Leto IV., šiev. 40« V Cellu, čeilrek due 6. aprila 1922. PoStniBa plains y notovlot. ^jHMHM^ iJ <"^ i\ '"/.^T*iBWfcj" ' '¦' ' . \s_ ^flHM^' ^BM^^^ ^^^^^^^^V^^^ • Static letno 48 Din, rncsečno ^^^za^bz^aisivcyietno 120 Din. — Oglasl za wm višine stoIpcr^H^tE »RgKJflfne mod iekstom, osmrtnice in zahvalc 50 p. PosamcSfflPftevilka staue 50 p. Izhaja vsaK fore&, ceirieK la soboto. Uredniäftvo Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon žč. 53. Upravništvo Strossmajerjeva ul. Št. 1 pritliqe. Telefon St. 65. D= Račun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. =3 Po trgovskem shodu v LjubJjani. V Celju, 4. aprila. Veeraj smo doživeli nckoliko ueobi- eajuo d'jnioirstracijo: trgovci in obrtniki so tokrat proglasili stavkn ter so na biiunem shodu v Ljnbljani prolestirali proti naši finančni upravi, nroti davčnhn zakonom in narcdbam in so zahtcvali ko- nečiio gospodarski svet. Id bi na.i sotle- loval osobito pri snovan.iu daveuih In drugih zakonov. Po poroeilih o shodu soditi, je tenor v izjavah posameznlh govornikov izzvenel koneeno v zalitevi po ustanovitvi pose'bne trgovske ali tr- govsko-ubrtniške stranke. Nekak ham- gout celega zborovanja je bilo žvižga- nje in vpitje proti edinemii državnemu poslancu, ki se je shoda udeležil, proti g. dr. Knkovcu. G. urednik nii naj dovoli k (emu po- javu nekoliko opoinb — čisto nepri- stranskih, in to na vse' strani. Vprašal sein se, ali ie bil vcerajšnji ljubljanski shod trgovcev in obrtnikov rcs samo spontani izliv razburjenja pro- ti zakomi o pobijanju dragpnie in proti davku na vojne dobiekc? Prebral scm še enkrat poroeilo o shod» in konicntarjc ljubljanskih dnevnikov k shodu in dobil sem note- ali nchote utis, da turnn ni bilo tako. Zakon o pobijanju draginje ima- ino že dalje časa, ustanovila so se oh- ekiska draginjska sodjšea in :;e sPet raz- šla — učinka ni bilo nobenega. Niti za trgovce in obrtnike — niti za konzu- mente, katerih jo vetidar nckaj vceje štcvilo in med katcrinii je golovo do 70 odstotkov takih, ki težje prenasajo vso bedo današnjih dni kajtor sleherni izmed naših trgovcev in obrtnikov. Razumeli smo cel ta poiav: 'draginio novzroeajo koncem konccv činitelji, ki so močncjit ko vsaka vlada in vsaka siranka. Ni pri nas in ni v ccli srednji pa tudi zapadni Evropi finančnika in politika. ki bi mo- gel tckom dvcii, trcli let ¦/, muženijalnej- šo politiko nadoniestiti «ospodarskc zgu- bc, povzroeene vsled sveto/ne vojne. Zato vlada konceno ni izvedla in izpo- polnila zakona o pobi.iun.in draginje in zato konečno niso revoltirali niti konzu- mcntjc, da se zakon ni' izvedel — četudi so videli, da ncredni clemcnti v tr^oviiii in obrti premnogokrat pri svojih zasIuZ- kih niso držali one ncre, ki je uaravna tn vsakemu človekn vazuniliiva. Saj vcrno vsi, da trgovhu obrt in industrija hiso nobeiie karitativnc institnciic. Davek na poslovui promer in davek na vojne dobicke? Davek na poslovnj proinet ni nveden samo pri nas, tcmveč v celi srcdnji EvropK Kazlika obstoji sn- nio v tern, da je davek na pr. v Nem- Ciji višii nego-li |)ri nas. Isto je z dav- koni na vojne in novo.me dobieke. V Angliji dosezaio davki na vojnc dobie- kc 90%. Bcrcni rcclno iiiozenisko easo- pisje in reei inoram, da se javnega na- stopa pridobitnili sjojev v taki obiiki, kakor snio ga doživeli v Ljubljatii, ne spominjam. Na shodu ergovoov in obrtnikov v Ljiibijani očividno ni šlo za stvar, tem- vcč šlo ic za to, da se oškoduje ileino- kratsko stranko, v Kater« ie velaiiiena večina slovenskü; industrijalcev, trgov- cev in obrtnikov. Kraval na shodu so povzroeili ljudjc, Kacerc so poslaie na .shod delonia nasprotne stranke, deloitia pa tudi ljuüje, ki mislijo. da bode nasi trgovini in obrii ustreženo z malo sta- novsko slranko. vodeeo tako politiko, Ki bi neprestano izzivala vse druge nepri- merno vecje poütienc lorniacije v na- rodu in državi. Da ie slu tia vecrai.snicni ljubijan- skem shodu samo za stvar, to se pravi za obrambo slovcn.skc industriie. trgo- vine in obrti pred skodi.üvinii zakoni m nepravičnimi v-'aclnnni odredbarni, bi sc bila cela prireditev aranžirala na ves drug način. Cudini se odkvito, da so sc za tak anriižimm odlüciie institueijc kn- kor so trgovska zbornica. zveza slo- venskili industrijalcev, dcželna zvcza obrtnih zadrug, tr^ovsld grcmiji iz raz- nili slovenskih mt::sc in tako naprej. Tak nastop je odpnstljiv uri ßeltraniovih an- alfabetih, kadar se pretopcij-') med seboj in vpi-jejo na cel svet, inesto da bi z mir- nini, iaiponnjoeiiu javnim nastopom so- lidarno /, vsenVi drusinii železničarii do- kuineiitirali svojo voljo, zasi^nrati si cloveka' vredno eksistenco. Ali tak na- stop ni odpustljiv pri evotu slovenske inieligcncc iz pridoliit\'cnih slojev, ki ie nuienja, da si bode pomak'ala na la na- ein politično in :ode verovala. da sem ji dvon- Janil z namenom, postati minister. Smejali se mi bodete, če .povem, s kakimi eudnimi eustvi sem preživel tch deset dni. Prepriean sem bil. da je bila Louisa eisto zmedena, ko se je dotak- nilo njeno krilo mojega kolena. Sklepal sem, da sem ji moral vse j no ugajati, ker se ni takoj umakiiila. Nasel sein, da je bilo to euhio napredovan.ie, ki je Slo dalje kakor dovoljena koketnost. To s^ odkrite opazke, neki naein izpovedanja, pri katerem nie nc skrivam. Veliko ino*- kih bi zatrjevalo, ee bi povedali vse, Ja se menjajo samo okoiiščine. med tem, ko ostane ženska vedno ista. V ljtibezni sc ženska vda vsakomu. kdor io vzamo. üovorim namrcč o omoženih ženskali. Možki, ki jili požele, eiiliio hitro, ce sc jim bodo vdale s pretvezo dobre vzgoje in lnksuzne refiniranosti. Vse to povein radi tega, ker sem našel v svojem za- ljubljenem egoizmu eisto naravno mo- gočo vez med Louiso in menoj. Ta rob krila na