6t. 64.
V Gorici, v sredo dne 10. avgusta  1904
Tečaj XXXIV.
Izhaja dvakrat na t«dt>n, in siotsr v sredo iu soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z irrednim prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti   prpjamana   ali v   Oorioi   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K »0 h. ali gld. ««<)
pol leta ........   6 ,  60 ,    ,     ,    3-30
četrt leta.......S , 40 .   ,     ,    170
Posamične Siovilke stanejo 10 vin.
Naročnino »prejema upravniStvo-V Gosposki ulici g. v. ?. v Gorici t »Gorifiki Kakarni* A. GabrSeok vsak <lan od 8. ure sjahraj do 6. ivečer; ob nedeljah pa o, 9. do It. are. N« »aroella brea dopoilaae aarcLalre te ae oilrano.
Oglsal lat ptaalanlc« te rafiunijo po pt>tH-vreiab Se tiakano t-faat 8 kr., J-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. Tjaka ?reta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po proatom — Reklame in spis: v urednilkero dela 15 kr. vrsta. •— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Vae za omiko, Bvobodo in napredek!«    Dr K. L,%
UredniStro
sa nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 7 Gorici v 'L nadeta. Z urednikom je n\ogo6e govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do o. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
LaroSnlno In oglase Je plačati loco Gorica. _ .     »oplai nuj se pošiljajo io uredništvu.
NaroBnina, reklamacije in drage re8i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravnlStvu.
»PRIMOREC«
ishaja neodvisno od «8o5e» vsak petek in slane vsa leto 3 K 90 h ali gld. 1-60.
»Soda, in «Primoroo> se prodajata v Goriol v to-bakanu 8ohwar* v Šolski ulioi «n Jellersits v Nunski ulioi; — v Trato v tobakarni LavreoCiS na trgn aolla Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
-    Telefon it. 83.
»Gor. T:r.karna« A. G&bršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Javni shod v Dobravljah.
Dne 7. t. m. se je vršil javni ljudski siv.d v Dobravah. To je že tretji shod na Gorskem, kateri je napravilo &kad. fer. dru-stv.i .Adrija'. Društvo je natircč prepričano o veliki važnosti tak-h sh > lov, kjer se i ouCu^f 1 tiJstvo o toni, ka; in koliko lahko zahteva od državo za svoje vobko davke, katere mora ravno tako plačevati kakor Nemci iu Italijani, ki pa žive v mnogo bolnih od-iioSa.di glede Šolstva, pravo in prvo podlage :.ircdn>: eksistence in naro.hu-ga napredka, kakor pa liti, od vsth .strani] zatirani Slo-veiin. ,iS t o v o u s k i h 3 o 1, slovenskih iz o brale va! iS t nam da;te!* to ho li k!:c, ki se mora i,'.viti iz trepet- ga, po enako-pruvnusti drhtečega srca vsakega udeleženca na stijdu, »Slovenskih Sol n.m dajte!* h sdt geslo, ki mora prt iti v kri iu u: so sicher-U'imi tUnu s-ovenske rolbino!
Shoda fi; ;e udeležilo nad J100 usi-h, ki so prihih le iz r.izn.h, tudi oddahe-i) h krajev, kalt.ro bodo g .loto pripovedovalo v ožjem do i.ačom krogu o tem, kar so vile.* in »:U.i!e, katere U.hln ra?.S;r,eva!o nate »e | r«j*njo tet, ampak zahteve, po širni Vipavski delni in s tem pomagale namenu javnih shodov.
tluid, tur. Temo S orli ;o otvoril th*..\ ob napovedani piti uri pnpidlne, pozdravil obiVJisIvo /. jedriutur.i besedami in predlaga! predsednikom g. Frana H a j t a, tu-lutiS"!;« v Ajdov*?mi, katerega ho tudi udeleženci i navdu*« 0,001 »pre;e!t. Zapisnikar to hi! cou-h inr. Damir Keigol.
Predsednik se je sahvahi ua j^upanje, povedal dnevni red, namreC i. I/u.lsko Šolstvo, -2. slovenski gimnazij in slov. vseuci-tiWe in U. delovanje akad. Ur, drsiva .Adrije«.
K prvi toCkt se je oglasil sam: Slovensko ljudsko Šolstvo
na (J oriSk o m. (Jov^ri:   bolem   nvpr*-;   o   naAeiti slovenskem Šolstvu na deželi in pjteen      (»nem v mestu.   Ma?o   .*'.;».-nske   Šole na dež-\: so fno-in dvr«ra?r^ tn:c;  [¦>   v nekaterih kra ih
so večrazrednice. Te šole so v slovenskih ro-kdi. ker v njih gospodarijo okrajni šolski sveti, kojega udje se volijo po naših ljudeh z narod t. V* vsakem okrajnem šolskem svetu sla dva. oziroma trije ud.e, ki zastopajo vlado in vodijo okrajni s )!ski svet lor skrbijo, da so obattijoci Šolski zakoni izvršujejo.
Okrajni Šolski sveti store, kolikor je v n,ih u.oci, d- hi se ljudsko šolstvo dvignilo in učiteljevo zado oldo; Ce ljudsko šolstvo na d-,-ž.'li trpi na marsiiutordi n-?d ostatkih in se mdnja ».••ittdjstvo v slabih ra/:'ner«di, krivi so tega šolski aakoui, kriti so naši deželni poslanci, ki uho predrugaeili zakonov času in razmeram primerno. Š.)!ski razredi so pre-napwh);eni. l'.".te'jom je pouSevati istofasno olroke treh Si.lskih k-l, pripravljali in popravljati nakge, pripravljali se na \n uk, govoriti neprenchmiu po 0, marsikje oh dnevih, ko ;e nadaljevalni tečaj, celo do 8 ur na dan. 1'oiig toga te prieaku(o od Uiiteljev, na; hi poiinvidi in vodili cerkveno in posvetno iKirodno pdje, tajnskovah, prirejali gloiliSCne predstave za narodne namene, učili posebej olroko bogatih družin; vstanov-haii r.izna druV.va in prevzemali delo na so, izgledj.o obdelovali in'ski vrt, pisali vremeu-fcka poroCila ter se u lanu klatndi na vse iir.uii. \\.\?a za uCit<;ljevo delovanj«? je taka, da učitelj z dnuii.o Ž njo no more izhajati, Ce nima postranskega zaslužka, naj ž njo se lako skrbno, urejeno in vart.no gospodari. 2 JO učiteljeva sp^da v prvo, 1 10 v drugo iu 1 IU v tntjo platno vrsto. Vrsto se lotijo druga o i drugo za s!00 K.
Ker se ml.oSe utileljslvo izseljuje po kratkem službovanju v sosedne dežele, starejši ne morejo preh ij.di redno v višjo pl.tao vrsto. Prigodi se celo, da so učitelj bolj od-daijeni od višje platno vrste nego so bili I red enim ali dve-ua letoma. Prišli smo do tega, da zaradi neugodmh razmer clo starejši učitelji isieja in tlobijo službo na Štajerskem in drugod. Posledico lega so, da nage Šole v.c pridejo do lako urejenih razmer, kakor jdi vsi ždiioo.
O na* h ljudskih Šolah na deželi in n;ih s t^?.»*v;;h za utileljslvo vam ne bolem dalje S gfjvori!, ker ;-h vsi poznate vet ali manj; I sa: pJS;l,ale v.\-n;t svo.e fdioke.
Poglejmo, kako je s slovenskim ljudskim šolstvom v mestu Goriei. Društvo ,Sloga" je ustanovilo in vzdrževalo slovensko ljudsko šolo v Gorici, ki so je pokgoma Sirila po denarnih prispevkih v vedno več razredov. Nastala je potreba, ustanoviti posebno društvo za vzdrževanje in oskrbovanje slovenskega šolstva v Gorici. Ustanovilo se je društvo »Šolski Dom*, ki je s pomočjo in uospevki radodarnih rodoljubov sezidalo krasno Šolsko poslopje na primernem mestu. S tem je dobilo slovensko ljudsko šolstvo Ir.Ino pod-1 go. Društvo je šlo še dalje. Kupilo je na južni strani mesta zemljišče za zidanje nove Šolsko hiše. Poleg slovenske ljudske šole v Gorici, ki jo vzdržujejo rodoljubi z radodarnimi doneski, je tam tudi Stirirazredna ljudska šola s slovenskim učnim jezikom, ki jo vzdržuje mesto Gorica. Po sedaj veljavnem Šolskem zakonu je bila dolžna občina Gorica ustanovili v mestu enorazredno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom, če je bilo število slovenskih otrok v dobi od G, do H. leta 40 M leta zaporedoma; dvorazrednico, če jih je bilo 80; (rirazrednico, če jih je bilo l'IO itd. Naši rojaki v mestu so po več letih, mm ;!'«m lrudu in naporu dosegli, da jo mestna uprava ustanovila slovensko ljudsko šolo na svoje troške. Naši rojaki v mostu imajo od te šole ni.do dobička, ker je na najbolj neugodnem mestu ob mestni meji proti Št. Petru Dolga pot, zimski mraz, deževni dnevi, nevarnosti na poti t*adi voiov m drugih rc-Cij, malo primerni šolski prostori, bližnja gnojišča itd. ovirajo, da se naši rojaki v mestu ne upajo in se boje pošiljati sv<> otroke tako daleč v slovensko mestno šolo; zato ima vsak razred te šole po % ali 3 ali vsaj manj nego 10 otrok. Ta šola je živa priča, da mestna uprava noče biti pravična našim rojakom v mestu, dasi je Gorica bolj navezana na dohodke iz slovenskega dela naše dežele nego na one iz Furlanije. Naši rojaki sami niso brez krivde, da imajo mestno šolo na tako nepriležuem mestu. Slovenski roditelji v mestu so brez prave zavednosti. Me-to da bi vsaj enkrat na leto sklicali shod, se sešli, pogovorili, sklenili primerne resolucije, zložili denar za pravnega zastopnika in ukrenili druge potrebne korake, čakajo, da se
mestna uprava sama skesa in premisli ter Slovencem da, kar jim tiče. Ce bi bili Nemci aH Lihi kje v položaju slovenskih roditeljev, bi znali drugače zastopati svoje interese. NaSi rojaki v mestu drže roke križem in gledajo na državne poslance, naj bi oni delali sa-aje tam, kjer bi se morali sami gibati. Kdor si sam ne pomaga, ni vreden, da mu drugi pomagajo...
Neugodnih razmer mestne slovenske šole v Gorici je dolžil potem obe politični stranki v mestu ter pridjal temu razne svoje nazore o obeh strankah. Skončd je pa tako-le:
če hočemo priti do dobrih vspehov z dobro organizacijo, si moramo vzeti za izgled našo duhovščino. Ta je dobro organi-zovana. Ona deluje nepretrgoma za svoje stanovske in cerkvene interese. Ona ima vedno obrnene oči v s»roj stanovski cilj. Ona zastopa vstrajno svoje interese in razvija tako delavnost, kakoršne zastonj iSčetno pri drugih stanovih. Ona vprega druge za svoje delo, a ne pusti sebe vpreči za pluje delo.
Delajmo tudi drugi stanovi tako vstrajno za skupne interese. Pustimo ob nedeljah krčme in sbajajmo se / društvenih sobah in shodili ter pogovarjajmo so v postavno do* ločenih mejah. Dobri vspehi ne izostanejo. Probujeno in za skupno interese v masi delujoče ljudstvo dvigne ljudsko Šolstvo m ono stopnjo kakor drugi v blagostanju živeči narodi.
K drugi točki je govoril cand. iur. Alojzij Gradnik.
Vprašanje o naših srednjih šolah in o vseučilišču.
V sedanji dobi je dana vsakemu posamezniku, kakor celemu narodu pravica — vsaj v zakonih stoji tako pisano — da se sme popolnoma svobodno razvijati, svobodno porabljati svoje sile in zmožnosti na vseh poljih človeške znanosti. Tako mu je garantirana tudi popolna svoboda na polju na-obrazbe. Dejstvo pa je, in od vseh pripoznana resnica, da je uspešno napredovanje v izobrazbi mogoče le na podlagi materinega jezika. V onem jeziku, ki ga je mati kot otroka učila prvo bosede, mora biti vsakemu dana | priložnost na višjih in najvišjih šolah zaje-
Islandski ribič.
Picrrc Loti.
Roman, h francoščino prevd Fran Si urin.
