše prodajne enote, kjer sta zaposleni npr. samo dve delavki. Če je ena na dopustu ali bolniški, se druga sestanka nikakor ne more udeležiti, pa če ima še toliko pripomb ali predlogov. Zato tukaj poteka vse to v pismeni obliki ali pa po posredovanju tretje osebe. »Naš napredek« o NAPREDKU Za odpravo večjih problemov glede obveščanja pa je bil v Napredku pred 14 leti ustanovljen interni časopis NAŠ NAPREDEK. Od vsega začetka je njegov cilj objavljanje čimbolj aktualnih, zanimivih in na poljuden način napisanih člankov. Urednik »Našega napredka« DARKO JENKO je v razgovoru povedal, da jim to vedno ne uspeva. Marsikak članek je napisan preveč strokovno, celo suhoparno in zato ni berljiv. Vendar ne bo pestrejše vsebine glasila vse do tedaj, dokler ne bodo v njem v večji meri sodelovali vsi zaposleni. Zato je največja želja članov uredniškega odbora razširitev dopisniške mreže. Seveda ne samo na delavce v strokovnih službah. Prodajalci vseh vrst v svojem delovnem času marsikdaj doživljajo in vidijo, kar bi bila hvaležna tema za popestritev glasila. ik napredek glasrio delovne organizacije napredek domžale. sozd abc pomurka »Naš napredek« izhaja približno šestkrat letno, na dva meseca. Vsebinsko je razdeljen na nekatere stalne rubrike. To so: novosti in zanimivosti v delovni organizaciji, njeni poslovni rezultati, predstavljanje posameznih delavcev, uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti, kjer seznanjajo zaposlene s sklepi samoupravnih organov, v rubriki »kadrovska služba poroča« objavijo vse novozaposlene delavce v delovni organizaciji. Zelo pogosto objavijo tudi križanke. Vsakič se še najde kaj novega, tako da zapolnijo 16 oziroma 18 strani časopisa. Urednik »Našega napredka« Jenko je dodal, da je kvalitetno in pravočasno informiranje zelo pomembno za dobre odnose v kolektivu. Prenekatero glasno in jasno izraženo nezadovoljstvo delavcev z razmerami v delovnem okolju je bilo posledica slabe ali nepopolne obveščenosti. Zato se trud strokovnih delavcev, da bi bili z vsemi pomembnejšimi odločitvami pri delu celotne delovne organizacije seznanjeni vsi njeni it delavci, hitro obrestuje in ni nikoli zaman. _ Pa naj 'V,' bo to obveščanje v obliki ustnih informacij, prek fc,1 oglasnih desk ali s pomočjo glasila. Rvj Na obisku v Napredku bila Lada Lavrič ZAKAJ BOJKOT MALIC V JARŠAH? V tozdu Proizvodnja je bilo že dlje časa prisotno nezadovoljstvo glede količine in kakovosti malic. V juliju (med remontom) so delavci, ki so bili tedaj na delu, postali nezadovoljni z obroki hrane. Sredi remonta, 17. julija, je imela sindikalna konferenca sejo v obliki telefonskega razgovora o ugotovitvi naraščajočega nezadovoljstva s prehrano med delavci. Zapisnik te seje z zahtevo po čimprejšnjem izboljšanju malic so poslali vodstvu DO. Ko so se po kolektivnem dopustu delavci tozda Proizvodnja vrnili na delo, so v tozdu Restavracija spet pričeli pripravljati tople obroke (med remontom je bila samo hladna malica), vendar je nezadovoljstvo s prehrano naraščalo. Višek je doseglo na začetku avgusta, saj je prišlo v tednu od 3.8. do 8.8. celo do bojkota malic. Večje razsežnosti je dobil bojkot v popoldanskem času, saj je tedaj malicalo le nekaj delavcev. Tudi ob dopoldnevih je število padalo iz dneva v dan, tako da jih je bilo najmanj v petek, 7. avgusta. Zaradi napetega stanja glede malic je bila 7. 8. 