mojih kolenih je bila samo wla-* nost in migljaj simpatije. Cez nekaj ur pozneje sem pa zaeel dvomiti ter premišljeval nasprotne raz- loge. Kaka deklica bi se mi lahko tako ponudila, nespameten sem bil. ce sem verjel, da mi bode žena padla okrog vratu. Gospa Neigeon ni mislila name. | ImeUi je morda ljubčkc, toda njene vezj ? so bile bolj preraeunanc in bolj sestay- ljene. Manjka ji mnogo od ženske, o ka- teri sein sanjaril, Louisa je pa pretkano nizkotna Parižanka. Torej z eno besedo, izmiiznila se m\ je. Nisem jo vee videi, niti nisem vedel več, ee je bilo res, da sem ostal pet mi- nut v senci lože. Čutil sem se zelo nc - sreenega, že sem sklcnil. da se vrnem In zaprem v Boquet. Predveerajšnjem mi je pa prisla no- va ideja, eudim se. da ji nisem t'iko] sledil. Ta ideja je bila, da sein sei In prisostvoval neki seji v zbomiei. Mogc- ee bode govoril gospod Neigeon, inor- da bode njegova žcna tamkai. Nekaj rm je rcklo, da ne bodem več videl tega presnetega eloveka. Covoriti bi moral, pa se še v zbornico ni prikaza!, pripove- dovali so, da je bil zadržan, ne vem pn kateri komisijt senala. Kakor hitro sem se vsedel, sein entil razbtijenost, zapa- zil sem gospo Gaucheraud v prvi vrsti na tribuni ravno meni nasprou". Videla me je ter me pogledala sniehljaje. Lo^ uise pa na mojo veliko žalost ni bilo Ji njo. Moje veselje je izginilo. Predno sem odšel, sem arcciil, da bi sreC-al gospo Gaucheraud v kakem kuloarju. Kazala se je ze'lo prijazno. Feliks li je gotovt» Stran 2. »NOVA DOB A Stev. 40. notovaltii pouk. Kako bo prošuja resc- r.a, še datics nc vemo; upajtno, dobro! Kakor vsako lcto, tako smo tudi hi. l. na dan Vseh Svetih grobuo gomilo ustanovitclja našega hmeljana. g. Jos. 3ilger-ia. osmažili, ovenčali in razsvetlili. III. Drustveni tajuik in blagaiuik k po- dal sledeče blagajniško poročilo: dohod- kov 10.915 K, stroškov 12.269.34 K. to- rei primanikliaia 1.354.34 K. Pomisliti gre. da jei letnina 193 udov a 20 K znesla aekoliko več, kakor je društvo plačalo (c za brzojavna por-očila iz Zatcca in toaročnine za «Allg. Brauer- & Hopteii- zeitung« '— kie pa so vsi drugi stroški? Zvišanje letnine je torcj ntiino potrebno. V imenu raeuuskih pregledovalcev ie poročal g- Fr. Pikl ter predlagal, da se da blagajniku odveza. kar se je tudi /jgodilo. IV. Po društvcncm odboru ovedlagana iipruiiiemba pravil se jc po d'aljsem raz- govoru, tičočega sc nckai formelnih ne- dostatkov, enoglasno sprejela. Cilavna izprememba leži v ten1., da izvoli glavna skupščina 18 udov broicči odbor, katcri voli iz svoje srcde o/ji odbor sestih u- dov, prcglednika, podpredseduika in po- slovodjo t. j. tajnika in blagainika. V izpremenjena pravila se je sprejc- (o tudi določilo letnine za Jobo dvcli let po giavni skupščini. V, Letnina za I92J in 1923 se 3e dolo- uila takole: a) nehmeljaiji placajo 20 K, b) hmcljarji do 5000 rastliu 40 K in c) vsi drugi 100 K. Vsi navzoci so se potem zglasili kot člani in plačali letnino, ali se zavezali, letnhio posiati i'o položni- calj. katere so bile na razpolago. VI O selekcijoniranj» hm rastline jc razpravljal drustveni tajmk v tern smi- slu. kakor jc to bib lansko lcto objav- Ijeno po časopisih. Ako dobi društvo dr- 'žavao podporo. sc bode s tun deloni la- koj pričelo. Razprave sta se udelcžila jtudi gg. Roblek in Pikl. Posebno jc u- gajal navzočim nasvet jc. Piklna. po ka- tercm se naj lunciiski sadeži nc sadijo Üirektno na polje, ncgo v vrtnc gredc, kjer se lepo in moeno ukoreninijo in potem po izberi Se lc sadijo na poljc. To je tudi selekcijoniranic- VII. Pri zadnji točki diievuoga reda je g. zupan Vabie predlagal .nai se druStvc- no vodstvo takoi potegujc za ustvaiitev tiiesta hmeljskega konsulonta pri cen- tralni vladi v Beogradu ter svoj pred- log tudi prav dobro utcmcljeval. . Velc- Važna naloga bi čakala lim. konsulenln zlasti pri sklepanju uovih trgovskih po- godb L inozemstvom. Konsulent bi pa imcl posla tudi v finančneni. železniš- kem in poljedelskem ministrslvu. 0. dr. Kalan je tudi razpravljal o važnosti in o kialogi hin. konsulenta ter imenoval za ta posel zelo sposobno osebo. katera je toamcSčena v Beogradu in pozna tuk. razmere in to je šef ka'binetue pisarnc v poljedelskem ministrstvu. ff. Miloš Strbler. Predlog g. župana ie bil eno- glasno sprejet. Sprcjeta sta bila tudi po g. Pikhin podana, dobro utemeljena predloga. glaseea se: a) Pruštveno vodstvo naj ukrenc vse potrebno, da se bode izvrševala hnreljska trgovina na reelni podlagi. b) Priistveno vodstvo nai premiš- Ijuje, kuj bo storiti. da se nc bode nas hmelj na svetovnem trgu zainenjal z onim iz Backe in narobe. Za naš hmclj se naj uvede posebno označenje ali sig- uiranje, katcro delo bi movda izvrševab vx ustauovljeua hm. oznamcuovalnica. To siguiranje bi moralo biti obligato- rično. V uadaljno podkre-pljen.ie hin. trgo- vine še bode drustveno vodstvo skusalo odpraviti nedostatke ftk-dc dostavljenia za hin. cksport potrebnih vasonov iii ^lecle carine provste vrnitve praznih lim. vreč. Kcr se nikdo ni vec offlasil k besedi, je %. Roblek zakljueil dolffotrajno. pa zanimivo zborovan.ie. Zdravstvena vzgoja mladine. (Dalje.) Prevcč rejeu otrok ie vsled pre- tezkega telcsa vedno izpostavijen raz- nim pokvarbam sklepov in hoie. Oblika sklcpov v stopalu in kolenu postane drugačna. kot je naravna. in ie dosledno tudi delovanjc in posiovanje teli sklepov ovirano in nepravilno; te pokvarbe pa sc pospešujejo posebno še s tem. če si- linio otroka prczgodaj do hoje in stoje. Ploska no'ga nastane. da se kostni svod v stopalu vsled preobtežbe tclesa po- tlači, splošči, kcr so kosti še premehke, da bi brez škode prenesle obremenitev. \ dobi, ko začenja otrok hoditi, skuša. ako je šibkih nog. zaclobiti trduo sta- lišče na ta način, da