Stalit sta nemo drug prod drugim, drioo so z,a roko. nezmožna, da bi p>vt>rihi. Nobeno bosodo ni-,ta našla, ki bi bila ("w>v<dj sladk.i, nobenega stavka, ki bi bil izrazil, kar sta Tulila, ki bi bil dovolj lop, da prokiuo ta nebeški molk.
Objemita so vsaj, otroka moja... In no molčita vendar tako!... Ah, ti moj Bog, kaka otroka 1... ilooi mu vendar kaj, |Marjetica... Ko som bila jaz mlada, smo se' objemali, kadar smo bili zaročeni...
Jan ju začutil v duši veliko spoštovanje do Marjetice, in odkril se je, predno se je sklonil k njej, da jo objame, In zdelo se mu je, da je to prvi resničen poljub v njegovem življenju.
Tudi oia ^a je objela ter mu pritisnila od vse duše svoje sveže ustnice, ie nevajene rafiniranih poljubov, na porjavelo lice. V zidu jima je začel peti muren srečo; danes se je oglasil resnično v pravem trenutku. In Silvestrova slika se jim je smehljala izza črnega venca. In vse je bilo videti hipoma pomlajeno in oživljeno v tej mrtvi kočici. Skozi molk so plavale tihe, neznane godbe. Celo bledi zimski mrak, ki je prihajal skozi okence, je bil videti nocoj kakor Čaroben sijaj...
— Torej po vrnitvi z Islauda so bo vršila ta stvar, otroka moja?
Marjt-tie.i jo sklonila glavo. Island, »Leopoldina«,
res, po/,abU:i je žo skoro   to grozeče   strahove,   ki
so m* postavili mod njo in njeno srečo.        Po vrnitvi
z Islauda 1... Kako boso dolgo to poietje pričakovanja
in strahu.
Iu tudi Jan jo začel nemirno biti s peto ob tla, s hitrimi, dobrimi udarci. Tudi njemu se je mudilo, iu sam pri sobi j<- migio preračuni!, bi se li dala praznovati poroka prod ;»dhodom na Island: toliko dnij, da so pripravijo potn-bni papirji, toliko dnij za oklice ; da. če so prav požurijo, bosta 20. ali -M. febru-varja lahko že poročena, in čo ne pride kaj posebnega, preživita Se cel dolg teden v zakonu, predno pride čas odhoda.
Takoj grem, da se dogovorim z očetom. In Odšel jo naglo, kakor da so vse minute njunega življenja odmerjene in dragocene...
Četrti del.
i.
Zvečer, ko se dela noč, posedajo zaljubljenci radi po klopeh pred hišami.
Tudi Jan In Marjetica sta delala tako. Vsak večer sta sedela pred vrati Moanove koče na stari kameniti klopici. In tu sta se ljubila.
Drugk imajo pomlad, senco zelenih dreves, tople večere, razcvele rože. Ona dva sta imela samo febru-varski mrak, ki je padal na primorje, pokrito z bo-dičiem in kamenjem. Nobene zelene vejice nad njunima glavama ni nikjer naokrog; samo neizmerno nebo, po katerem so so podilo počasi blodeče megle.
Namesto cvetlic samo rjave alge, ki so jih bili potegnili ribiči z mrežami na stezo.
Zime niso ravno ostre v teh pokrajinah, ker jih ogrevajo tople morske struje; toda večeri so bili vendar dostikrat hladni in vlažni, drobne, ledene, komaj vidne kapljice so padalo zaročencema na rame.
Ostala sta vsejedno zunaj, in prav dobro sta se počutila. In ta klop., stara že nad jedno stoletje, se ni čudila njuni ljubezni, saj je videla že dovolj drugih; slišala je že dovedj sladkih besed, ki so jih ponavljala usta od rodu do rodu, vedno jednako. In videla je pozneje, kako so prihajali isti ljudje kot oslabeli, tresoči se starčki; sedeli so na istem mestu kakor pred leti, da se navžijejo še malo svežega zraka ter si ogrejejo stare ude pri zadnjih žarkih toplega solnca...
Od časa do časa je pomolila babica Ivona glavo skozi vrata ter se ozrla na mlada dva. Ne morda zato, ker bi bila v skrbeh, kaj počenjata, temveč iz same ljubezni, ker ju je rada videla; včasih ju je tudi skušala spraviti v sobo.
— Mraz je, otroka moja, prehladna se. Bože moj, je li to pametno, ostajati tako pozno zunaj?
Mraz!... Njima, da bi bilo mraz? Saj se nista zavedala ničesar, kar je bilo izven njune sreče, izven sladke zavesti, da sta tesno združena, da ju ne more ločiti nič več na svetu.
Ljudje, ki so prihajali zvečer mimo, po poti, so culi njune pritajene glasove, pomešane s šumenjem morja, ki se je zaganjalo tam spodaj ob skale. To vse je tvorilo harmonično godbo; sveži Marjetičen glas se je menjaval z nizkim, težkim Janovim basom, ki je
mati iz studenca Človeške znanosti. Samo na tak način je mogoče, da se narod ohrani, j da ostane samostojen in si vstvari kedaj lastno kulturo, kulturo, ki je izrasla iz njegove duše in njegove rodne, zemlje. V sedanjih bojih med narodi je ravno ta moment samobitnosti, lastne kulture, lastne moči velikega in važnega pomena in baš ta moment imajo naši sovražniki osobito Nemci posebno pred očmi. Pred kakimi tisoč leti so nosili Nemci k našim prednikom krščanstvo; ozna-njevali so jim evangelij, a pod tem plaščem so razširjevali le svoj jezik in potujčevali naš narod. Vera jim je bila le sredstvo a nameni so jim bili politični. Skoro polovica sedanje nemške države je bila slovanska, a vse so potujčili in podjarmili na tak način Nemci, polenii so jim ižfrgair Iz srM njih vefoin njih jezik. Razmere so sedaj drugačne. Nove vere ni tako lahko več fazširjevati. Zato so si pa naši sovražniki našli nova sredstva. Kakor nekdaj krščanstvo, tako nam mirujejo danes svojo izobrazbo in kulturo. S tisto njih kulturo bi nas radi vlovili, kakor se vlovijo podgane s slanino. Ponujajo nam jo v vseh mogočih oblikah, vsiljujejo nam tuje šole na vseh koncih in krajih.
Tudi mi Goričani, žalibog, nismo prosti teh nemških darov. V Gorici imamo dve srednji soli, ti imajo namen potujčevati naše ljudstvo in vlačiti vedno več nemškega življa v naše mesto. Ta dva zavoda sta realka in gimnazija. Ustanovljena je bila ta gimnazija v 18. stoletju, v času, ko so hoteli avstrijski vladarji iztrgati nenemškim narodnostim njih pravice in njih jezik, ko je njih stremljenje šlo za tem, odpraviti vse razlike in vse samostojnosti narodov in vstvariti iz Avstrije enotno državo, v kateri bi vladal samo in edino nemški jezik. Ta nakana pa se jim je k sreči izjalovila. Probujeni narodi niso hoteli kar tako, meni nič, tebi nič, podpisati si smrtne obsodbe, in oni vladarji sami so prišli slednjič do spoznanja, da so njih namere neizvedljive. Probujeni narodi so začeli zahtevati na.odnih šol, in vlada, ki je morala računati z dejanskimi razmerami, jim je morala tudi vstreči. Vse nemške šole, tiste trdnjave, postavljene za potujčevanje in razširjevanje nemškega imena, so hitro padle in ostale so le tam, kjer je bilo ljudstvo še tako neumno ali prešibko, da bi jih moglo podreti. Tako je bilo tudi pri nas in tako vidimo še dandanes 7 Gorici ostanke iz tiste žalostne dobe, ko so hoteli goriške Slovence obsoditi v narodno smrt
Goriška je po pretežni večini slovenska dežela, le v mestu živi par nemških grofov in penzijonistov in radi teh ljudij je gimnazija nemška. To je za nas nečuvena in kričeča krivica. Vse narodnosti v Avstriji imajo že svoje srednje šole, edino mi Slovenci, ki nas je poldrugi milijon, nimamo niti edne. Če hočejo Slovenci v svoji deželi, na svoji lastni zemlji pohajati srednje šole, morajo se poprej priučiti nemškemu jeziku, in potem skozi 8 dolgih let  mučiti se dan na dan s
tem b' tnim jezikom. Kar je pa še najhujše, je to, ;i je slov. dijak v svoji lastni deželi povrhu Se ob vsaki možni priliki zasramovan in žaljen od svojih profesorjev, tujcev, ki so prišli s trebuhom za kruhom v našo deželo, ki ne le, da nimajo ljubezni za slovenskega otroka, temuč se ne morejo niti v šoli zadrževati, da ne bi pokazali očitnega sovraštva do našega naroda. Dogodilo se je, da je letos neki tak mlad nemški suplent v šoli primerjal Slovenc s Hotentoti in Culukafri. Ko sem bil še jaz na giranaziju, drznil se je drugi nemški profesor prepovedati nam, da bi na hodnikih govorili slovensko. Koncem leta pa pometajo ti ljudje slovenske dijake z največjim veseljem kot nezrele, da se mora vsak rodoljub za glavo prijeti, ko čita v časopisih žaldatoe fežuHatešlof. mladine, ki jih je kriva edino nemška škodoželjnost in nemš';* jezik, Če bi se take stvari godile kje v kakem nemškem mestu, če bi v nemškem mestu si upal kdo na tak surov način žaliti nemške otroke in njih narodnost, bi g» s palicami zapodili. Mi pa mirno prenašamo take klofute, javnost molči in celo slov, profesorji molče. Le naše časopisje si upa grajati take in in enake izrastk lemške oholosti in -h jfrance. Kakor torej vidite, so razmere na na-c«i gim-naziju velikega obžalovanja vredne in skrajen čas je, pa postanejo drugačne. V Gorici mora stati slov. gimnazija, to bodi naša parola. Vsi delajmo skupno v to, da se vresniči ta naša zahteva.
Našim poslancem pa naj bi bil ta cilj življenska naloga, kajti od nje je odvisen napredek Slovenstva na Goriškem. Baš sedaj, ko se gradijo nove železnice, ko bo mesto naraščalo a bo naraščala tudi nevarnost tujega navala od zunaj, bi jim morala biti ta potreba še bolj javna in očividna. A za to je treba odločnosti in zopet odločnosti. Pri vsakem zasedanju deželnega zbora naj bi bilo to vprašanje na dnevnem redu, dokler ne bo rešeno. Mi jih bomo pri tem delu po možnosti podpirali in skrbeli, da j>h bo tudi narod podpiral,
Drugo nič manj važno vprašanje, ki se ne tiče le nas goriških Slovencev, ampak celega slov. naroda, je vprašanje slov. univerze v Ljubljani. Kakor sem oraenrl že prej, je mogoča narodna, lastna kultura le tedaj, če je ne le v nižjih ampak tudi v najvišjih šolah učni jezik narodni jezik. Zato zahtevamo v Ljubljani, v središču Slovenije, slov. univerzo. Zahtevamo jo že dolgo, celih 100 let, a vlada je našim besedam vedno le gluha. Prisiljeni smo obiskovati nemške univerze v Gradcu in na Dunaju in kako se nam tam godi, razvidite vsako leto iz poročil v časopisih o pretepih in demonstracijah na teh dveh visokih šolah. Surovo silo porabljajo proti nam naši nemški kolegi, 3 surovo silo nam branijo uživati iste pravice, ki jih uživajo sami in v tem boju jircf suje ob 3trani vsi profesorji in vse meščanstvo. Vse , te krivice moramo  trpeti na državnih zavo-
dih, ki jih plačuje cela država, torej tudi žulji slovenskega kmeta.
Vlada nam noče dati lastnega vseučilišča, na tujih pa nam odrekajo enakopravnost in svobodo, ki ju uživajo drugi. Da je naš poležij skrajno neugoden, uvidite iz tega vsi. Seveda vlada ima drugih skrbij. Če zahteva teh par Italijanov, ki živo v naši državi, lastno univerzo, teh Italijanov, ki hodijo v tuje države zasramovat Avstrijo in ki kujejo bombe proti nji, fe takoj pripravljena vstreči jim. Če zahtevajo Nemci novo nemško univerzo v Brnu — čeravno jih imajo v Avstriji vse preveč, tisti Nemci, ki bi najraje videli, da bi sedel na Avstrijskem prestolu Viljelm II., bi jim to vlada kar črez noč rada dovolila, da bi ne bilo v Avstriji češke odločnosti in feške moči. Če pa pridejo Slovenci/ dobijo vrata vedno zaprta. Za nas niso doma, niso doma za tiste, ki so Avstriji — ne vem radi česa — najzvestejši podaniki in so že poslali na Dunaj cele vagone udanostnih izjav. Da, tista slepa zvestoba je bila nam vedno slabo plačana. Iz tega dejstva pa bi se m o r a 11 m i u č i t i, in se po tem ravnati. Čemu bi se pustili vedno le striči kakor ovce?