1987 sklicana seja IO OOZS tozda Proizvodnja. Na njej so bile izražene zahteve po izboljšanju kakovosti in količine obrokov, po ureditvi higienskih razmer v Jarški menzi ter po ustreznejšem odnosu strežnega osebja pri razdeljevanju hrane. Člani izvršnega odbora so tudi menili, da je cena enega obroka morda res nizka, zato delavci gotovo ne bi bili proti višji participaciji, če bi se malice vsestransko izboljšale. Poleg tega so sklenili, naj v dneh od 10. 8. do 14. 8. 1987 komisija za družbeni standard in socialno politiko spremlja kakovost delavskih obrokov. Zadnji dan naj na sestanku oceni, ali so se malice resnično izboljšale. Če izboljšanja ne bi bilo, so delavci pripravljeni poiskati drugega ponudnika za razdeljevanje hrane. MALICE SO BOLJŠE, A ŠE MARSIKAJ MANJKA 14. avgusta je komisija za standard in socialno politiko na se- stanku ugotovila, da so se v drugem tednu avgusta malice izboljšale in tudi odnos gostinskih delavcev tozda Restavracija do koristnikov malic je prijaznejši. Podane pa so bile tudi nekatere pripombe. Delavci zahtevajo izboljšanje okusa tople hrane, nudenje različno velikih kosov kruha, katerega naj bi jemali samopostrežno, začimbe na mizah, čiščenje miz med obroki, vpisovanje različnih vrst solate na jedilnik, zmanjšanje režijskih stroškov pri hladni malici ipd. Istega dne je zasedala sindikalna konferenca. Prisostvoval je tudi vodja tozda Restavracija, ki je kot razlog za slabe malice navedel prenizko ceno enega obroka, saj so se prek poletja močno podražili kruh, meso in mlečni izdelki. Opozoril je tudi na nizko število zaposlenih v tozdu, saj po uvedbi treh obrokov, to je od 1. 1. 1987 dalje, pripravlja hrano in razdeljuje mleko z istim številom delavcev kot pred tem, ko sta bili le ena topla in hladna malica. — iz sindikalnih zapiskov Slika prikazuje avtomobil, ki je bil kupljen za opravljanje kurirskih del v delovni organizaciji (pred tem je kurir prevažal pošto s svojim avtom). Slikan pa ni zato ker je nov, temveč zaradi oznake, ki je narisana na prednjih vratih. Od konca septembra dalje so takole poslikani vsi avtomobili, ki so last delovne organizacije. Odslej jih na cesti ne bomo mogli zgrešiti, tudi Na zidarskem odru nisi brez nevarnosti. če ne poznamo šoferja! (Nadaljevanje s str 2) H II 87 86 zunanjetr. bilanca Poslovni j _ uspeh ~ 1—6 87 1—6 86 čisti OD na zaposl. na r.icsec fiz. obseg proizvod. štev. zapo. % pokritja uvoza z izvozom celot. prih. doh. ČD 1986 1987 I 1986 1987 Termit 110 103 46 13 175 165 150 108.129 225.656 209 Mlinostroj 94 94 — — 217 233 233 103.326 207.344 201 Lek TOZD Kemija 86 126 202 129 191 176 188 108.961 211.923 195 Helios Domžale 92 102 91 75 166 135 123 106.903 232.462 218 Slovenijales Radomlje 158 100 348 455 209 216 215 86.949 201.475 232 Papirnica Količevo 103 98 64 328 153 103 77 97.191 219.706 226 Induplati Jarše 108 101 598 1133 181 131 113 85.967 197.443 230 Trak Mengeš 99 94 200 169 158 80.503 199.290 248 Univerzale Domžale 119 104 510 681 247 214 199 80.858 176.566 218 Tosama Domžale 97 102 57 81 203 176 148 80.865 193.969 240 File Mengeš 98 105 36 760 186 213 209 103.882 231.361 223 Toko Domžale 75 94 280 72 207 177 159 79.002 173.405 220 Industrija skupaj 104 102 154 198 182 155 142 90.242 201.294 223 obvestila iz Kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. ROBERT BIZJAK, navijanje tkanine v bale — 1. 9. 1987 nin v bale — 1. 9. 1987 2. TOMAŽ ŠTEBLAJ, navijanje tkanin v bale — 1. 9. 1987 3. VESNA MEDMEŠ, priprava barv in kemikalij — 4. 9. 1987 4. MARKO RAVNIKAR, navijanje tkanin v bale — 16. 9. 