razkorača nogc. in tako nastajajo »X« kolena. Otroke jc navajati, da ne stopajo razkoračeno. Druga razvada je odprto stopauje, raz- hoja, ako stopa otrok po voiaško s pe- tami boli vkup in s spredai razniaknc- niini stopali. kar imenujenio tudi diver- Kentno stopanje. Taka hoia nekaterim dopadu in šc prijsovarjajo otrokom, da naj tako stopajo. Ta hoia ni naravna, je nelepa in kvarna. Kolikor boli so stopala razmaknena loliko šibkeisc ie stališče telesa. Nasprotno pa jc lioia z naznotraj okrenjenimi konci stopa 1. konvergentHa ali gosja hoja, v mladosti pravilna, ker ta hoja je nckaka sanioobrana proti raz- prtim ali »X«-kolenom. Naisi so krive vsem navedenim pokvarbam otrok bo- lezni, najsibo krivo nepravilno ravna- nje z otroci — vse te pokvarbe se dado večinoma še pravočasno odstraniti ali vsaj popraviti. Z nerazumnini postopa- njcin, ali če vse to puščamo v nemar, se ¦napake nasprotno še poslabšaib in po- stanejo stalno neozdravijivc. Vsi zdravi otroci shodijo. ne da bi jih v to silili, v starosti od 10.-15. mc- seca. Vse naprave, ki nai bi pripomo^le do zgsodnje hoje so pri zdravih otrocih odveč ali v kvar. Ne'umestni so razni stolci. razue uaprave s kolesci, naram- nice in vse druge naprave te vrste. Za- pomnimo si: da ne smemo siliti otrok prezjcodaj hoditi, ne dopuščaimo jim, ako pripos^doval o meni. »Ali ste odšli i.; Parlza?« u\c Je vprašala. Obstal sein kakor ncm. vznemirjcn vsled takega si)rašanja. Mcne vpraSa; Cc sem šel iz Pariz.i. ko sein letal vse tc dni po mestu. »Vprašam vas zato, ker se vas vu kjer ne sreča. Zadnji sprejem v mini- strstvu je bil kraseii, tudi konjska ra^- stava je bila čudovito lepa . •.-< Ko me je videla tako obu-pauega. sc je začela smejati-. »Torej iutri se vidiino tarn dull, kaj-ue?« je dodala in se oddaljüa. Odgovoril sem / da, preseiie^en, nie jo nisem upal vpraSati vsled samega straliu, da jo süsmi zopet sc smejati. ¦¦-• Obrnila se je še enkrat in me pofflcciala s hudomušnim obrazom. »Pridite.« jc zagodrnjala §e enkrat z diskretn'nn glasom prijatcliice. ki mi !e prihranila kako srečno presenečenje. Nora radovednost me ie navdajata, da bi stekel za nio in jo vpraSal/ toda ona se je že obrnüa in izginila v drugem kuioarju. Jezil sem se na«l svo.üm nc- umnim samoljubjein, ki me jc oviralo pri moji nevednosti. Gotovo sem bil pri- pravljen jti tia doti. toda kie je bilo to ¦tamdoli. Negotovost o tem sestanku je uničila duha, posteno nie je bilo srani, da nisem vedel, kar so drugi vedeÜ. Zvečer sem tekel k Feliksu s prepričanjem, da bodem zvedel od njega na kak lahek na- čiu podrobnosti, katere sem potrebovar. Feliksa ni bilo doma. Obiipan sem se za^ vil v branje časopisov, izbra! sem najbolj posvetne in najbolj razširieue ter skusal ugaiiiti sredi oglasov priobeenih za prN hodnji dan, kje bi bil pros tor, kjer hoče gospoda prirediti sestanek. Moja zme- denost se jc povečaln, ko sem bral o vseh mogočih slovcsnostili. o razstavi starih mojstrov, o neki dobrodeini prire- ditvi, o maši z godbo v Sainte-Clotildi. o generalni skušnji, o dveh koncertih. ne da bi nasteval raznovrstnih tekem. Ka- ko naj se z-najdc en rodo'jub z dežele, ki sc zaveda svojih nerodnosti. kako ml izbere pravo v taki zrnedenosti? Raz- umel sem, da bo šla visoka gospoda v euega teli krajev, ampak kam ve samo Bog. Z riziko, da sem zastoni čakal ceJ dan ter da me je razjedala nepotrpežlji- vost, če bi se zmotil. sem začel izbirati. Misiil sem, da sem slišal govoriti daml o tekmah v Maisons-Laffitte. Ko sem sc odioeil za to, sem se čutil pomirjenega. (Dalje prihodnjič.) že shodijo. daljše naporne ho.ie, ker otroci se hitro utrudiio in omagajo. Otroku. ki že krepko stopa. dajmo pri daljši lioji potrebni odoočitek. Ne prc- pitavajmo otrok, ker to škoduje lepi rasti in živahnemu kretanju. Preveč re- jeni, iz-pitani otroci postaneio za svojo starost pretežki, okorni, leni. liitro utr»- dljivi. Ako otrok do 15. oziroma 18. me- seca še nc izhodi, je treba prašati zdrav- nika za svet, ker v tem slueaiu je vzrok bolezen. Do tretjega leta so telesne oblikc podobne oblikain dojenca. Telesce je za- lito, mchkobno, okroftiatih likov. udje kot od voska. Olava vclika. trebušček obilen. krivulje hrbtenice še nimajo koneuc, stalne oblikc. Mišičie je še ne- razvito, v ramah in plečah prevladujc šibkost, lopatice so odmakniene od ko- ša. Pri hoji otrok še brzo apešava, po- Kosto postaja, poseda, počiva. V tej dobi otrok hitro raste, je živaheu kot »živo srebro«. v njem »Vi>e giblje, vse igrn* in tega ne smemo ovirati s prestrogo vzgojo. Preostaja mi o negi in vzgojl v picdšolski dobi, ki pomenia za zdravegn in sitega otroka »resnično zlato dobo«. navesti se nekaj sploSnrh navodil. IV. Dosedaj smo o mladinski vzgoji raz- ¦motrivali vprašanja socialno - vzgojneua in socialno - zdravstvenega pomeiia. Na- vajali smo vzroke nedostatne vzgoje. Omenili smo, da večkrat Pri uajboljši volji ni v naši moči dovesti otroka še s tako vestn-o in skrbno ncgo in vzgojo do zdravja in sreencga življenia. Prisli smo do zaključka, da vzgojevanie zdra- vih otrok ni posebna umetnost nc tež- koča. da pa je nasprotno vzgojevanjc bolnih otrok tcžavuo in mnogokrat ne- uspesno delo. Posla vil i smo trlavno te- zo: Da ne smemo zdrave rasti in narav- uega razvoja otroškega telesn ovirati ä različuimi vdomačenimi razvadami in piisiinimi sredstvi, ker za zdravo rast In naravni razvoj ni potreba nobenih uinct- nih pripomočkov, in dokazali smo s pri- meri, da so vsa taka prisilna in umctua sredstva nepotrebna ali cclo škodljiva. Končno smo kuzali na razlUe med zdra- vo in nezdravo rastjo med lepo pravilno in med pokvarjeno držo telesa, med zdravimi in pohabljcnimi udi. ki so po- sledice prestalili boleznih ali nepntvega ravnanja z otroci, nepravilue