Vzemimo enkrat sami škarje v roke! A za to treba več moči, več energije, samozavesti in več samospoštovanja. Spoštovati moramo sami sebe, biti ponosni na se in se zavedati svoje veljave, potem nas bodo tudi drugi spoštovali. Sužnjev nikdo ne spoštuje, za sužnje so le »ič in veriga. Naši bratje Čehi so postali mogočni samo zato, ker so bili trdi in odločni, ker so verovali vase in sami sebe spoštovali. Učimo se tudi mi od njih, kajti le močan narod ima prihodnost. Narod pa — da končam z besedami slov. pisatelja Cankarja — ki ae sklicuje ob vsaki priložnosti na različne paragraf?, ki spravlja dobljene klofute ponižno v žep, tak narod ne doseže nikdar ničesar in je drugim po pravici v zasmeh,
G. Anton V e r č o n se je oglasil k besedi. Izjavil je, da smo sami krivi, da nimamo svojih šol, ker smo preveč razkolni, saj tudi hiša ne uživa ugleda, ako se v njem prepirajo člani rodbine. Pomagati si moramo sami in dokler si sami ne pomagamo, nam tudi drugi ne pomorejo. IIvola gre v tej zadevi društvu »Adrija*, ki nas je dovedlo do tega, da ne prosimo, da zahtevamo pravice za svoje davke, katere vsi plačujemo. Vlada nam ni naklonjena. Drugi narodi so si znali sami pomagati. Slovensko časopisje pa naj deluje v to, kar nam manjka, c^sar tako krvavo potrebujemo. Shodi pa naj se sklicujejo za slovenski narod in ne za stranke, n» v strankarske namene.
Predsednik je rekel na to, da tiči v organizaciji velika moč. Drugi narodi imajo boljšo organizacijo, in ta je povod, da se jim je izboljšalo stahšče v toliko, da lahko gledajo z višjega stališča na nas, kar se tiče organizacije   tako   borne   Slovence.   Mnogo
lahko dosežemo, ako  se gibljemo, ako  smo si v sveti svojih pravic in  svojih dolžnosti.
K tretji točki dnevnega reda, namreč o delovanju  društva   .Adrije*, je  govoril tč. podpredsednik cand. iur. Tomo S orli. Delovanje društva »Adrija*.
Pojasnil je, kaj pravzaprav nameravajo akademiki s tem, da prirejajo shode po deželi. Lansko leto sta se vršila dva taka shoda, na obeh so se zahtevale slovenske ljudske, srednje in visoke šole, ker uživamo glede zadnjih dveh vrst šol ravno toliko pravic kakor cigani v Avstriji. Tudi letos se bodo po shodih povdarjale iste zahteve, zraven istih pa se bodo razmolrivala še druga vprašanja, ki so velike važnosti za naš narodni obstoj. Slovenci smo namreč na najbolj izpostavljenem kraju r Avstriji, naše dežele segajo do morja, h kojemu silijo naši naj-Ijutejši sovražniki s severa. Naš narod bi lahko štel dandanes kakih 8 milijonov. Stisnili so nas pa od vseh stranij tako, da nas je samo še 1 '/, milijona. Skrajni čas je torej, da se pobrigamo, da se ohranimo viaj v tem številu, v kakoršnem smo se našli, ko smo s« vzdramili iz spanja. Jn ker m prvi predpogoji sreče in bodočnosti naroda narodne šole, moramo dosledno in energično zahtevati to, kar nam gre, kajti neltevilne so te-žkoče, ki se stavijo slov. dijakom na srednjih in visokih šolah vsled nemškega učnega jeziki, in velikanska je škoda, katero trpimo na polju znanosti, ker nimamo svojega vseučilišča.
Shodi pa imajo tudi namen, da odpravijo ono nezaupanje, katero je dosedaj užival akademik med našim ljudstvom in da se pripravijo tla raznim akcijam in novim idejam, ki se imajo širiti med "istro. Prva nalog« vseh slov. rodoljubov bi morala biti ta, da posvetijo vso svojo skrb izobrazbi n«j-Sirših slojev našega narola. Društvo »Adrija* je vzelo v svoj program ljudske knjižice, čitalnice, predavanja, brolure in drugo. Ustanovitev ljudske knjižnice v Gorici je skoraj ž j gotova stvar, sedaj pa je pričeti z ustanavljanjem tukih knjižnic po deželi. Do sedaj imamo samo eno tako knjižnico, katera izborno vspeva, in ta je v K o b a r i d u. Po vzgledu iste se lahko ustanove take knjižnice po vseh naših premožnejših občinah t tem, da se postavi v taakoletni proračun gotova sveta v ta namen. Vedno pa je pričakovati pri tem tudi podpore od strani denarnih zavodom
haloga akad. društva »Adtij«- je pa tudi ustanovljati bralna društva po onih za-puščerrh krajih, kjer jih ni. Vsak posameznik si ne more nabaviti listo*, ako se jih pa združi več skupaj, se lahko pouče o najvažnejših vprašanjih, o svetovnih dogodkih in o drugih točkah za malenkostne prispevke. Bralna društva pa nimajo samo tega namena, ampak ona povzdigujejo tudi družabnost, slchern član se olika in opiti v raifo-(Dalj c t prilogi.)
imel sedaj vse polno sladkih, božajočih akcentov. Tudi njuni senci sta se razločevali na granitnem zidu za njunima hrbtoma: najprej bela Marjetična avba, nato cela njena vitka postava v črni obleki, in ob njeni strani široke rame njenega prijatelja. Nad njima široka slamnata streha, in za vsem tem brezkončne, mračne teme, brezbarvna praznina vode in neba...
Slednjič pa sta se vendar vsak večer vrnila v kočo ter sedla na ognjišče. Stara Ivona je kmalu zaspala, glava se jej je sklonila na prsi, in prav nič ju ni ovirala v ljubezni. In tako sta šepetala dalje, da vsaj malo nadomestita molk preteklih dveh let. Hotela sta se navžiti do cela teh lepih večerov, ki bodo skoro končali.
Dogovorjeno je bilo, da bosta stanovala tu pri stari babici, ki jima je hotela v oporoki zapustiti svojo kočico. Za sedaj nista ničesar popravljala, ker ni bilo časa. Odložila sta to za tedaj, ko se Jan zopet vrne z Islanda; takrat sta hotela malo olepšati to ubogo, zapuščeno gnjezdo.
II.
... Nekega večera jo je kratkočasil s tem, da jej je pripovedoval tisoč malenkosti], kijih je bila storila ali ki so se jej bile pripetile, odkar sta se prvikrat videla: naštel jej je celo vse obleke, katere je imela, in vse % 3selice, katere je bila med tem obiskala.
*>jsrušala ga je strme\ Kako je li videl vse to? Kdo bi si bil mislil, da je on to opazil, da je bil zmožen, si kaj takega zapomniti?...
Smehljal se jej je skrivnostno ter jej pripovedoval Še druge podrobnosti, celo take stvari, ki jih je sama že skoro pozabila.
Sedaj ga ni več motila v pripovedovanju. Poslušala ga je molčer polna neizrečne radosti. Zdelo se
jej je, da je uganila, da ga umejo: ljubil jo je, tudi on je njo ljubil ves ta čas!,.. Nanjo je mislil vsako uro; in to jej je odkril sedaj v svoji priprosti naivnosti !...
In če je bilo tako, zakaj se je še potem branil, zakaj je pustil, da je toliko trpela ?
Obljubil jej je bil pač, da jej pojasni to skrivnost, ali odlašal je od dne do dne; samo nasmehnil se je ves v zadregi, kadar ga je spomnila na njegovo obljubo...
III.
Nekega lepega dne sta se odpravila z babico Ivono v Paimpol, da kupita poročno obleko.
Med njenimi lepimi, gosposkimi oblekami, ki so jej izostale izza nekdanjih dnij, jih je bilo gotovo nekaj, ki bi se bile dale prirediti za to slavnost, ne da bi bilo treba kupiti še kaj novega. Toda Jan jej je hotel pokloniti to darilo, in ona se nt bogve kako branila: zdelo se jej je, da je že na pol njegova žena, če jej podari obleko, ki jo je plačal s svojim denarjem, z delom svojih rok.
Izbrala sta črno, ker je Marjetica še žalovala za očetom. Toda Janu se ni zdelo nobeno blago, kar so mu jih pokazali, dovolj lepo. Bil je nekako ponosen nasproti prodajalcem, in on, ki bi ga ne bil spravil poprej za noben denar v kako paimpolsko prodajalno, se je danes za vse brigal, celo po katerem kroju bo narejena obleka. Hotel je, da jo obsije Marjetica z velikimi žametnimi trakovi, da bo še lepša.
IV.
Noč je že padala na skalno obrežje, ko sta zopet nekega dne sedela na svoji samotni klopici. Tedaj so obstale njune oči slučajno na grmu črnega trna, ki je rastel ob poti med kamenjem, — jedini daleč na okrog.
V pol mraku se jima je dozdevalo, da razločujeta na njem majhne, bele šopke.'
Rekel bi skoro, da cvete, je izpregovoril Jan.
In približala sta se mu, da se prepričata.
Bil je ves v cvetju. Ker nista mnogo videla, sta iztegnila roke ter začutila pod prsti polno majhnega, drobnega cvetlicja, ki je bilo vse vlažno od megle. In tedaj sta prvikrat začutila, da se poCasi blila pomlad; objednera «ta zapazila, da je dan nekoliko zraatel, da je zrak nekoliko milejši in noč malo svetlejša.
Toda kako »vredno hitro je razeval ta grm! Nikjer okrog in okrog ni bilo najti nobenega drugega. Brez dvoma je razcvel samo za nju, za veliki praznik njune ljubezni...
— O, toje najino cvetje, potrgajva ga, je**ek©Uan.
In tipaje je povil šopek s svojimi okornimi rokami ; z velikim ribiškim nožem, ki ga je nosil za pasom, je skrbno odstranil vse trnje ter ga potem pripel Marjetici na prsi,
- Glej, kakor nevesta si zdaj, je dejal ter stopil par korakov nazaj, da bi videl skozi temo, kako m jej poda šopek.
Pod njima je nalahko pljuskalo mirno morje ob nabrežno kamenje, tiho, pravilno, jednakomerno, kakor bi dihalo v globokem snu. Zdelo se je, da ne zavida dveh srečnih src, da jima celo privošči iho radost, ki sta jo uživali tu ob njegovi obali...
Dnevi so jima potekali počasi v pričakovanju teh večerov, in ko sta se v pozni uri ločila, sta se čutila vselej malodušna, ker je bilo že končano...
Treba je bilo hiteti, hiteti, zaradi potrebnih papirjev in drugih stvarij, in bala sta se, da ne bi bila dovolj zgodaj pripravljena, da bi morala pustiti iz rok to sladko srečo ter čakati do jeseni, do negotove bodočnosti...
Priloga „SoCe" it. 64 i dne ID. avgusta I9B4.
;oru s svojim  tovarišem in se nauči  zagovarjati svoje mnenje.