1987 5. MITJA TEODOR, tehnolog III, 21. 9. 1987 — pripravnik 6. JANEZ VOLKAR, navijanje tkanin v bale — 28. 9. 1987 7. IRENA PRELOVŠEK, dvojenje — 28. 9. 1987 TOZD KONFEKCIJA 1. BETKA STRAŽAR, šivilja — 1. 9. 198 — pripravnik 2. MIMI GORTA, šivilja — 1. 9. 1987 — pripravnik 3. FREDI KUKOVEC, delavec na pripravi ogrodij — 1. 9. 1987 — pripravnik 4. JULIJANA MAROLT, šivilja — 1. 9. 1987 — pripravnik 5. VOJKA AVBELJ, delavka v konfekciji — 21. 9. 1987 DSSS 1. JUSTINEK IVAN, samostojni programer — 1. 9. 1987 2. ANDREJA TOFF, samostojni projektant inf. sistema — 1. 9. 1987 TOZD PROIZVODNJA Izstopi: 1. MARIJA POVIRK, čiščenje prostorov — 3. 9. 1987, na željo delavke 2. MARIJAN ULES, barvanje tkanin — 8.9. 1987, sporazumno 3. MARKO NUHI, notranji transport surovih tkanin — 11. 9. 1987, na željo delavca 4. IGOR STRMŠEK, tkanje tkanin — 27. 8. 1987, na željo delavca TOZD KONFEKCIJA 1. IRENA ŽAGAR, šivanje — 30. 9. 1987, sporazumno DOPISUJTE V NAŠE GLASILO! OSEBNI DOHODKI V AVGUSTU 1987 Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene naj nižje in naj višje OD, izračuni povprečnih OD po TOZD, DSSS in DO za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami ob dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski oce-njenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo. Razred o i o 2 d o« Di oS d o« N-g O O cn m w Skupaj Hd. hS E-*« E-ti p do 150.000 10 3 13 150.000—190.000 93 i 1 55 150 190.000—230.000 155 i 3 114 2 275 230.000—270.000 155 12 2 47 12 228 270.000—310.000 50 6 10 18 17 101 310.000—350.000 25 1 2 15 12 55 350.000—390.000 19 1 4 16 40 390.000—430.000 7 1 2 8 18 430.000—470.000 2 2 13 17 470.000—510.000 1 3 5 9 510.000—550.000 1 1 2 8 12 550.000—590.000 1 4 5 590.000—630.000 2 2 630.000—670.000 1 1 2 nad 670.000 2 2 Zaposleni s 160 do 200 urami 519 24 20 264 102 929 Zaposleni z manj kot 160 urami 32 2 1 19 7 61 Zaposleni z več kot 200 urami 8 8 Zaposleni brez obračuna OD 21 1 12 5 39 Skupaj število zaposlenih 580 27 21 295 114 1.037 Naj nižji OD 131.717 188.133 199.868 122.880 221.456 122.880 Naj višji OD 645.503 525.284 546.321 587.814 798.327 798.327. Povprečni OD 237.935 282.104 296.679 230.208 388.477 254.674 Vrednost točke je v avgustu znašala v brutto vrednosti 1,45 din. Najnižji tjo sestavljenosti OD V višini 122.880 din je prejela delavka z 80-odstotno vrednos del in nalog in brez gibljivega dela OD. BOLNIŠKI IZOSTANKI V AVGUSTU 1987 TOZD Štev. zaposl. Bolezen v «/o Poškodba na delu v % Poškodba na poti v % Pošk. izven dela v % Nega druž. člana v % Spremstvo v % Red. in pod. por. dop. v % Skupaj v »A Izpadle ure Proizvod, izdelkov iz sint. vlaken 575 4,05 0,25 0,17 1,07 0,49 0,04 2,58 8,65 8760 Maloprodaja 26 3,70 — 0,49 — 4,19 206 Restavracija in poč. domovi 19 3,85 _ 1,21 5,06 175 Konfekcija 218 4,87 0,20 — 0,31 0,53 0,03 0,92 6,86 2632 Konfekcija obrat Mokronog 76 4,37 — 1,73 0,24 7,06 13,40 1792 DSSS 110 3,65 — — 0,21 0,12 0,04 2,98 7,00 1354 Povprečni izostanki za celotno podjetje Zaposlenih delavcev 1025 Izostanki zaradi bolezni 4,19 % Izostanki zaradi poškodbe na delu 0,18 % Izostanki zaradi poškodbe na poti 0,10 % Izostanki zaradi poškodbe izven dela 0,69 % Izostanki zaradi nege 0,54 % Izostanki zaradi spremstva 0,05 % Izostanki zaradi porod, in pod. porod, dopusta 2,51 % SKUPAJ: 8,26% Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Ivica ČESNIK, Lada LAVRIČ (odgovorni urednik), Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/72 od 8. 4. 1974).