nege in vzgoje otroškega tclesa. Če smo dosedaj dajali navodila in smernice. kako bi z razmahoni in višjem poletu zboljšali naše vzgoine vrednote, kako bi dvignili naš mladinskt kapital, pa hocemo dalje računati z žc danimi razmerami, raeunati hočemo s prakticni- mi higijenskinil 'pridobitvami. ki so v.c znanc in običajne v naših rodbinah. V podrobnem razpravljaniu smo sknsali doslej podati liku otroškcga telcsa pra- vo obliko. plastiko in konturo, nadalje poskusimo vdahniti tciuu modeln živ- Ijenjc. Dokončati uain je v tem drugem predavaiiju otroško nredsolsko dobo. - Obravnavali bodemo tu večinoma ?.e po- znato snov. Politifine vesti. O ljubljanskem shodu trsoveev o- brlnikov in industrijeev pise »Slov. Na- rod« siedeče: Včerajšnie. drugačc im- pozantno zborovanje trgovcev in obrf- nikov so nekatcri elementi iz klcrikalnih vrst, večinoma netrgovci, izrabili v po- •polnoma politične svrhe. Tudi gotovi stranski govorniki, ki so premeteno znali izrabiti razpoložcnje zborovalcev, so brez posebnega protesta od strani pred- sednika Dragotina Hribarja vpletali v svoje hujskaške govorc celo protidržav- ne izraze. Neki govornik je zaklicai: »Zelitno si nov prevrat!« Ta izliv nc- premisljenegä govora1 jc prcdsedniK mirno brez ugovora pripustil na stanov- skoprotestnem zborovanju. To jc vse graje vredno. Ako je bil shod nestran- karska in nepolitiCna prireditev, potem bi predsednik tudi ne smel dovohti tak- šnih govorov, kakorsne so imcii razni gospodje, iz katerih ie govorila zgolj slepa strast. Predvsem pa bi nioralo predsedstvo zabrauiti taksne izbruhe politične mržnje in zagrizenosti, kakor si jih ie dovolil klerikalni župan iz Litijc Lebhiger. Tudi incident s poslancem dr. Kukovcem je dokaz, da prireditclji sho- da niso bili na višku svoje naloge in po- trobne previdnosti, zato tudi prireditev m mogla imeti tistega efekta, ki bi ga lahko imela, ako bi se strogo pazilo na to. da bi se varoval njen nepolitičui in nustrankarski značai. Seiizacijonaliia dr. Šušteršičeva brošura. »Slovenski Narod« poroca: Pred vcliko nočjo izide broSura, ki jo je napisal. kakor smo informirani, dr. Ivan Žuštersič. Brošiira jc že v tiskii. V njej bodo zanimiva razkritja o politiki klerl- kahie stränke med vojno do prevrata. Kakor smo izvedeli, dokazuje dr. Suster- šič v tcj brošuri, da je vodstvo klerikal- ue stranke v času ko sc jc med vojno vedno jasneje kazalo, da bosta Nemclja in A.-Ogr. izgubili vojno ifiro, sklenilo, naj se stranka deli v dve struji: Ena poa vodstvom dr. Kreka bi naj dela'a jugo- slovensko politiko, druga pod vodstvom drja. Šušteršiča samega pa naj bi nada- ljevala tradicijonalno avstrofilsko poli- tiko. Te vloge so si tudi strankini vodi- tclji razdelili v tem namemi, da bi imert svoje zclezo-pripravljeno za vse slučaje: Ako zmaga Avstrija ali pa razpade. V nadaljnem skuša dr. Šušteršič clokazati, da sta ostala na znotraj dr. Krek in po njegovi smrti dr. Korošcc avstrofila, ka- kor sta bila prcje. in da sta si nadcla Ju- goslovensko krinko samo iz oportunisti- čnih razlogov. Zavedala sta sc namreč, da bi bilo za klcrikalno stranko, ako bi iproti njihovemu pricakovanju vendarle razpadla Avstrija. katastrofahio, ako bi do konca vstrajala v svoji ckstreinno av- strijski politiki. Dr. Šušteršič zatrjuje, da je nadaljeval, dasi je že Cutil in slutil bližajoei sc polom, avstrofilsko politiko zgolj zatcgadelj, ker nm je to velcvalo strankino vodstvo. Nato napada zlasti dr. Korošca, kateremu očita, da ga je pro- glasii za izdajalca jugoslovcnske narod- ne ideje samo zato, da bi se ga iznebil in da bi postal on sam v klerikalni stranki •neomejen gospodar situacije. Dr. Sušter- šič slika sebe kot žrtev gospodstvaželj- nosti svojega tckmcca drja Korošca In zatrjuje, da jc bil prepričan Jiigoslovcn žc takrat ko je po strankini volji vstra- jal na starem avstrofilskein stališču In vodil navidezno in preračunjeno najlju- tejši boj proti dr. Kreku in dr. Korošct». ki sta takisto dogovorno ž njim in prcra- čunjcno oznanjevala jugosloven. idelo. Za veliko hoc sc nam torej obeta maTa senzacija. Priobeujemo gorenje brez n«- daljucga koinentarja, ki pa sledi. Odhod naše dclegaeije v Genovo. Naša genovska delegacija odpotuje iz Beograda v sredo ali četrtek. Ni še go- tovo, ali bo odpotoval z delegacijo min. preds. Pašič, ker je njegovo zdravje zopet malo slabše. Min. predsednik Pa- šič je pozval kot člana naše delegacije za genovsko konferenco tudi bivsega ministra dr. Krameria. Italiiansko vabilo na nov sestanek v Rapallu. »Politika« javlja, da je italijan- ska vlada |)redlagala naši vladi, naj 1)1 se v svrho izvrsitvc rapailske pogodbe vršil pred genovsko konferenco sesta- nek med dr. Ninei'cein in dr. Schanzer- jcm. Sestanek bi pomenil zadnji poizkus, da sc doscžc med obema državama spo- razuin gledc Rckc, predno se obrnu naša vlada na zvczo narodov. Fa§isti v iugoslovanskih unifonnah. Službeno se potrjuje, da se na Reki iz- delujejo jugoslovanske uniforme, v kate- re se preoblaČijo fašisti in potem izziva- jo obmejne nemire. Močne fašistovske eete, oblečene v jugoslovanske unifor- me in oborožene, so odšle v podobčino Drenovo. Vsi govorijo hrvatski. n»ed njimi so tudi Črnogorci, ki jih je vlada poslala na Reko. Včeraj je čcta fašistov napadla hišo Jugoslovana Lina Kučiča. Kučiču se je posrečilo pobegniti, fašištl Pa so dobili doma njegovo ženo iii otro- ke. Razbili so vse in okradli stanovanje, pri odliodn pa so vrgli \- hišo bombo. Velik političen atentat v Budirapeštl. V klubu »Rlisabeth'stadt« se je včeraj vršil banket demokratskih strank, ka- teremu so prisostvovali razni politiki. Nenadoma se je dogodila eksplozija, pri čemer so bili tovarnar mila ^Szegö jn vcč drugih gostov u'biti. 40 oseb, ki so bile ranjenc, so