Kar se tiče predavanj, javnih predavanj, bi morali hoditi Slovenci k Cehom ali pa k drugim  narodom v  šolo. Razni učenjaki, profesorji, odvetniki, zdravniki  hodijo od Časa do časa med   ljudstvo ter ga poučujejo o tem, kar spada v njihovo področje. In koliko lepih stvarij   se bi dalo obravnati pri takih predavanjih.  Malo ve n. pr. naše ljudstvo o pojmu klerikalizma, liberalizma in socijalizma. Mnogi vedo  sicer, da so klerikalci  navadno   oni,  ki drže z duhovniško stranko, liberalci' nasprotniki teh, sOuijattsti pa oni, ki vedno in vedno hrepene  po izboljšanju svojega stanja, da bi pa «meli prave pojme bodisi  o klerikalizmu,  liberalizmu ali pa socijalizmu, ne. Nas kmetovalec večinoma ve, da ima kot davkoplačevalec pravice, da lahko voli župana  in  poslanca, ne  zna  pa teh pravic uporabljati. Nejasna toCka našemu ljudstvu je tudi   splošna in jednaka  volilna pravica. Kakšen boj m bije za njo ravno v lostdnji Kranjski.   Da bi pa ime! kdo pravi pojem c *».m* ni, ker ga ni do sedaj le nihče ni pri? ^  poljudno poučevat o menda najvažnejših točkah današnje dobe. Koliko se bi dalo   predavati   o  narodnem gospodantvu, koliko bi si ravno pri tem pridobil nal kmetovalec v tvoj biigor  ia v basen vsega slovenskega življa l Zgodovina bi bila   tudi lep predmet,  kajti iz  nje bi  se ljudstvo   učilo uiersikaj za svojo bodočnost. Zgodovina drugih, močnejših narodov nas uči, kako se moramo vesti, da dosežemo enkrat ono stališče, ono visoko stališče, po katerem hrepeni vsik Slovenec, ko vidi drugorodca  motnega, duševno in tek s no čilega. Večkrat se  bi dalo razmotrivati  na   takih predavanjih   naravne sile, cd katerih je ravno na* kmet  tako   odvisen. Zakaj ne   bi šel   mlad   zdravnik   med priprosto ljudstvo, ter razjasnil, kako se um treba vesti v tem aii  onem   slučaju   bolezni i. t. d„ ko ni hipne zdraviliške pomoči biizu. lUvnoUko bi pa tudi mlajši ali pa tudi starejši juristt zamegli pridavati o raznih pravnih vprašanjih, ker ucpuznanjc tciiKljudi zakonskih določb zaved ? mar^ikogar v ogromni) škodo. V l/ublani se je združilo več mliddi profesorjev, jurislov idr, ki prihajajo m povabilo kakega   društvi   na  deželo,  kjer  govore v pol;udui obliki o tej aii oni stvari. Dejstva je, da so se na Kranjskem taka predavanja obnesla,  in  zakaj  nuj bi  se ne tudi pri nas na Goriškem s1 Čitalnice, bralna društva naj s   obrnejo ob kaki priliki recimo na drultvo .Adrha", ki rini preskrbi kakega predavatelja. Naša naloga pa je tudi, da budimo narodno samozavest.   V  tem   oziru   so   bili č.hi pred 00 leti v istem položaju, kakor mi danes. Ako gre Slovenec v tuje dežele* de'at, govori pri prihodu v domači kraj skora^ rajo tuj jezik, kakor pa  iiuterin, kar se   opažu;e skoraj v vsaki  vasi   pri   vojakih in de''avc>h, ki so s'užili svoj kruh po   nemških   d ž*.j,di. (>hi, in sicer  zave.inejsi  C hi,   so   Sli   med ljudstvo, povedali mu in tudi dopoveda!i, da
je češki jezik ravno tako lep kot n. pr. nemški in češko ljudstvo se je nehalo postavljati z znanjem nemškega jezika, ker so s svojimi unetimi besedami vkoreninili v srca vseh Čehov tako potrebno narodno samozavest. Samozavest bi bilo treba propo-vedovati tudi pri nas, da bo s časoma sle-heren Slovenec tudi ponosen na to; da je "Slol^eŽT*^^^^-^^-'---    •—*.-»
Dalje si je pa nadela »Adrija* tudi drugo nalogo, ki je velikega pomena za obmejne Slovence, katere moramo podpirati z vsemi svojimi močmi. Saj so oni člani iste slovenske rodbine. Najbolj so izpostavljeni nečednim, potujčevalnim nakanam drugorod- j cevr ki se poslužujejo pri tem svojem delu i vsemogočih sredstev, samo da bi zmanjšali jezikovne meje našega naroda, .Adrija* ' pojde med obmejne Slovence, da prouči, kaj treba napraviti, da se nihče več ne izgubi, koliko Slovencev je v omenjenih krajih. Dosedaj je menil vsakdo, da je že mnogo napravil, ako ja daroval kako svotico za olrok: obmejnih Slovencev. Dobro, toda ako spoznamo popolnoma statistične razmere ta-molnje, nam je potem tem lažje pomagati. Glede narodnega kolka, čegar razpeča-vanje spada tudi v delokrog .Adrije*, in o katerem se je že tol-ko pisalo po časopisih, zavzema .Adrija* to stališče, da podpira s tem gorilki ,Š>liki dom*, ker skrbi le on dosedaj za šolstvo v Gorici; pri tem svojem delu pa stremi društvo .Adrija* po tem, da | postane ,Šol»ki dom" narodova last in ne last te aii one stranke, ker le na tej podlagi je zagotovljen takemu prepotrebneniu podjetju, kakor je »Šolski dom*, procvit in obstanek. Društvo samo se je že premčalo, da bo rad daroval slednjič vsak svo,, mar za ta zavod, ki se potem lahko siri in veča, ljubljen od vseh Slovencev.
Društveno delovanje se razteza tudi po odpravi vseh onih napisov v tujem jeziku, ki kvarijo pupolnoma slovenski značaj slov. občin. Zakaj imamo na hišah v občini nemško napise zraven slovenskega, zakaj zavzema ii) nt-ki jezik na občinskih pečatih prvo mesto r V«ak tujec, kdor vidi take napise, krajevna imena najprej v nemškem jeziku, si misli koj. da je mešano prebivalstvo, dočim ni mogoče najti uiti z lučjo v dotični vasi kaki ga Nemca. Ker pa taki napisi grdijo značaj cbčm, morajo izginiti, kakor mora izginiti vsaka stvar, ki bi dala lomu ali onemu povod za neresnične zaljučke. Nemškega pečata ne rabimo. Dvojezičnih napisov pri železnici scer ne moremo odstraniti. Tam ukaže vlada in prvomcsliia nemščina je le sad sedanjega duha, ki veje pj mimsterstvu. Proti temu ne moremo ničesar. Čakajmo, da se duh izpremeni ali že po delu naših poslancev ali drugače.
Velevažno je tudi to, da se hoče društvo .Adrija* obrniti do vseh slovenskih občin, naj bodo pripravljene na oni moment, ko so hode zahteval slovenski gimnazij. Ze pred dvema N-torna   se ;¦» vr* !a   i:.ta  akcija,
toda, žalibog, z neugodnim  vspehom, ker je i menda le 36 občin odposlalo svoje  prošnje na pristojna mesta.
Delovanje .Adrije* na narodno izobraževalnem polju meri tudi na to, da si vstvarimo tako organizirane čete naroda, kakor ima organizirano general svoje vojaštvo. Čehi imajo v Sokolstvu s,vojoi jnarodno vojsko, ki je na ta način organizirana, Veš narod do zadnjega delavca in do zadnjega kmetica v zadnji gorski vasi bi moral biti poučen o naših narodnih stremljenjih in biti pripravljen vsak čas nastopiti na korist istim. Danes v tem oziru ne moremo zabeležiti ničesar dobrega. Pri nas smo takoj pripravljeni nastopiti za kaj drugega, za narodni interes pa ne. .Škrat" je nedavno prinesel sliko, ki predstavlja Sokolstvo pri Čehih in pri nas. Čehe predstavlja tu kot ponosne narodne vojake, Slovence pa kot romarje z upognjenimi hrbti. Ta slika je veleznačilna za naše razmere
Konečno še nek:; besed o stališču društva .Adrije* napram političnim strankam v deželi. Govori se, da smo nad strankami, da si prisvajamo pravice za združitev vseh strank, kar pa ni res, saj ima društva svoja določena pravila. Društvo deluje v izobrazbo in omiko slovenskega ljudstva, ker ve, kaj lahko zakrivi nevednost, ono se poteza za njegovo svobodo, da se oprosti vseh tujih vplivov, društvo hoče, da bi ljudstvo napredovalo povsod in na vseh poljih. Ako ima kaka slovenska stranka to tudi v svojem programu, mora biti zadovoljna z »Adrijo*, ako ji pa nasprotuje druga stranka pri tem njenem idealnem delovanju, vendar ne more omejiti njenega delovanja. Velevažno je pa za slovensko stvar, da se sleherno strankarsko vprašanje podredi narodnemu vprašanju, kateremu se mora umakniti vsako drugo vprašanje. Društvu .Adriji* jo na srcu le blagor ljudstva, in v koliko delujemo v to svrho, J naj si napravi občinstvo samo svojo sodbo, Pri tem njegovem delovanju naj ga pa podpira učiteljstvo, ki je v vedni dotiki z našim ljudstvom, da dosežeta roko v roki toli zasoljene svoje cilje.
Po tem govoru, ki je bil sprejet z navdušenjem, je prečital stud. iur. Radoslav U robat resolucije:
1. Vipavski Slovenci, zbrani na ljudskem shodu v Dobravljah dne 7. avgusta laol., zahtevamo najodločnejše, da se konečno izvrši člen XIX. osnovnega državnega zakona v državljanskih pravicah tudi v prilog Slovencem na Goriškem ter pozivljerao vis. c. kr. naučno ministerstvo, da vendar enkrat ugodi stari opravičeni zahtevi slovenskega prebivalstva na Goriškem in realizuje čimprej višji gimnazij v mestu Gorici s slovenskim učnim jezikom. Odpravi naj se enkrat stara krivica, da je učni jezik goriškega gira * nazija nemški, ki niti deželni jezik ni, in ki je v prvi vrsti kriv kričečih nevspehov tega gimnazija.
II. Vipavski Slovenci, zbrani na ljudskem shodu dne 7. VIII, 04. v Dobravljah, se pridružujemo manifestacijam in zahtevam po slovenski univerzi v Ljubljani, katero smatramo kot neobhodno potrebno za razvoj slovenskega naroda.
IU. Vipavski Slovenci, zbrani v ljudskem shodu v Gorici dne 7. VIII. 04., poživljamo slovenske poslance, da vedno in povsod z vso vnemo in odločnostjo zastopajo v prvih dveh  resolucijah navedene zahteve.
Resolucije je sprejelo občinstvo enoglasno in z velikim navdušenjem. S tem je bil končan dnevni red. K besedi se je oglasil še g. nadučitelj Anton M oži na. Stavil je sledeče^ resoIučijeTprej pa še vsako temeljito razložil:
1.  G. kr. kmetijska družba v Gorici naj se preustroji tako, da bode odgovarjala potrebam slovenskega dela naše dežele.
2.  Če bi se potrebna prememba pod 1. ne dala izvesti, naj se ustanovi za slovenski del dežele nova kmetijska družba s podružnicami.
3.  Vsako politično društvo deluj nepretrgoma in imej svoje glasilo. Kdor prihaja samo pred volitvami med narod, ni pravi prijatelj narodu, ampak zastopnik svojih interesov.
4.  Dobro učiteljstvo nam je potrebno v šoli in zunaj šole. Zato naj sprejme ljudsko učiteljstvo država v svoje področje, dokler država tega ne stori, pa naj deželni zbor poskrbi zanj tako, kakor je poskrbel tržaški mestni šolski svet za slovensko učiteljstvo v tržaški okolici.
5.  Vstanovljajo naj se druge koristne družbe s podružnicami.
6.  Ukrene naj se vse potrebno, da dobimo dobre voditelje takih družb in podružnic.
Tudi te resolucije so bile vsprejete.
Predsednik se je zahvalil ,Adriji" in občinstvu z željo, naj kmalu še poietijo slov. akademiki ljudstvo na deželi, in s 'tem zaključil javni shod, ki gotovo ni bil brez koristi, ki naj bi ostal še dolgo časa v spominu zavednih Vipavcev.
DOPISI.
Iz Sežane. — .Zor i slava*, novoustanovljeno pevsko društvo, ki si je nadelo nalogo, skrbeti in gojiti slovansko pesem In s tem prispevati k probuji, povzdigi in na-obraževanju nar> dovenskega, stopa prr!: v javnost-z nad, a ga bode si. ob.,nstvo v njega zapričetem vzvišenem delu podpiralo, sosebno pa da mu pokaže svoje simpatije z veliko številnim obiskom pri veselici, ki se bo vršila 14. avgusta 1904. na krasno odjčenem vrtu g. L. Mahorčiča z nastopnim programom: 1, Mladi vojaki, godba; 2. Pozdrav (Liharnar), mešan zbor; 3. Prodana nevesta, godba; 4. Križari na moru, mešan zbor; 5. .Postojnska jama*,godba; 6. Veseloigra .Doktor Hribar* ; 7. Domovini, godba;
Ljubezen, ki sta jo uživala n.i tem žalostnimi kraju, pri večnem Šumenju morju, z večno, nemirno mislijo na hitro bi«zori čas, ta ljubezen je imela na sebi nekaj {(osebnega, skoro mračnega. Bila sta drugačna nego drugi Saljubljenei, resnejša in bolj vznemirjena v svoji ljubezni.