prepcljali v bolnico. — Kakor se govori, je v bltzini peci cksplo- diral peklenski stroj. SPolicija je uvecfla obsežno preiskavo. Eno nro pred eks- plozijo sta pvišla v klub dva mladeniča z zabojem, ki sta izjavila, da bosta po- pravila peC. Poseda j je dognano, da ie bilo ubitih Sest oseb. Težko ranjenih je 40 oseb. V zvezi s tem dogodkom so a- retirali pet oseb. Suini se, da so atentat aranžirali madžarski fašisti, člani or- ganizacije »Probnjajočih se Madžarov». Stev. 40. NOVA D O B A Strtn 3. MESTNO OLEDALIŠCE V CELJU. Ob polno razprodanem gledališču sc ]c v torek v tretjic v tei sezoiii igrala z velikim uspehom »On in niegova se- stra«. Seja občinskega sveta celiskcga, ki je bila sklicaiia za srcdo 5. t. m. ob šestlli zvečer sc je v gla\rnem pečala s stano- vanjskim vprašanjem. z načrli novm stanovanjskih his tor o potrcbnih virih zu. zgradbo istih. Učiteljska, gospodarska in kreditna zadruga v Celju iina svo.i letni obeni zbor na veliko sredo, dne 12. aprila t. I. v okoliški šoli v Cclju (spodaj) po vspo- redn, ki ga prinese »Učiteljski TovariS«. Celjsko godbeno druStvo jo prire- dilo v soboto 1. aprila v veliki dvorani hoiela Union svoj prvi koncert. Oil je žal slabo obiskan, dasi je v glasbenem po- gledu bil na visoki višini. Društveni predscdnik g. nčiteli Prcgclj je prcvzel ; težko nalogo, da /here raztrošjn- delcc nekdanjih godb v Celju ter vstvari s pn- ttgnitvijo novih godbenikov godbo, ka- kor si jo jc Celje že dolgo žclelo. G. Pre- seliu na njegovih uspehili iskreno cestl- tamo! V kapelniku g. Hubu je godbeno drnstvo pridobilo prvovrstno moč. Pri- čakuiemo, da bo drngi konce»*t našcga godbenega dniStva drugače obiskan, dništveno vodstvo pa nai bi tudi gleda- lo, da izbere prinieren večer, ko bo nc- koliko oddiha od raznih prireditev, ki jih zadnje case ni bi-lo ravno malo. Gospodarska zadmga akad. društva »Jadran«, kot nasleclnica podpornega so ltd a, se tern potom iskreno zahvnljujs vsem darovalecm, ob priliki nabiranja. Posebno se zahvaljujo gospej dr. Kukov- čevi in gospodu dr. Božiču za njHiovn požrtvovalno sodelovanie. Upamo, aa nam bo napredua javnost še nadalje vc- dnoh pomagala pri našem deln za na- prcdno omladino. Opozoritev! Mestna obciuska zem- liisea so se razdelila* v naicm 'n so bili vsi prositelji uslisani. Prositelji naj prt- dejo v petek popokian ob 3. uri na mc- stni niagistrat v svrlio nakazila. Na Cvetno nedeljo priredi Kolo 1u- goslov. scster v Celju daritveni dan ž\*n in mater za Deeji dom. Pobiralo se bo v sobato in nedeljo s polami po hišah In v nedeljo tudi po ulicah s nušicami. Vsa- kemu dariteljn se bode dal znak. s katc- rim sc more izkazati, čc bi bil slučajn* dvakrat naprošen. Tudi se bodo proda- jale oljkine vcjicc v ta nanien. y.alo pro- simo, sczajte pridno po niih. Deževje v pomladi. Vslcd vcliklti nalivov zadnje dni, je Savinja in Voglaina sihio narasla. Vse prebivalstvo že žellno in težko prieakuje solnca in lcpega vrc- mena, delo na polju zclo zaostaja. Dnevna kronika. Kralj Aleksander obolel. Nj. Vcl. kialj Aleksander se je te dni prehladil Tii po odredbi zdravnikov ne sine zapustlti sobo, posebno sedaj, ko ie nastopilo hladno vreme. ZAHVALA POSLANCU dr. KUKOVCU. Pisarna za zasedeiio ozemljc v Lju- bljani jc poslala g. poslancu dr. Kukovcu slcdečo zahvalo: Podpisano vodstvo si stete v cast in dolžnost, izreči Vpni, velecenjeni gospod minister, o priliki likvidacije urada, svo- l"o globoko zahvalo za Vašo naklonje- nost in vso dejansko pomoč, s katero ste podpirali podpisano vodstvo v nje- govem delu za neodrešeno domovino. Vaša ljubezcn do neodrešenih bratov in neprestana skrb za njihove potrebe Vain ie narekovala, gospod minister, da ste dali na razpolago vso svojo politicno nioc in sredstva vedno, kadar ste spo2r- nali dejansko potrebo, s čemur ste pod- pisanemu vodstvu omogočili delovanje, omogocjli obstoj urada in izvršitev pod- pornih akcij za vse potrebe neodrešene- ga ozemlja,v za politicne preganjanee in dfuge trpeče brate v neodrešeni domo- viui, zlasti tudi za njeno dijaštvo. Izvolitc. gospod minister, za vse to v imemi vseh onih. katerim je bilo po- svečeno delo pisarne in katere ste imefl Vi pri svojem delovanju vedno v mislih, sprejeti izraze globoke hvaležnosti in priznanja. Pogreb mariborske»a knezoškola dr. Napotnika. V pondeljek 3. aprila se je vrSil pogreb marrborskcga škofa po določeneni redu. Ob 8. uri je bilo blago- slovljeno truplo v škofijski palači, nakar so ga prenesli v stolno cerkev, kjer se je odpel slovesni requiem. Ob 10. uri so pri- speli dostoianstveniki ccrkve in sicer: zagrebški nadškof dr. Bauer. ljubljansKi škof dr. Jeglie, djakovski škof dr. Aks^- niovič, bivši trža§ki škof dr. Karlin, graški Skof dr. Schuster, prošt Serajnik iz Hravograda kot zastopnik ceiovškega škofa dr. Hefterja in arhidijakon Hrastelj iz Konjic. Pontifikaluo ma§o Je bral naö- Skot dr. Hauer, r.iaši so- prisostvoval!: general Dokič v imemi kralja, pokrajin- ski namestnik Hribar, okrajni piavar dr. Lajnsič, župan Orear. komandant nicsta Mari'bor s častniskim zboroni, zastopnl- ki vseli uradov in šol. Po masi je in:c! govor ljublianski škof dr. Jeglič, ki je slavil zasluge pukojnikovc v vcrskem, ccrkvenem in narodnem poglcdu. Ob pol 12. uri se je začel oomikati1 sprevod sko- zi Stolno ulico Oez Glavn! tig. vojaška godba je svirala /alostinkc. Na vsej poti, kjer se je pomikal sprevod. je tvorilo vojaštvo špalir. Ob po! 13. uri je dospei sprevod v frančiškausko cerkev. kjer so krsto blagosiovili ter prcncsü v grobnico. Pogrebuini svccanosiim je pri- s( stvovalo krog 50.000 ljuJij. po idicali. koder je sei sprevod. so gorele čruoza- strtc luči. Rajlienburß. Podružnica Clril-Melo- dove drnžbe z Rajhenburg, Videm in o- kolico ima svoj rednt občni zbor v ne- deljo eine 9. aprila tl. ob pol 4. uri pop. v gostilni g. Schweigcrja v Rajhenburg». V Rogaški Slatini se vrisi v nedeljo dne 9. tm. ob 10. uri v verandi' hotela »Pošta« veliko protestno zborovanje vseh obrtnikov in trgovcev celega ro- gaskega okraja -proti uvcdbi vojneffa davka za leto 1920, 'prometnemu davku in neznosnim davčnim bremenom, ki sc jih nalaga v tako krivični meri pridobit- niin stanovom. Udeležba tega zborova- nja je moralna dolžnost vsakega obrt- nika in trgovea. zato sc ga udcležite vsü Vabilo na drug] redni obeni /bor prost. gas. drnštva na Babnem, ki sö viši due 9. aprila ob 2. uri pop. pri g. Ja- niču na Babnem. Dncviii red obieajni --, Strokovno šolstvo. V ministrstvii trgovine in industrijc se dela na nacrln za zgraditev strokovnih obrtnih. trgov- skih in ženskih delavskih sol, odobrcii je že kredit v znesku 4 milijonov dinar- jev. OgroniUa rudarska stavka v Ameri- ki. 1. aprila je stopilo 600.000 amerikan- skih rndarjev v štrajk, ker sc ni ngodito njih zahtevki po ureditvi niezd. Vlada, obrt. trgovina in industrij.i sc za stav- ko nc zmenijo dosti. ker so zalogc pre- moga zadostne za daljši čas. Vlada ol)- ravnava stavko kot zadevo, ki jo naj i«- redita medsebojno v postev prihajajota činitelja: prizadeta industri.ia in delav- stvo. vladna skrb jc samo, da vzdržujc red. Ministrstvo povdarja, da je zvisa- nje cen premoga nemogoče in neuteino- ljeno ter bi se moraio kot prepovedano draženje preganjati in kazuovati. Zasto- pniki delavstva zahtevaio 20% povišek mezd, ki znašajo sodai 70.0 _ [400 do- larjev letno. Novi D-vlaki. Po sporazumu raznih pokrajinskih eblasti in želez- niških direkcij prične v kratkem pro- met z direktnimi inozemskimi brzo- vlaki in sicer na progah Beograd— Dunaj, Beograd—München, Beograd— Trst, Zagreb—Pešta—Dunaj—München in Osjek—Pešta—Praga. Vozni redi za vse te vlake so že izdelani. Načeloma bodo vlaki povsod imeli priključek na parnike. Kltajsko - Japonski sporazum o Santungu. Pogajanja med Japonsko in Kitajsko glede izpraznitve Šantunga so končana. Koncem aprila bodo ja- ponske čete nopolnoma izpraznile §an- tunsko ozemlje. Turistika in sport. Prihadnjo nedeljo igra Sportni klut) tekimo s celjskitrü Atletiki. S. K. IHriia — S. K. Celje 11:0 (7:0). Koti 9:1. Nedeljska nogoinctna tekma je končala za Celjane z obeutnim, toda nl- kakor nepričakovanim porazom. Po sJ- jajni zmagi Ilirije nad jugoslovansklm prvakom smo pač bili uverjeni, da je Ilirija to leto v najboljši formi, kar je v nedeljo tudi res pokazala. Nudila nam je izvanreden užitek s svojo krasno igra. Njena kombinaeija je smotrena. dobro premišljena, telmika vsakega. posamez- nega igralca dovršena, streli na gol nc- vzdržljivi. Omeniti moramo posebno oba Zupančiča ter Vidmajerja, ki je zlasti v startu na žogo nedosegljiv. Sportnl klub Ceije je pokazal najboljšo voljo, pc- samezni igralci so dobri, požrtvovalni, toda njih igra je brez kombinaciie, brer. vsakega sistema in kar je noglavitno, lnanjka jim treninga. Že po preteku pi- vih 15 minut se je videlo, da nc bodo inogli vzdržati ostrega tempa. katerega so jhn diktirali gostje. Razven nekoliko napadov, ki' i>a so se izialovili ravno vslcd pomanjkanja skupne I^re, so se Ccljani morali oinejiti skozi celo igro 1c na obrambo. Pohvalno omeniti moramo levega krilca, ki pa je žalibog ostal v odločilnili trcnotkili pred nasprotnim golom osamljen. Tudi vratar je bil na mestu in je mnogo nevarnih strelov krasno ubranil. Uvaževati je treba, da je bil obieajni levi branilec ^portnega kluba sluz'beno zadržan. da se je vslcd tega morala postava moštva zadnji dan nekoliko spremeniti in da je bil srcdnji napadalee takoj ob začetkn igre posko- dovan. Za SK. Cclje je bila ta tekma vsekakor dobra lekeija in upanio, da se jc iz nje marsikaj naučil. Prepričani pa smo, da bo z most vom. s katerim razpo- laga sedaj, dosegel že letos prav dobre rczultate. Treba jc le ilobre volje in vz- irajnega dela! Sodnik, g. Vodišck, dober. Udeležba je bila srednja. pričakovali smo, da bo stevilnejša, ker je bil čisti dobiček namenjen Jugoslov. Matici. Na- sa javnost je pač še preveč zaspana m to velja zlasti za one slovenske krogc, ki mislijo, da je sport neumna igrača za otroke s katcro si »boüsi človek<' ne sme onesnažiti svojrh finih rok. medtem ko so si najuglednejši možie vseh moder- nih narodov žc davno stavili gojenje in podpiranje športa kot življensko nalogo. Naš slovenski šport — in s tcm ne mi- slimo samo na nogomet — ie pri nas v Celju še v razvoju, toda za ta razvoj pa jc polcg vztrajnosti športnikov samih potrebno še pravilno razumevanje In izdatno podpiranje s strani obciustva. Cim večja bo ta podpora, moralna m materijelna, tern lcpSi bo uspeh. Obrtni vestnik. Obrtništvo se opozaria na sestanek v četrtek 6. aprila zvcčcr ob 8. uri pri >Balkanu« z dnevnim redom kakor jc bl! v prcdzadnji številki »Nove Dobe« ob- javljcn. Pričakuje se prunerna udelcž- ba. Narodno gospodarstvo. PRVA HRVATSKA ŠTEDION1CA. Prva hrvatska štcdtouica obdržala je dne 30. ožujka o. g. pod predsjeda- njem g. Miroslava grofa Kuimera svoju 75. redovitu glavnu skupštinu. Predsjednik pozdravlia kratkim govorom prisutne dioničare i osvrce sc n;< okol/tost, da se glavna skunština ra- di velikog broja dioničara prvi puta o- držaje u blagajničkoj dvorani. po§to Je ona oprijedjcljena za sjednice postala preinalena, a vescli ga naročito. da se jc to baš slučilo u momenta kada se odr- žaje 75. godišnja glavna skupština. Fstičc nadalje, kako je Prva hrvat- ska štedioniea nakou 75 godina djclova- uja ispunila zavietnu misao svojih ute- meljitelja, to jest osnovala i oživotvorila ladorn i štcdnjom radno uporište narod- nih ideala, jer če samo onaj narod biti nczavisSan, Slobodan i jak, koji