Jan Še vedno ni povedal, kaj je imel proti njej v zadnjih dveh letih, \\\ kadar je zvečer odšei, je ta skrivnost mučila Marjetico. AH vendar je vedela, da jo nad vse ljubi.
Kes je, da je .lan ljubil Marjetico ves čas, toda tako kot sedaj ne: v sreu in možganih mu je rastla ta ljubezen vedno bujuejše, kakor plima, ki se dviga in dviga, dokler vsega ne napolni. Tako ni ljubil š* nikdar na svetu.
Včasih se je iztegnil po kameniti klopi, položil glavo na Marjetična kolena ter se dal negovati, kakor otrok; potem pa je hitro zopet vsta; ker se mu toni zdelo spodobno. Legel bi bil na tla, k njenim nogam, ter ostal tu, naslonjen s Čelom na rob njene obleke. Nikdar se je Se ni upal drugače poljubiti nego bra-tovski. SpoStoval je nekaj neznanega, nevidnega, kar je bilo v njej. In to je bila njena duša, ki se mu je kazala v čistem zvoku njenega glasu, v njeifem tihem smehljaju, v njenem Iopom, jasnem pogledu...
In to jo bila objednem ženska iz mesa in krvi, lepša in vrednejša poželjenja nego katera druga! In kmalu pride Čas, ko bo njegova, vsa njegova, kakor prejšnje njegovo ljubice, in nič se vsled tega no izpremeni na njej, ostane zanj to, kar mu je sedaj, vedno *ista«, vedno jednaka!... Pri tej misli je vstre-petal ves tja do mozga; ni si mogel prav predstavljati, kako neizmerna bo morala biti ta slast. Toda otresel se je teh mislij, in skoro so je vprašal, se bo li upal kdaj storiti ta sladki greh...
V.
Deževna V"-H>ra sta sedela drug ob drugem na ognjišču, in babica Ivoua jo dremala njima nasproti. Plamen, ki je plesal po suhih polenih, je risal njuni velikanski senci na črnem stropu.
Govorila sta tiho, šepetaje, kakor vsi zaljubljenci. Toda nocoj sta večkrat v zadregi obmolknila. Zlasti on ni skoro nič govoril ter s pristajenim smehljajem pobesal glavo, hote se izogniti Marjetičnim pogledom.
Ves večer ga je obsipala z vprašanji, da bi jej pojasnil ono skrivnost, katere jej ni hotel doslej razo-deti, in nocoj se jej ni mogel več izviti: bila je preveč prebrisana, in hotela je na vsak način vedeti; ni jej mogel uiti po nobenem ovinku.
Morda zle govorice, ki so se širile o me»i?ga je vprašala.
Hotel jej je pritrditi. Zle govorice, oh!... teh se ni manjkalo v Paimpolu in v Ploubazlanocu.,.
Hotela je vedeti kaj natančnejšega. Tedaj pa je postal zmeden in ni vedel, kaj bi rekel. In videla je, da mora biti nokaj drugega in ne to.
- Morda moja obleka, Jan?
Gotovo, tudi to je nekoliko pripomoglo k temu: nosila se je nekaj časa pregosposko, da bi mogla postati žena priprostega ribiča. Toda slednjič jej je moral priznati, da to ni bilo vse.
—- Ali zato, ker so nas imeli takrat za bogate, in si se bal, da bi te odklonila ?
-One! To ne!
Odgovoril je to s tako naivno gotovostjo, da se je morala Marjetica zasmejati. In potem je nastal nov molk, in tam zunaj jo bilo čuti ječanje vetra in morja.
Dočim ga je pozorno opazovala, se jej je polagoma rodila nova misel, in z izpremenjenim glasom jo izpregovorila:
—- Torej nič od vsega tega ni bilo, Jan; no ? In pogledala mu je hipoma naravnost v oči s skrivnostnim, nevzdržnim nasmehom človeka, ki ja uganil.
In Jan se je zasmejal ter se obrnil v stran.
Torej je res zadela pravo: pametnega vzroka jej ni mogel navesti, ker ga nikdar ni imel. Bila je zgolj njegova trma, kakor je rekel nekoč Silvester, in to je bilo vso! Ali mučili so ga res že v si s to Marjetico Ves svet mu jo je uslljeval, njegovi stariši, Silvester, njegovi tovariši Islandci, in naposled še ona sama. In začel se jo braniti, da ne in ne, v dnu srca pa je vendar še hranil skrivno misel, da se nekoč, ko ne bo nihče več na to mislil, izpremeni ta »ne« v »da«.
In ta otročja Janova trma je bila kriva, da je Marjetica dve dolgi leti zapuščena zdihovala ter si želela smrti...
V zadregi, ker se je čutil rp-^rinkanega, se je Jan naprej smejal, potem pa je upri v Marjetico svoje dobre, resne oči, ki so jej stavile ponižno vprašanje: mu bo-li mogla odpustiti? Čutil je sedaj tako globoko kesanje, da jej je prizadel toliko žalosti. Mu li odpusti ?..
— Vidiš, Marjetica, to je moj značaj. Tudi doma, pri stariših, sem takšen. V časih, kadar me prime trma, se držim po cel teden, kakor bi bil jezen, in skoro ne govorim o nikogar. In vendar jih zelo ljubim, ti veš, in ubogam jih v vsem, kar hočejo, kakor desetleten otrok... Da si res mislila, da se ne maram ženiti! O ne 1 To ni moglo več dolgo trpeti, prišel bi bil prejkoslej k tebi, Marjetica, veruj mi!
(Dalje pride.)
8. Slava delu, moški zbor; 9. Sokolska koračnica, godba; 10. Prosta zabava. Ples. Vstopnina k veselici 50 tot. s sedežem 1 K. Plesni komadi po 10 stot.
Prlčetek veselice ob 41/* wri popold. Cisti dohodek porabi se v gmotno povzdigo mladega društva.
Na mnogobrojna udeležbo uljudno vabi odbor.
Is Kobdllja. — Novoustanovljeno .Bralno in pevsko društvo Slovan v Kob-dilju" je imelo prvi občni zbor v nedeljo dne 7. t. m. po popoldanski službi božji pri pri g. Filipu Mahniču s tem redom:
1. Nagovor društvenikom. 2. Izvolitev odbora. 3. Naročitev Časnikov. 4. Predlogi.
Kobdiljciin Štanjela, pristopajte k druitvu .Slovan", katero bo delovalo v izobrazbo in pospeševanje narodnega Čuta med nami. Kakor je trdna kraška skala, tako bodi naša vez v društvu, ki kaži tujcu, da smo vredni sinovi pradedov. Podrobneje poročilo o obenem zboru sledi.                 Kobdiljec.
Dtaite ta rum mta
Imenovanje. — Začasno upokojeni tajnik finančne prokurature dr.Karol Preuin pristav iste prokurature dr. Karol Lukež sta imenovana tajnikoma finančne prokurature.
Umrl je v Krminu dr. Jos. Deperis, nekdanji župan v Gorici. Dosegel je starost 81 let. Prišel je v Gorico kot sodnijski uradnik, pustil sodnijsko službo ter se posvetil odvetniškemu stanu. Leta 1861. je bil izvoljen v mestu zastop ter bil od leta 1877. do 1882. mestni župan. Potem je odstopil, ker se je bil pokazal pri upravi nekega mestnega zaloga nered. Odšel je v Krrain ter tam dalje živel kot odvetnik. Dr. Deperis je bil tudi deželni poslanec in deželni odbornik. Laški listi ga hvalijo kot zvestega Laha, nasprotnega slovenskim težnjam!
Važen načrt. — V soboto smo priobčili v .Soči* razglas c. kr. okrajnega glavarstva o načrtu znane tvrdke Ganz & Conip., ki namerava porabiti vodno silo blizu Sodnega izvira za 8 turbin po 4500 konjskih sil, ki naj bi zadoščale za električno silo, ki bi se porabila v Gorici, Furlaniji in Trstu.
Važen načrt! Ako se posreči izvršitev, ne ame izostali korist za celo Soško dolino. Zato naj bi merodajni krogi, ki imajo ob Soči kaj besede, ne zamudili prilike, da že zdaj, ob komisijonelnem obhoda od 24. t. m. naprej, ne pozabijo na koristi Soške doline ter podajo na zapisnik zahtevo, da morajo biti deležni dobrot bodoče naprave vsi kraji ob Soči do Gorice. Bole, Kobarid, Tolmin, Solkan itd. morajo dobiti po najnižji ceni električni tok za luč in malo obrt (gonilno silo.) — Posebno zastopniki občin Trenta, Soče, Bole, Žaga, Srpenica naj bodo na licu mesta ter podajo na zapisnik tozadevne izjave. Toliko V3led previdnosti že zdaj. Več spregovorimo, ko bo pripraven čas za to.
V Ozeljann še vedno nimajo župan«. — Drugič je bila določena volitev župana v Ozeljann v soboto 6. t. m. Ali do izvolitve ni prišlo. Starešine prvega razreda s ostali pred voliščem. Večina zahteva zase županski stol ter prepušča vsakemu razredu dva podžupana, manjšina pa je zahtevala tudi tako zase. Tretjič bo določena volitev menda še ta teden.
Na goriški davkariji je prilepljen nekje slovenski in laški izkaz naklad na iz-ravne davke. Imena davčnih občin pa so pisana na obeh izkazih izključno v laških spa-kedrankab, n. pr. Raceogliano (Orehovlje), Boccavizza (Bukovica), Pegg (Peč),Ossegliano (Ozeljan), Osseg (Osek), Prebacina, Visno-vieco (Višnjevik), Vipulsana (Vipolže), Ober-Geroi (Gorenje Cerovo) itd. D ji plačujemo davVe, je dobro, da bi se pa vsaj pravilno zapisala imena občin, kakor spadamo, ne I Drugega ne manjka kot še Montespina (Dornberg), Moncorona (Kronberg) in Piedi-monte (Podgora.)
Odkar vodi našo glavno davkarijo La-hon Thedrez, smo sicer že vajeni kršenja ravnopravnosti pri tem uradu, toda to je že vrhunec škandala, da se celo v c. kr. uradu na slovenskih izkazih poštena slovenska krajevna imena na tak način pači in grdi. Ako taki škandali ne prenehajo, si bomo znali pomagati.
Razpis štirih deželnih podpor. — Razpisujejo se s tem štiri deželne podpore po 400 kron za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šole.
Te podpore se podele za I. leto obiskovanja visokih šol, in se bo gledalo na to, da dobita podpore dva dijaka slovenske in dva italijanske narodnosti.
Če bi manjkalo dijakov izmed ene re-Cenih narodnosti, sme se nakazal' podpore dijakom druge narodnosti.
Pou^ are se bodo izplačevale v štirih Četrtletnih odplačilih na prošnjo deleženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vseučilišCno matrikulo in pozneje, da obiskuje vseučilišče.
Dotične prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do 15. oktobra 1904. in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, uboštva in vpisa v eno izmed visokih šol.------Deželni odbor.
Volitev t deželni abor aa mesto Gorica na mesto dr. Graziadia Luzzatta je razpisana na dan 1. septembra t. I.
Vojaki pridejo. — V Gorici nastanijo od zunaj došle vojake po šolskih poslopjih, katera v to svrho že izpraznujejo. Šolska poslopja bodo na razpolago vojakom od 13. t. m. do 12. prih. Poveljnik 3. vojnega kora flem. Suceovatv pride baje v Gorico dne 12. t. m., odkoder gre takoj do Kanala. 27. peš-polk iz Ljubljane pride baje v Gorico že 13. t. m., potem odide skupno s tukajšnjim peš-polkom v Riheraberg in od tam v Komen k brigadnim vajam. Tukajšnji pešpolk je odšel včeraj v Medejo v Furlaniji in od tam proti Bracanu, kjer je imel ob meji polkovne vaje, V Gorico se vrne drevi.
Lebherzova tovarna vžigalic zgorela. — Sinoči kmalu po 8. uri se je raznesla po Gorici vest, da gori Lebherzova tovarna vžigalic. Videla se je tudi velika svetloba proti nebu, prihajajoča od ognja. Na lice mesta so prihiteli takoj artileristi s stotnikom Trdoglavom, ki se je posebno odlikoval pri gašenju, potem domobranci in na to ognjegasci. Delalo se je hitro, ali ogenj se je tudi hitro širil. Cez eno uro se je posrečilo omejiti ogenj, konec pa je storila nevihta okoli 11. ure. Gasili so pa še do druge ure po polnoči. Škoda je velika. Ogenj je naatal v dvorani, kjer delajo delavke škatljice za vžigalice.