ie i u ma- teriialnom pogledu obczbjedjen i koji ži- vi u blagostanju. Spominje, da je tek ncdavno pro- slavljen 25. godišnji jubilei ravnateljc- vanja g. glavnog ravnatelja Milivoja Crnadka, kojemu izrazuje posebnu za- hvalu za njegov zaslužan, plodan i po- žrtvovan rad u interesu zavoda. Iz izvještaja ravnatcljstva, što ga je pročitao g- glavni ravnateli Milivoj Cr- nadak proizlazi, da se' poslovanje zavo- da u godini 1921. vanredno razvilo, da su ulošci porasli skoro za iednu milijar- du kruna, tc da je ukupni promet zavo- da u minuloj godmi iznosio preko 108 miljarda kruna. Večina zavodskih podružnica raz- vilo se ii minuloj do'bi povoljno, te su polučeni zadovoljavajuči dobici. Prva hrvatska štedionica proširila jc svojc djelovanje i na Sloveniju. osnovavši ii Celju svoju podružnicu. a u najskorije vrijeme biti če otvorena i podružnica \\ Mariboru. Za podružnicu u Dubrovniku nabavijeno je več gradilište na jednom od najljepših mjesta. Zavod sc u prošloj godini i opct za- interesirao kod neki'h bilo več postoječili bilo novo osnovanih industrija. koje se lijcpo razvijaju, a kako kod večine till poduzeča sudjcluju i prvorazredni tvo»1- nicari iz inozemstva, to Postoji oprav- dana nada, da če sc željcni uspjch inoči i n buduenosti faktično polučiti. U dobrotvorne r hinnauitarnc svrhc razdijeljeno je u godini 1921. preko 960.000 K. Uslijed svcudiljne skupočc, naroči- to porasta cijena životnih namirnica po- visivanc su u godini 1921. u vise navrata place činovništvu i nainieštcništvu, pa je prema tomu i^velik porast režije iska- zan u bilanci. Iz razmjere za godiuu 1921. isticemo slijedeče stavke: Aktiva K 3.304,000.000.-¦ (prema godini 1920. vise za K 1.475,000.000—), gotovina u blagajni i kod novcaiiih za- voda K 332,000.000.— (vise za kruna 125,000.000.—), vrijednosni papiri kruna 272,000.000.— (vise K 140,000.000.-), prcdujmovi na vrijednosne papire K 275,000.000,— (vise K 26,000.000.—), mjenicna lisnica K 444,000.000.— (vise K 304,000.000—), razni dužnici kruna 1.864,000.000.— (vise K 852,000.000.—), zajmovi K 47,700.000.— (vise za K 5,300.000.—), vlastite nekretnine K 37,000.000.,- (vise za K 17,400.000.--). Pasiva: dionička. glavnica K 160,000.000.—, pri'cuve K 100,000.0oo-~, mirovinska zaklada K 10.000.000.—, u- lošci K 1.900.000.000.— (\-ise za K 938,000.000.-), vjerovnici K 1.023,000.000 (vise K 427,000.000.—), izdane založnice K 29,900.000.— (vise K 3,600.000.—). Cisti dobitak iznosi prošle godine K 26,510.712.66. Ravnateljslvo ie prcdlo- žilo glavnoj skitpštini, da od tog čistog dobitka dotira pričuvnu znkladu sa K 2,256.000j—, mirovinsku zakladu sa K 2,256.000.—, zatim da za dobrotvonic svrhe za godinu 1922. oprediieli 500.000 kruna, a kako je činovnicima podružnica impose u današnim r>rilikama vrlo teško djecu, koja u Zagrebu vohxzc u skolu smjestiti u sigurne ruke. to je ravnateli- stvo — vodjeno brigom, da to ukloni -¦¦ predložilo, da se pristupi izgradnji in- ternata za djecu činovnika Dodnižnica time, da se u ime prvog obroka votira od polučenog dobitka K 500.000.—, koji če se iznos tako dugo povisivati dok se ne bude moglo sabranoui svotoni pri- stupiti izgradnji. Kod te točke prcdložio ie upravlja- juči ravnatelj g. Milivoi Crnadak, da se ta zaklada prozove imenom predsjednl- ka zavoda g. Miroslava grofa Kulmera, koji doskora slavi svoj 25. godisnji jubi- lej predsjednikovanja u zavodu, što le bilo jednoglasno po skupštini prihvačcno. Nadalje je prcdloženo, da se skup- štini u iine dividende za godinu 1921. plati 15% od dioničkc glavnice od K 120,000.000.—, a od preostalog iznosa. da se po odbirku zavodskim statutom zajamčcnih tantijema ravnatcljstvu i upravnnm viječu suvišak od K 1 milj. 667.788.53 prcnesc na račiin dobitka i Kubitka za godinu 1922. Svi ti predlozi prihvačeni su po glavnoj skupStini jedno- glasno. Prema tome isplaeivati Ce- se PO- čem od 1. travnja o. g. u ime dividende za godinu 1921, po jeduoj desetici dionT- ce K 3.000.—, po jednoj cijeloi dionici K 300.—, po jednoj četvrtini dionice K 75.—. a po jednoj desetini dionice K 30. Uslijed vanrednog razgranj'enja po- sala zaključeno je, da se dionička glav- nica ponovno povisi i to na kruna 300,000-000.—, a rok i uvieti. kada če se to povišenje provcsti. prepušteni su od- luci ravnateljstva. RESOLÜCIJA sprejeta na protcstnem zborovanju go- spodarskih korporacii v Mestncrn dom« dne 3. aprila 1922. v Ljubljani. 1. Protestiramo proti naknadni iz- premembi zakona o davku na vojne do- bičke potom določb zakona o dvanajst:- nah za meseca marec in april 1922 in pro- ti vpeljavi davka na vojnc dobičkc sc- daj po treh letih naknadno za leto 1920. Visina tega davka ogroža obstoj na§e trgovine in industrijc, ki jc itak izpostav- Ijena najrazličncjšim neprilikam. Zahte- vaino, da se ta da\ek ukine. 2. Zahtevair.o čimprciSnio izjedna- čenje različnih davenih sistcmov, ki pb- stojajo v naši državi in reformo davkov potom enakomerne porazdelitve Javnih brcmen na vse gospodarskc sloje po njih davčni moči. Protestiramo pa proti se- dnnji praksi, ko 5 3 največii de! davkov vali na trgovski in industrijski stan med- tcm, ko drugi stanovi posebno poljcdelci Stran 4. »NOVA D Q B A « Stev. 40, Poštni Ček. rač. 10.598 «Podružnica LJublJanske kreditne banke v Celfu CENTRALA V LJUBLJANI Telefon št. 75 \n 76 | Delnlškat gtavnioa 50,000.000 kron. | Rezervnl fondi nad 50,000.000 ftron. I Podružnice v Brežicah, Goršci» Kraftju, KlariboiMi, Ptuju, Sarajevu, SpBitu in Trsfia. U2 50-9 Sprejema VlOgO na Rlijlžice In fekoči IJJR Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih paplrjev, raČUH proti ugodnemu obrestovanju. 2^S2^S valut in dovoljuje VSakOVrsiZie IttrediJte. JPr»od»j» spečke dLx»ŽLirsrr&© x*»zz*©dML© lot©r»ije. sorazmenio nezadostno prispevajo k po- kritju državnili izdatkov. 3. Kot začasno reinediiro prcd izgra- ditvijo enotncgri davenega sistema za- htevamo, da se davčnc lestvice pri raz- ličnih obstojcčih davkih prilagode cic- janjskim življenskhn in tfospodarskim razuieram, da se vpošteva dcianjski ek- sistcnčni minimum in razvrednostitcv deuarja, ter prcurcdi davčna stophija toko, da bo brcme direktnili davKov, ki pripadajo na glavo prebivalstva v vseh pokrajinah nasc države emiko. 4. Zahtevamo odpravo plačarine, ki je preostanck bivšega avstrijskega dav- čneKa sisteina, ki v dnucih nokrajinah države n€ obstoia in ki v končnern efek- tu zadene končno vendar le delodajalca, ki mora tudi za plačevaaic davka soii- darno z delodajalccm jameiti. 5. Zahtevanio prcurcditev da"\ka n» poslovni promet na ta način, da se bo ta davek plačeval v znanikah za vsaH izstavljen trgovski račun in prodajo. 6. Odklanjamo zakon 0 pobijanju dra ginje, ki ni zmožen ola.išati vedno nara- ščajočo draginjo. marveč se omcjuje na šikaniranjc narodne prodaic v trgoviuah. ülaviii val trgovine je izzvala ncusmcr- jena trgovinska politika, ker pri padcu valute 111 varovala interesov domačcg« konsumeiita s tem, da l(i rcgulirala Iz- voz najvažnejših živilnih prcdmetov s primernimi izvoznimi carinami. V notra- njem prometu je blaga dovol.j in je tudi konkurenca trgovcev in organiziranili konsinnentov dovolj jaka. da roKiillra cene. 7. Protestiraino ponoviio i)roti da- ianju brczobrestnih posoiil konzumiiim zadrugam, kakor jih prcdvideva celo člcn 29 Vidovdan. ustave. ker se izrab- ljajo tc naprave v politične strankarskc namene in ustvarja tako podpiranje Ic nezdrave razmcre in nercelno gospo- darstvo. 'Protestiramo proti temu, da bl se jemalo v to svrho sredstva iz davC- nih bremen. ki jih mora.io piačevati pri- dobitni sloji. 8. Zahtevamo tako.išn.ie oživotvor- jenje pridobitnega sveta v smislu člena 44 Vidovdanske ustave, da bodo zastop- Jiiki pridobitiiih slojcv odločilno sodelo- vali pri odmerjanju naše gospodarske politike in izgradbe gospodarske in soc!- jalne zakonodajc. Zahtevamo. da se cta zastopnikom naših stanovskili korpora- tij priliko sodelovanja in iivcljavljenja zahtev praktičnega gospodarskega živ- ljenja, kar bo nedvomno naiboli upüvaTo in pripomoglo k usnicrjcnjii naše gospo- darske politike. 9. Zalitiivamo takoišnjo ustanovitev pokrajinske carinske divekdie, ker se ecntralizacija v praksi ni obnesla. 10. Enako zahtcvamo, da sc obnovi 11. instanca v taksnih zadevah pri del^- gaciji ininistrstva finaiu:. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tlskarna v Cellu. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šitnnic. Tiska: Zvezna tiskarua v Celju. Ant. Lečnik O us*ai* in juvelir O Celje, Blauni tpg St. V (preil Pacchiaffo)« 7 Basicna uradnica. ižče prijazno, nemoteno, mebliraBO ali nemebllrano sobo za takoj ali za po- zneje. Ponudbe na upravo lista pod »Doma«. Pridnega 31 učenca poštenih starišev. Sprelme takoj trgovina mešanega blaga V. Krisper v Rogatcu. V Rogatcu se proda 1 zidana hiša z dvema pritličnima sobama, podstrešno sobo, 2 kletima, 1 kuhinjo; 2 mladi hosti, vrt 3 are'74 m2, travnik 24 arov 48 m2. Pojasnila daje J. Berlisgs Rogatec. 357 1 Frak - suknja^ nova, se po izredno nizki ceni ppoda. Naslov v upravništvu. ŽelezEii plug močan, ca. 200 kg težak, malo rabljen, za globoko oranje se za ceno K 4500 proda pri tvrdki M. Sbil, Mokronog. 352 2-2 Ifovi dobs*« šivaSni siroji iee« pneutnatikeza kolesa se dobivajo po konkurenčni ceni pri mehaniku Metod Žižka, 354 Celje, Glavni trg 16. 6-2 lHiZsobi prazni ali opremljeni, v mestu ali okolici, BŠčem; če mi pa kdo odstopi celo stanovanje, kupim tudi pohištvo. Naslov v upravništvu. 360 2-1 Raznovrstne lovfrlte puiKe, naj- modcrnejše in najfinejše izdeluje slovenska puškarna Janko Sornik v Borovljah -- AvstHja, Uvozno dovoljenje preskrbljuje tvrdka 317 sama. 10—6 Franc Tomaži6 335 t^gowska agentura 3-3 Ljubljana, Prei5ernova ulica 48. prevzame vsakovrstna v trgovsko stroko spadajoča posredovanja in zastopstvo. 'flndrej Oset^ 332 maribor 10 -¦* slleksandroua c. 57 lelefon 88 trgovina zc deželnim! pridcEki, drvmi, premojjom tcr vinom sc priporoča za nakup in prodajo po najugodnejših cenah. Brzojav: Andrej Oset Maribor. Ako želate imeti dobro 3—2 | kupite pr» Alojziju Mihelcic Ezšla Je 3. §ftevigka ,ZARJE' .mesečnik v ruskem, hrvatskem in slo- venskem jeziku. Cena za posa- m.;.imo sievilko 4 Din. Dobi se pri tvrdki GoR"iLai* & Leskovžck in Raschu v Celju kakor tudi v vseh 350 knjigarnah v Jugosiaviji. 3-1 — _ a Stavbeno in galanterijsko kleparstvo F§*anjo Dolžan Kralja Pctrn cesta CELJE Kr^fja Petra cesta ixvrsujc vsa cčeln točno in ooSidno. S S S Ccna zmerc?e. 53 Proračuni na razpolago. 52—13 ___________________________________________________________________________________________ .... . ... _ 1 Trgovina z galanterijakim in tnodnim blctgom, > ženskim in moškmi perilom ier igi*ačami < FRANC KRAMAR 144 50~9 poprej PHca & Kramar» Na drobno! CELJE Na debeiol I Zaloga oigas*etnih papirfckow in stročiiic, PRV9 HRV9TSHB STEDI0HIC9 wta CEUE Ustanovljena I. 1846. Delniška glavnica: K 200,000.000' — Podružnice : ~ Daruvar Kraljevica Beograd Delnlce Križevci Bjelovar Djakovo Mitrovica Brod n. S. Gjurgjevac Nova Gradiška Crjkvemca llok Ogulin Cakovef Karlovac Osijek g. grad AleksancSrova ulica. CENTÜALA V ZAGREBU. Vloge: K 2.000,000.000- UstanovBiena 1.1846. Rezerv. zakiad: nad K 100,000.000'— Podružnice: Sušak Zagreb, llica 117 ——" Sv. Ivan Zelina Zemun. Požega Varaždin Rijeka Vel. Gorica F.kspo/iture: Senj Vinkovci ^" Sisak Virovitica Os'jek d. grad Snbotica Vukovar Vinica. Prejema vioge na hranilne knjižice in na tekoči raCun.— Eskomptira menice in devize. Prejema v jn]