XIX. velika skupSčlna družbe sr.
Cirila In Metoda v Žalen. — Letos se je
vršila velika skupščina v Žalcu pri Celju. Ko
I so prispeli gostje na žalski  kolodvor, je za-
I svirala godba in burni živio-kiici so doneli
po zraku.
Pred prvomestnika monšigr. Toma Zupana je stopil žalski župnik Koren ter v na-I vdušenih besedah pozdravil skupščinarje kot dobrodošle na žalskih slovenskih tleh. V ime žalskih Slovenk je pozdravila v besedah došle goste gospica Ljubica Lipoldova ter izročila prvomestniku krasen Šopek svežih rož z narodno trobojnico. Nato je še pozdravil došle goste g. Nidorfer v ime žalske podružnice. Na lepem sprejemu se je zahvalil prvoraest-nik g. Tomo Zupan, naglašajoč, kako zelo je družba ponosna, da more zborovati na tako odločno narodnih tleh, kakor je trg Žilec. Skupščinarji so nato v sprevodu odkorakali pred obe. hišo, kjer jih je v imenu občine in narodnega trga pozdravil župan g. Sirca. Odzdravil je prvomestnik Zupan. Po zajutrku pri Hausenbichlerju je bila maša v cerkvi sv. Kanci jana.
Občni zbor je pričel ob 11. uri ob iz-venredno veliki udeležbi. Zborovanje je ot-voril prvomestnik Zupan s primernim nagovorom ter naznanil, da sta mu pravkar izročili ga. Mira dr. Karlovškova in gospica Gregorinova 300 K kot darilo celjskih Slovenk. Ta^jik g. Ant. Zlogar je nato prečital daljše poročilo o društvenem delovanju o pretekli poslovni dobi. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da*je imelo vodstvo v preteklem poslovnem letu 151 sej. Družba šteje 147 podružnic in sicer 81 mešanih, 34 ženskih in le 22 moških. Pokroviteljev ima sedaj družba 342; na novo jih je priraslo 19. Poročilo beleži z obžalovanjem, da od gori navedenih 147 podružnic spi skoro ena tretjina, in izraža nado, da se dobe rodoljubi, ki vzbudijo k novemu življenju speča društva. Družba je vzdrževala, odnosno podpirala 25 zavodov, katere je obiskovalo okrog 250O otrok. Učiteljem na družbinih zavodih v Trstu so se dovolile enake plače, kakor jih uživajo drugi mestni učitelji. Do letos je delovala družba samo v obmejnih pokrajinah, letos pa je žal morala razširiti svojo delavnost tudi na Kranjsko — v Tržič in Jesenice. Največja nevarnost je v Jesenicah, zato se tudi tam I najprvo zgradi potrebno poslopje za šolo.
Gmotno stanje dražbe se sicer ne more imenovati posebno ugodno, vendar pa je nekaj boljše, kakor lani.
Mesto zadržanega blagajnika je poročal podtajnik g. Makso Bradaška. Glasom tega poročila so podružnice prispevale 8.708 K 70 vin., pokroviteljnina je znašala 4.139 K 60 vin., dohodkov veselic je bilo 5.035 K 89 vin,, občinski svet ljubljanski je dovolil 1000 K podpore, vžigalice so vrgle 3.200 K, kava 600 K, svinčniki in biškoti pa 50 K. Pripomniti je, da so vžigalice v celem do-nesle družbi dobička 11.800 K, kava pa 3.600 K. Časniki so nabrali 6.419 K 56 vin,, in sicer najveC .Slovenski Narod", ki je nabral 3.849 K 65 vin. Vsi družbeni dohodki znašajo skupaj 43365 K 13 vin. Stroškov je bilo v celem 42.541 K 17 vin., med katerimi zavzema prvo vrsto šolstvo v Trstu s 13.460 K 35 vin. Prebitek torej znala 813 kron 96 vin., saldo 31. grudna 1903. pa 2 963 K 10 vin. Poročilo se odobruje vzelo na znanje.
Na predlog g. dr, Iv. Glaserja so se v odbor volili vsi stari odborniki, raeite od-stopivšega blagajnika g. Mart. Petelina pa odvetnik g. dr. Fran Tominšek. Po končanem dnevnem redu je govoril akad. Ribnikar o narodnem kolku.
Ob 1. uri pop. je bil banket, kateri ga se je udeležilo okoli 300 oseb. Vrsto napitnic je otvoril prvomestnik g. Tomo Zupan. Ob pol 9. uri je odpeljal skupščinarje posebni vUk v Celje. Stopivši na peron celjskega kolodvora so zadoneli kakor iz enega grb ur-nebesni .živio* klici, .Celje je slovensko* itd., da je kar odmevalo po mestu. Potem so se razšli na razne kraje.
Izpred sodnlje. — Pred sodniki v Gorici je stal Anton Peressot iz Gradišča, ki je bil vrgel proti sodnemu pristavu tamkaj g. Ad. Bresnigu križ z mize in svečnik, ko ga je bil obsodil na 2 meseca, kakor smo o tem poročali. Peressota so obsodili na 2 leti trde ječe s postom vsake tri mesece.
8 mesecev trde jeCe s postom vsak mesec je dobil Ivan Gorkič iz Vrtojbe, ker je tepe! in ob tla vrgel sodn, slugo Maruliča, ko mu je prišel zarubit bicikelj.
Kozarec v glavo nekemu Petr, Mol-laro je vrgel v nedeljo v Pevmi nekdo v pretepu s tako silo, da je moral iskati takoj zdravniške pomoči v tukajšnji bolnišnici. Po drugi verziji se je vršil pretep na cesti.
Strupeni plini v bohinjskem predora. — Vsled velike vročine je v predoru jako mnogo slabega zraka, ker ni možno vspešno zračiti. .Koks*, s katerim kurijo v lokomotivah za prevažanje materijala, je jel razvijati ogHkove pline, tako, da je skoro ves predor napolnjen s strupenim vzduhom. V četrtek je obležalo nezavestnih nad 100 delavcev, katere so deloma odnesli, deloma odpeljali iz predora. Oba železniška zdravnika imata z bolniki mnogo posla; tudi ostali delavci tožijo o glavobolu in vrtoglavosti.
Posledica Igre % vžigalicami. — Die-letni sinček Filipa Ušaja v Orehovlju se je igral v svoji posteljici z vžigalicami. Unela se mu je srajca in deček se je opekel po polovici života. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico.
»RokovnjaSI*. — Iz Dornberga nam pišejo, da se delajo za uprizoritev velike narodne igre .Rokovnjači* dn<§ 14. t. m. vsestranske priprave, da bodo mogli biti došli gostje popolnoma zadovoljni.
Vstopnice k vesel'?« prodaja v Gorici g. Ant. Jeretič v Semeniški ulici, na kar se opozarja zlasti Goričane, da se tako olajša prodaja pri blagajni pred veselico. Odbor se nadeja obilnega obiska veselice od vseh stranij. Dovoljen je ob 11. ponoči poseben vlak.
Padel s stroja. — V soboto zvečer je padel strojevodja Franc Bauer na železniški •jostaji v Krminu s stroja vlaka, ki je prišel •ji Italije, ter si zlomil levo roko. Pripeljali so ga takoj v Trst v bolnišnico.
Listnica. — G. dop. na Vip. Prihodnjič. —¦ Da smo mogli priobčiti celo poročilo o shodu v Dobravljah, smo morali odložiti več gradiva za soboto.
Nadomestek za arnato kavo. — Pri boleznih na živcih, srcu in želodcu zdravnik večinoma prepove uživanje razdražljive zrnate kave. Ker pa se je njen priljubljeni okus skoro izpremenil v neizogibno potrebo in ker ima Kathreiner-Kneippova sladna kava spričo posebnega načina, po katerem se izdeluje, ta okus brez kvarnih lastnosti zrnate kave, zato se je že pred več nego deset leti
izkazala za edini, pravi nadomestek in zato so jo tudi uvedli kot takega. Kathreiner-Kneippova sladna kava je priroden proizvod naj-tečnejše čistosti, ki jo takoj lahko spozna vsaka kupovalka, in naše gospodinje naj se zlasti čuvajo vseh zmletih .surogatov", ki iz-kušajo z najbolj neverjetnimi, izmišljenimi imeni občinstvo varati o pravi sestavi teh .posebnosti*.
Razgled po svetu.
Zadnje vesti i bojiiea. — Pripravlja se baje odločilna bitka pri AvCanCanu, kamor se umikajo ruske Čete. — Steselj je sporočil sedaj carju o napadih 27. julija. Japonske zgube velike. -—. Na Japonskem se širi velika nezadovoljnost. Neki vojaški vlak so vrgli iz tira. — Na Volčjem hribu pred Port-Arturjem je bil Ijut boj. Japonske zgube to velikanske. Zemlja pod Volčjim hribom je pokrita s trupli, — Ltaojang baje ni v nikaki nevarnosti. — Včeraj so lagali nekateri listi, da se je Steselj, zapovednik Port«Aiturj§» usmrtil 1
DeželuI aborl bodo sklicani tretji teden meseca septembra. Zasedanje utegne trajati v nekaterih deželnih zborih do novembra, državni zbor pa bo sklican v začetku novembra.
Za podaljšanje ieleinlee Trst-Pore* do Kanfanara. — Deželni odbor v Poreču je nakazal c, kr. minist. za železnice na Dunaju znesek 1S.000 kron v pokritje ttroikov za podrobne načrta za železniško progo Poreč-Kanfanar.
Tolstoj o beračenja. — Neki mali pisatelj je prišel vsled bolezni in nesrečnih slučajev v neugodne razmere. Žene in otroci §o stradali. Odločil te j« radi tega, da vstrtii svojo rodbino in potem samega sebe. Poprej pa se je obrnil do Tolttoja, dt izve njegove roitli o samomoru. V pismu je opi» sat obširno svoje življenje ter kako se je trudi! dobiti del«, aH vse zaman. Freponoien pa je, da bi prosil miloščine. Zalo misli, da je pametnejše »toriti konec življenju. Tolstoj je odgovoril, najprvo povedal tvoje mnenje o dvoboju, potem pa rekel, da prosjaCenje, katero sovraži vsa družba, absolutno ni n?-moralično. Nasprotno, včanih l§ celo dolžnost, beračiti. — »Kako živimo na tem •vetu*' vpraša Tolstoj, in n» to odgovarja: Živimo s tem, da kraderno, morimo, izvršujemo nasilne čine. Nobene krinke ni, da bi razruiita pred nami te temeljne pogoje. Zivljitnjo btriča je je bolje od življenja po bai kar otračenih temeljnih načelih, od življenja velike večine človeštva, takozvanib inteligentnih krogov, Ako ne debiš dela, pravi Tolstoj, le berači ali berači Bogu dopadljivo t Ponavljam: Beračenje je naravna potreb« in nikakor ne nemoraSično za tega, kdor berači, tudi ne m iega, kdor daje milolCino, Človek ne sme nikdar pozabiti svoje človeške vrednosti pa tudi ne sme pozabiti, da ima tudi drugi bika človeško vrednost**
Klerikalci proti narodnemu Jeatka. — »Obzor* je prinesel več člankov it' peresa nekega duhovnika v prilog slovanskemu bogoslužju. V .Katoliškem Listu* je odgovoril na vse te Članke dr. Pozroan, čel, da slovansko bogoslužje nt narodovo pravo, te* muč le milost iz Vatikanu; rimska stolica p i ima tudi dolžnost (?) paziti, da se ne uvede slovanski jezik, kjer te obstoji lalinlčioa. Končno pravi, da noben katolik nima pravice (?) kritikovati škofovo postopanje, temveč se mu mora pokoriti. .Hrvatstvo* pa je napovedalo .Obzoru" bojkot ter ga razglasilo za list, veri nevaren.
Poneverjanje pri Hothnchlldu. — Višji Rothschildov uradnik v Londonu, neki Elumenthal, je poneverii 815.000 f. štrl. ter pobegnil. Rothschtld ga niti ni naznanil oblasti.
Zopet političen umor. — Okrožni predstojnik v Sivmalinu (Ruska Armeniji) podpolkovnik plem. Rogualovskl, je bil v Id-garu pri belem dnevu umorjen. Morilec je ušel.
Politični umori na Enakem. - Ruska revolucijonarna socialistična stranka je iadaL povodom umora ministra Pleveja javen oklic, v katerem pravi: »Krvavi čin pravičnosti, ki ga je izvršila bojna organizacija naše stranke in za katerega osrednji odbor prevzame brez obotavljanja popolno odgovornost pred zgodovino in sodišči civilizo-vanih narodov, ni osamljeni čin niti delo samo enega človeka. Za hudodelstva proti ljudstvu, domovini in civilizovanemu človeštvu je Plehveja bojna organizacija ni smrt obsodila in obsodbo izvršila.
K. Gurlbaldl hoče, kakor znano, or-ganizovati armado 50.000 mož, ki bo preskrbljena z vsem za vojno. Avstro-ograki poslanik v Rimu je bil radi tega pri laškem ministerskem predsedniku ter mu je izročil pritožbo avstro-ogrske vlade proti temu. Laški in mednarodni zakoni prepovedujejo v mirnih časih privatnim osebam nabiranje novincev, zlasti še, ako je obrneno proti špe-cijelno imenovani narodnosti/. Ministerski predsednik je skušal poslanika potolažiti, češ, da ne pripisuje Garibaldijevemu rekrutiranju oikake posebne važnosti ter da se je tako rekrutiranje že vršilo, ne da bi se bile radi tega poslabšate razmere do drugih velesil.
Bealcl na vaeučUISČn. - Dne &T(. j m. izisla roinisterska naredba določa, da se abiturijentje realk smejo posvetiti vseucilisč-nim Študijam, ako napravijo dopolnilni izpit iz latinščine, grSCine in fil. propelevtike.Take preiakuSevalne komisije se sestavijo v vseh vseucilisenih mestih. Klasičnih jezikov se smejo realci v ta namen učiti zasebno, na nekaterih realkah pa ?e uvele latinščina, ozir. tudi grščina kot n< obvezni prednici.
Nove visoke gole. — S cesarsko na-r.: iho z dne 'M. ni. m. sla se proglasili rudarski akademiji v Ljubnem in Ffibramu v ruiarnki visoki šoli., Učna doba se podaljša od treh ua Shri leta, 0'Jron.a za abaoivir.ujje obeh strokovnih skupin o i »tirih na pet !ot. Nadalje s* umL« prvi državni izpit o lo-iiic!;mh in si-lo&nih tehničnih disciplinah, do-čim b) djsrdanji drugi in strokovni izpit v bj.Io^e praktičen in looreticm. Nadalje sta dobili iiiionovatii šoli pravco promovirasija za dtkloria moi.tar^kih znanosti. Rektor dobi naslov »rnagn lici-nca* ler bo noni! pri jtlbvisnh prilikah zlato častno terigu s c -s&r;e\o puloi-o.
Dunajski tovorni voanlkl sozuiigali s štra;ko'ti. Spi?diterfi so prvotno odbili zahteve, potem pa so uK-li. Miniicalna tedenska p!«**".* zuaJa K s!."', n» dt-l^ki por-.tek, ako se dela, dop »Mtie odškodnina J K, celi dan 1 K.
T5ko(>Ja prepeljejo na Odrsko. (Jr f Tirni a je pre-tenelit tfgrsko javn» st t, ve-s?'o, da y> fo;ar dovw!iS prevoz zeui^kdi ostankov tiaTuršktm irurlo^a upornika K ik-rdta T«^««yvj. Najbržo je to dovoljenje po-vzr»j*i5 zbornični sklep a zvijanju civilne listi.«. Kakor trdo listi, c-.*3ar dovoli prevoz na Odrsko Se ve* v tujini pokopanih upornikov. Spftmenlea I-.trnkih IJudtklh učiteljev. ¦- • Vsa istrska učit-ljska društva prM/jJi^o turškemu deMncmu zboru spomenici), tuj se jim slulttena leta zni?a;o od 10 ua oo tel* da se mirovnina računa po letih in ne po petii-lnicah in to za pr.th 10 let 10 o Istolkov in za Vsako sledeče klo 2 in * ; odstotkov.
Kronanje »rbskeea kralja. — Kronanje srbskega kra/a bo 2\. septembra v l>e!emgradu. Prestavljeno hi bilo kronanje ie, če bi Hu*i izgubih večjo bitko, alt če bi v Makt-dom;t nastopni resni dogo.iki. Tu;i dvori ne ho lo povabl.eni.
XadJar#ko pramoverje. - - V C .csi i:: okolici je bilo zadnji čas več p-.,?.arov na {•nhi. Kmetje so bili uverjeni, da z i^ajo L:J,e. Ko je tedni prišel v Ctacso i 'ifv.nTici uradnik \Viass:e», ne?ak bi\š>ga ;.:tu*tH'tvt ministra, smatrali so gi kmetje za /..ta, ter ga s koli m sek-rami ubili. Tudh v *. s. it.i Kresni so ubili nek*:ga moža iz isUga vzroka.
NiJnUSI iron r Ameriki se sedaj tu ha, a na svetovni razstavi v M. Loutsu. Iz Nove Mthike ga je poslal guverner Oterj. Vlit je bi! na Španskem leia \:)oo. V novi svet so ga vzeli seboj frančiškani, ki so spremljali odkritega (loronada. Zgodovina tega zvona ;e pristna. Star je torej skoraj poldrtig alo l,el vtč. nego oikritje Amerike po Koluubu, vtnJar je še v dobrem stanju in je bil vedno v rabi.
Vojna med Rusi in Japonci.
O položaja na bojlfiea.
Polkovnik GaHke, nemški vojni poročevalec v Mandžuriji, priobčuje ? .Berliner Tagblattu* dopis, ki se bavi s položajem na bojišču. Ga*\5«e piše: Jaz sem takoj sprva izrazil mnenje, da je položaj na bojišču v celoti ugoden za Rusijo in ne za Japonsko, vkljub dosedanjim japonskim uspehom. V poldrugem mesecu ruska vojna sila v Mid-žuriji naraste tako, da ji bo mogoče se polastiti Koreje in sicer za hrbtom Kurokijeve armade, katero objame silna ruska moč. Prepričan aeni, da m smatra v Evropi in celo
na Ruskem položaj japonske armade za veliko bolj ugoden, kakor je dejansko. To je zakrivila pretirana ozkosrčnost mukdenske cenzure, kakor tudi deloma samo navidezni uspehi Japoncev, za katere se tako marljivo dela reklama.
Kuropatkinova armada, kar je pod njegovim osebnim poveljstvom, šteje 180 do 190.000 mož. Ako še priračunimo.Litievičevo
stoku in razne druge vbje, ki stražijo železniško progo, lahko trdimo, da bo imela Rusija začetkom meseca septembra na bojišču zbranih 450 do 500.000 mož. In v drugi polovici avgusta se po mojem, mnenju, kakor je" Kuropatkin takoj ob začetku vojne povedal, šele dejansko začne na ruski strani prava vojna. V kolikor mi je dosedaj mogoče presoditi delovanje ruskega vrhovnega poveljnika in kakor se sliši, ne namerava Kuropatkin preje preiti v ofenzivo, predno mu ne bode uspeh popolnoma zagotovljen. On uživa popolno in neomejeno zaupanje v armadi. V Liaojangu pričakujejo z veliko večjo mirnostjo in zaupnostjo bodočih dogodkov, kakor se v Evropi misli. Zlasti je treba uaglašati, da ima ruska glavna armada še vedno prvotne svoje pozicije in da so | prišli dosedaj s sovražnikom v dotiko šele njeni sprednji voji.
Boji pri Uutsladsl. Dopisnik , Birševskija Vjedomosti * je sporočil iz Liaojanga: Dno %., 3., in 4. t. m. se je vršil ljut boj. Japonci so napadli z vso silo središče ruske pozicije pri Hutsiadsi. Japonci so imeli 51 batalijonov, med tem! je bilo IKi batalijonov rednih čet, drugi bata-iijoni so obstojali iz reservistov. General K;.-roki je porabil reserviste za napad, doftim so redne čete skušale zajeti naše čete. Reservisti so z vso silo napadli Ruse. Vrste sovražnikov so bilo vsled našega ognja decimirane, toda izpraznjena mesta so 3 krat, 4 kratzo-pet izpolnili. Na to so se naše četo počasi umaknile ter si izbrale pripravno mesto, odkoder je naše topništvo prizadelo Japoncem ogromnih zgub. Japonske zgube pri Htitsiad-sijti cenijo na 10 do 13.000 mož. Ruske Zi;ubc so v primeri z japonskimi neznatne, Kaino. Iz Liaojanga se poroča, da je pričela dolgo pričakovana deževna doba. — Od japonske strani se demenluje z vso odločnostjo vest, da so je potopila križarka »Kasuga'.— Kakor poročajo iz Pariza, je dobil Kuropatkin iz Petrograda ukaz, da naj se odpravi z več divizijami na jug in napade armado generalov Oka in Nodsa. — Ruska križarka ,Bajan* se je baje močno poškodovala. Ko je cdplula iz portarturškega pristanišča, je zadela cb mino ter se baje komaj vrnila v luko. —• iz Kronšlata so odplule baje v četrtek štiri križarke s torpedovkami na Daljni Vstok. — Iz Tokia je doSla v London vest, da je general Nodzu umrl pred več tedni, da -c pa njegova smrt prikriva. — Angleški diplomatični krogi so mnenja, da pošlje Kitajska 00.000 mož na pomoč Japoncem, ako vzamejo Mukden. — Pri bojih pred Port Arlurjem je zadela neka ruska granata v japonsko skladišče smodnika. Smodnik se je v?gal in provzročil Japoncem ogromno škodo. Japonske kreglje ne segajo do Port Ar-turja, ruske pa dosegajo vse japonske pozicije. — Zadnje obstreljevanje Port Arturjaje trajalo 50 ur neprenehoma. — J »ponska križarka »Čijoda« je postala nesposobna za boj, in sicer tekom pomorske bitke, ki se je bila vzporedno z naskokom s kopnega. — Med generalom Oku in Ruti se bije pri Liaojangu bitka, Rusi se baje umikajo, baje so celo zapustili L;aojang. Večji del zalog, stre-l.va in provijanta so spravili v Mukden. — Dne 5. t. m, se je bil boj med ruskimi in japonskimi uničevalnimi torpedov pred Pori Arlurjem. J ponci so se umaknili. Iz Tokia poročajo, da so Rusi razstrelili lopničarko »Sivuč*, da ne bi prišla v roke Japoncem. Japonske lagube. V bitki pri Hutsiadzi je padlo 10.000 do 13.000 Japoncev. V času med 26. in 28 pr. m. so izgubili Japonci pred Port Arlurjem 10.000—15.000 mož. Sedaj pa se je Culo zopet o novem porazu Japoncev pred Port Arlurjem, in sicer bi bili izgubili zopet 10.000 mož!
Gabrščkovem „žepu«. Saj je pa res grozno, koliko knjig je že izdal, in ta šment zahteva * za  vsako   knjigo   —  denar.  Ko bo izdajal Klobasa   slovenske  knjige,  bo   delil   knjige brezplačno in ob vsaki bo visela še zlata ura.
Naša prihodnja povest pa bo slavnega Sienkieviča — »Brez dogme«. To je docela druge vrste povest nego so ,Quo Vadiš*, .Križarji«, .Potop« itd., in kdor hoče Sien- . kieviča prav poznati, moračitatrttidr;Bvez\ dogme*. —• Veseli nas, da moremo podati slovenskemu narodu tudi to slovečo povest v dobrem prevodu.
Sienkievič piše zdaj novo trilogijo iz prošlosti poljskega naroda — ,N a p o 1 j u \ slave*. Piše in priobčuje takorekoč sproti ; izpod peresa. Dal Bog, da bi dovršil čil in-| zdrav. — Tudi te povesti utegnemo podati ' slovenskemu narodu. Naš prelagatelj ima posebno dovoljenje slavnega pisatelja.
InjižBTnost               I
Naš bodoči podlistek.   —   Zanimiva j povest  .Islandski ribič* je pri koncu. Izide tudi v  posebni knjigi, vkljub jezi An- ' tonia Klobase, ki zvoni, prepeva in žvrgoli o
Poslano.*)
Nerad pišem za javnost, a v pojasnilo neke točke, ki je bila navedena v .Gorici*, sem v to primoran.
Gre namreč za odstavek, v katerem trdi g. Mrcina o mojem sinu, Emilu, da je šel na račun goriške duhovščine poslušat v Rim, kako orgljajo in pojejo.
Konec letošnjega leta je kritiziral nekdo v .Soči* maše koncem šolskega leta. To priliko je porabil g. Mrcina, d i sije na skrajno .čuden* načui privoščil mojega sina, Emila. Zakaj, tega nočem razmotrivati, ker je jasno kakor beli dan. Celo življenje, vse delovanje in nehanje Emilovo je povdarjal g. Mrcina v svoji protikritiki, ne da bi bilo to v kaki zvezi s stvarno kritiko, in ne da bi bil on sam gotovo vedel, da je omenjene maše res kritiziral Emil.
Toda pustim to stvar, in se dotaknem koj  .računa goriške duhovščine*. Jaz sem orgljal v Gorici v dveh cerkvah; poučeval za obe petje ;\x  neznatno plačilec, in  sicer to skozi 30 let. Na prigovarjanje takratnega župnika, mons.   Wo!fi, mi  jo naklonil ,Monl" I 200 K v svrho  nadaljne  izobrazbe mojega ! sina. To je torej oni »račun goriške duhov- ' Ščinel*  Omenjeno svoto sem  pa menda v tolikem času tudi zaslužil!
Koliko je torej resnice na trditvah »Go-ričinega* protikrilika, naj sodijo čitatelji sami. Miha Komel, c. kr. vadniški učitelj v pokoju.
*) Za vsebino pod lera naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva  tiskovni   zakon.
Išče se 1 ali 2 sobi
z opravo in hrano za 2 osebi.
Ponudbe na upravnišlvo. »Goriška Tiskarna«' A. Gabršček
v Gorici
=====   priporoča sledeče 2vezke   =====    ,
TALIJE:
I, zvezek: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. - - (4 možke, 3 ženske osebe.) II.     «     : Bratranec. Burka v enem dejanju. — .(2 možki, 3 ženske osebe.)
III.     «     : Starinarica. Veseloigra  v enem de-
janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.)
IV.       «     : Medved snubač. Vemsi-Vrra v enem de-
janju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) V.     «     : Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.)
VI.       «     : Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? Veselo-
igra v enem dejanju. — (2 možki 2 ženski osebi.)
VII.      «    : Putifarka. Burka v enem dejanju. —
(3 možke, 2 ženski osebi.)
VIII.   « : Čitalnica pri branjevki. Burka v enem i                      dejanju. — (2 možki, 5 ženskih ¦                      oseb.)
IX.       « : Idealna tašča. Veseloigra v enem de-|                           janju. — (1 možka, 3 ženske osebe.) i X.     « : Eno uro doktor. Burka v enem de-1                      janju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.) I XI.     « : Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju, t                   , „ .(4 možke, 3 ženske osebe.)
' XII.    «     : Mesalina. Veseloigra v enem dejanju.
I                      — (3 možke, 3 ženske osebe.)
XIII.   «     : Nemški ne inajo. Burka v enem dc-
|                      janju. (S možkih, \ ženska oseba.)
i  XIV.   «     : Raitresenca. Veseloigra v enem de-
I                      janju. (3 možki, 1 ženska oseba.)
XV.     « : Prvi ples. Komedija v enem dejanju. (2 možki, 6 ženskih oseb.)
Vsak posamezen zvezek stane 40 vin., po pošti 5 vin. več.
Doslej }e izšlo d zalegi »Goriške Tiskarne fl. Gabršček"
u Gorici
7 knjig „Denco slouanskih pouestij" s a
I. knjiga: i. Figura. —2. Iz križarskih bojev
na Poljskem. — 3. Slepčovodja. — 4. Slika iz gladnih let. — 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. Očenaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K !•—
II.  knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji
dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moc domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrraik. — 10. O Hiljakihj — Cena j T .    K 1«—
III.  knjiga: l. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar
pridem z vojne!« — 4. Pomladni mraz«.
— 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena..............k 1-20
IV.  knjiga: l. Rusinja. — 2. Prve rože. —
3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. —
5.  Maščeval se je. — 6 Jotnikovi otroci. Cena.............K ho
V.  knjiga: I. Lux In tenebris lacet. — 2.
Mod ljubezni. — 3. Že zopet, — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gozdu.
6.   Izdajalec. — 7, Gozd Sumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K 1*20
VI.  knjiga: i. Črtice z ogljem. -2. Ta tretja.
—  3. Poroka po pomoti. ~ Cona K 1-20
VII.  knjiga: 1. Bolnik. — % Dež. ~ 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o oSabnom Ageju. — 5. Stari oče Zaltar. — 6. Go-rolomov. — 7. StraSna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cona K 1'20
»Veneo slov. povestij« prinafia prevode h nifičini!, poljščino, CeSBinfl, hlovoSčino in srbohrvaščine. — Uhaja v iiodoločmiih rokili,
Kdor naroči po pošli, naj prldene 10 »in. M poštnino.
B*»   Pošilja ae jedfno po povzetju ali naprej
poslanim zneskom,   -m*
na zalileuanie pošiljamo cenik naše književne zaloge.
C. kr. priviligirani
aparati za krojiti obleke
M. Poveraj
v Gorici,  na  Travniku  štev. 5.
Civilna,  vojaška in uradniška krojač niča I. vrste. Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovaren,   gotovih   oblek, perila   vsake vrste, vso paradno pripravo z orožjem za vojaški in uradniški stan. „Sokolska" kompletna obleka popred-pisu K 35-.   Na obroke K 36«-.   Obleke za birmance od 7 kron naprej; za dečke od 3—L *.ot od 2 kron naprej; za gospode od 17 kron naprej; hlače za delavce od 2 K naprej. Novi aparati, s katerimi lahko vsakdo brez pogreška reže obleko v 40 velikostih. Cena le 10 kron.
Veliki požar!
za more se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi =
= brizgalnica li
nove sestave, koje od de ae in leve strani vodo vlečejt in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih
strojev.                       j <
11 129 odlikovanj i i |
Učenca-stavea
-----sprejme-----
„Goriška Tiskarna".
Zahteva se dve srednji šoli.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaSteija 7.
TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaleoa alranerskega '¦ slrabneoa blaga ter tkanin, preje Jn altlj.
POTREBŠČINE
za pisarnicB, kadilce in
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
«a krojttH in fopffarf**
SvetinJIce. — Božnl venci. — »»Sne knjiži.
f išna obuvala m vse letne čase.
Po sebno a t:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
Antnn Krušič
trgovec in krojaški mojster Corso Giuseppe Verdi št. 33
ravnokar dospelo sveže
blago za poletno dobo.
Ima zalogo gotovih
oblek
za vsak stan.
8 lepih konj = = ogrske pasme
ima na prodaj
= Josip Ušaj = ^
v Gorici, Tržaška ulica št. 13.   Jt;
Konji so za vsako rabo, dobri    pH za voziti in dirjali.
Edina slovenska kleparska delavnica
: v Gorici
Karol Čufer
ulica Sv. Antona št. 1.
Se  toplo  priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi za izdelovanje vseh kleparskih Izdelkov, kakor cevij za vedo, žlebe za poslopja, kuhinjske 1 priprave   itd.    Prevzame   tudi vsako   popravo   po  zmernih cenah.  Zagotavlja  točno postrežbo in pošteno delo. Izdeluje tudi zlate napise za trgovine.
Gorica # Gorica
Hčtel
jrl zlatei jim'
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobo za prenočišča po zmernih conah. — Velik jedilni salon, poleg stokleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klubo, društva, za sklonjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko  «prazdroj« -pivo.
»#¦"»«¦¦»•»«•¦¦ ¦»»¦¦»»»¦¦»»»j;
Gorica   -*&-   Gorica Klimatično zdravišča.
Hotel SMbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. ~~ Hotel prvega reda. -- V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava.        Elek-
trični avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborita kuhinja in klet. -- V hotelu je obsežna knjižnica.
Kerševani & Čuk
v Gorici
v  ulici  Riva Gastello  štev. 4 (konec Ražtelja.
Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in   z  dežele
svojo mehanično dalavnlco, zalogo šivalnih strojev In dvokoles Iz tovarne „Puch" ter drugih sistemov* Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj aH dvokolo J jamčiva.
Z ozirorr     » najino dolgoletno  skušnjo,
zagotavljava,  ...   ^ izdelki najine zaloge naj-
'¦ bolje vrste in trpežni,  ter  izv mjeva   vsako
j popravo bodisi šivalnih  strojev  ali dvokoles
točno in dovršeno.
!       Pogojujeva tudi dvokolesa.
Prva koiicesljonlrutia dclavnliti % motornim obratom z;\ lino tiulumik«) liziko, i»;t-lemufikit, optiko, (»no hruletjje n poliranje iti!. Vprtjava_sUttluw.il.iv. l>rzojaw>v, hiioih trt«-fmiov, plina in w>.le.
Poprave m« izvršujejo hitro lit po csiif
Ivan PotoDmk & A. Hiiiel
Gorica, za vojašnico. Precizijska delavnica predmetov m nitrjtnje
Bogata zaloga ru/nlli j i ic il m c t o v /it r.i/in<tljit\« /;.\ pllnovo in ocktririio luc l'11-..nii.v.in il-h /,.. .'.¦¦Ltii.-ij.i, j.iiii-.v,.   v..,lii..
lu/lU, i',u;'Lii. 'hntVi'. iV.,iJ'i .i"''" Ha/p šiljatn  mi <li>.(i)»   m-   i/*[nI liitro lit po i'enl.    *
l^arol praščil^,
pekovski mojster in  sladčicar v Ooriel na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Fran Obrdank
(prej jos. Hrovatin)
^^^^ sodovičar ^^^^
t Gorici, ulica Torrente h. št. 10,
priporočam svoje sifone in pokaliee, katere imam vedno v zalogi po zmerni ceni. 1
Sladočarka (sirup)
Tamarindo
pripravljen v kemičnem laboratoriju
LEKARNE CRISTOFOLETTI.
najboljšo higijenična in zz= okrepčeualna pijača
•)\nton 3vanov pečenko - Gorica
Veiika zaloga
pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na doni in razpošilja po železnici n« vsi? kraje avstro-ogTskf rnonsrhije v sodih od 56 i naprej. Na z rdite vo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
„ Delniške družbe združenih pivo-varen Zalec-Laški Trg in plzenjskega piva .iirazdroi* vt <on č<- ?c*kr> »Meščanske pivovarne".
ZhIokh leda.   karcrrga so oddaja I   na debelo od i 00 kg naprej.
Cene zmerno. Postrežba poštena in točna.
u poletnem času.
Cena steklenici 80 vin.
«r«rwmwMwofwwrwiw
g    Movo!     H„nanllo.     Movo!    M
Podpisana naznanjata zidarskim mojstrom in slavnemu občinstvu, da sta otvorila v Mirnu
^^          Za mnogobrojna naročila se
Erk    toplo priporočata udana
Iv. FaganeH & Rossl.
kSSSLxSSSXSSmic^Sm
Trj>o\/5ko-obrtqa re^ijtroVa^a zadruga
z neomejenim Jamstvom v Gorici.
Hranilna vloga obrestuje po iVt%,        vezje  sSalne, naložene najmanj  na jed no
loto, po ~>%.       Sprejema hranilne  knjižico drugih zavodov bret izgube
obresti.       Kontni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali  zastavo  na   .Vletno   odplačevanje  v  tedenskih *U
mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-Ietno odpla ,»vanj Zadružniki vplačujejo za vsak delež po  t krono na  teden,  t. j. L<>0 kron v prstih
letih. Po zaključku polletja znaša vrednost deleža :50o kron.
Stanje 31. avgusta 1903:
Dulail: *) podpisani     ,......     K  1.-2I0.:.00
b) vplačani   ........  . *      Ki.">.lw -
Omnm posojil«.........   . >   t.jtfS.UlS"
viaa*................»  i.-j.»:u:ft-
°^ Mizarska zadruga »¦»•<
v Gorici — Solkanu
- —    vpisana zadruga z omejenim jamstvom                     '  '"
tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. .
Podružnica v Trstu Via dl Piazza vecr/iia 1. Zastop stvo v Spljetu ter Orljentu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Prva kranjska z vodno silo na turbino deiujcCa
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bragu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, itnete-Ijem in predstojnikom zavodov in Sol, krcmarjem in kavarnarjem. ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno Izdelane
store, lotelja, vrtne stole, gugalnlke,
naslonjače Itd. Itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
iikano ali v naravni bar<d imitirano. Največja Izbira stolov, nasloniačev, in
gugalnikov Iz trstovine. Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Narofievplccm na debelo «»e dovoli znaten popust.