Ifbftj*
vuk <Uo
prMnikof.
n«d«Ij
71
d»ily ezcspt Sundsji Holidajs.
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Ckicago,
Uvsšalški tal upramlttl pmtorii 8. Lavsdals An.
Offtoe ef PublicatioBi South Lawndal« An.
15555?
mija bo zaplenila Alfonzovo premoženje
ii kralj bo moral dajati od-
vor za vw svoje čine od L .Kardinal Segura je polil v Francijo.—Protlkleri-ii izgredi poneha vajo
_ 14. maja. — Provizo-, republikanska vlada je iz-'tferaj drastično odredbo z »m, da prepreči nadaljnje in da zatre mahinacije ijih in zunanjih sovraini-Odstavila je večje število likov, ki so se pokazali za trne v poskusih za vzdrža-freda, obenem pa je naznani-i bo konfiscirala lastnino iz-p Burbonca, kateri je ob-kot glavni povzročitelj L ki so pretresali Španijo dni.
ia izjavlja, da nekateri ci-
Ameriški fctegaH m
žlhri koiftruei
• ,
Konferenca ae bo otvorila 19. maja v Londonu
Waahington, D. C.—(FP) — Državni department je formalno naznanil, da so Združene države sprejele vabilo kanadske vlade in bodo poslale delegate rta žitno konferenco, ki se bo 19. maja o-tvorila v Londonu. Ameriška delegata bosta Sam H. McKelvie, u-radnik zveznega farmskega odbora, in Nils Andres Olsen, načelnik biroja poljedelske ekonomije v zveznem departmentu za agrikulturo.
Londonska konferenca pomeni nadaljevanje diskuzij, ki jih je pričela slična konferenca v Rl-fovernerjl v provincah na- mu n^eca marca in katera je « niso storili ničeaar za iiprejela resolucije, vsebujoč iz-nje izgredov in požiga- jav€> ^ je 8e(fenja nizki ^^
va in samostanov, ker sOpfenfci radi nadprodukclje resen , da se mlada republika dis- probi«m v svetovni ekonomski tira v očeh drugih držav. V depresiji. V Rimu je bil sprejet ih mestih je policija mirno zaključek glede sklicanja nove k ko «0 cerkveniki ppžiga- konference, na katero naj se po-veno lastnino in tako igno-j^ tudi združene države. Dnu-vljdne odredbe. Vsi ti u- g€ države, ki bodo poslale svoje
delegate na konferenco, so A v* stralija, Argentina, Kanada, Indija, Poljska, Sovjetska unija, Jugoslavija, Rumunija in Ogrska. Vse te države pridelujejo več plenice kot jo potrebujejo in so radi tega navezane na izvoz.
liki so bili odstavljeni. [General Carlos Blanco, gene-I direktor javne varnosti, je I imenovan za predsednika vr-ega tribunala militariatične-IČa, njegovo mesto bo pa državni prosekutor An-I Galarza.
[ VValenciji, Cordobi, Granadl, ijozu in drugih provinčnih tih, v katerih je bil progla-i prek i sod, niso avtoritet
in požiganje cerkva tn tega je vlada odstavila vse ike, ki so osumljeni mo-
iitičnih simpatij, t osebno Alfonzovo premo-bo vlada zaplenila in bo o-
vladna last, če bo novoizvo-i parlament spoznal bivšega Ija krivim zločinov, katerih obtožen. To je odgovor vlade, je uverjena, da je Alfonzo o-bosodeloval pri organiziranju toarhističnih provokacij. Vladna odredba glede konfia-Kije Alfonzove lastnine tudi do-rmkavo vseh njegovih Či-* od za<Vtka diktature Primo lEivore, ki je priAla na krmilo 1&'!. Vlada pravi, da od tega •» ni bil Altonzo legitimni Španije.
Vw ipanske banke in bankirji
►prejeli ukaz, naj takoj izroče phk>bivAega kralja finančne-ttinixtrstvu. Iwdinal in Apanaki primat Pe->»'gura, rigar pastirsko pi-vzbudilo mnogo vzruje-\ je umaknil iz Španije ln » dosjK'1 v Francijo. Njegova i drži
Unitarianoi odobravajo MMNflr*
lUni
v Francijo. Njegova Kim. Ob prihodu v
Ppi<» J<- kardinal izjavil, da "!,'«ka! Alfonza, ki se je v 1'arizu. Ko je včeraj «r"J kardinal nenadno izginil ■"Ha, ni nihče vedel, kje se dokler se nI oglasil pri pto-m govcrnerju v San Seba-Kkn;,
frotiklirikalni
Psiehavati,
P*, a
izgredi so pri-ko je ministr-ml "'branje zadeve podalo
Po. da 1k> proglaAen preki sod »Španiji, če bo potrebno. P«*" Maura je tudi zagrozil
[!"*"'»« asopisju, če bo priob-[■ wj«kajoee vesti in prinaša-"Mafije zadnjih izgredov.
Na svoji konferenci so sprejeli tudi resolucijo, v kateri pozivajo governerja driave Kalifornije, naj izpusti Mooneyja ia Bifllngsa
Chicago, 14. maja. — Westem Unltarian konference, ki je včeraj zaključila svoje tridnevno zborovanje, se je izrekla, da bo podpirala gibanje glede širjenja informacij o porodni kontroli.
Sprejeta je bila resolucija, ki odobrava stališče, katerega je zavzel Federalni svet krščanskih cerkva glede vprašanja porodne kontrole in konferenca je obljubila, da bo podpirala to gibanje po svojih močeh.
Druga resolucijs, ki je bila sprejeta na konferenci, vsebuje apel na governerja države Kalifornije, naj takoj izpusti Moo-neyja in Billingsa iz zapora, v katerega sta bila vržena na temelju krivega pričevanja.
Dalje je konferenca protestirala proti prisiljenemu vojaškemu vežbanju v šolah in državnih univerzah, kakor tudi proti letalskim vojaškim manevrom nad Chicagom, ki šo določeni na 20. maja. •
s'*«»rt gre v Ženevo iv"hinirt«»n. — Ntfelnik de-« 'Wav*ko statistiko s,"wart je te dni od-I11 v fc-ne*,, ftvica. V De-^ »radu Ug* narodov bo g* material o življenjskem delavcev kritem E-m kat«r*n j€ unM|
T For<Javo kompanijo, ' ! izleti naznanila, da B" » ' ih evropskih tovar-«'»ače na reiattvno
Rudarske sUvke v W. Va.
Morgantown, W. Va. — Trije nadaljnji premogovniki na tukajšnjem premogovnem polju no prenehali z obratovanjem radi stavke nakladalcev, ki so se u-prli mezdni redukciji. Uradniki UMWA poročajo, da delo počiva v osmih premogovnikih radi stavk, ki so bile proglašene v zadnjih par dneh.
Uradniki rudarske unije Jav Ijajo, da je na poti v premogov no okrožje Thomaa M. Flnn, član spravnega biroja v zveznem delavskem departmentu, ki ae je odzvsl pozivu unije, da posreduje med rudarji In operatorji.
KaHfomlja bo odpravila vislice
Sacrsmento, Cal, 14. maja. — Predloga, da ae odpravi vislice kot način ekaekucije zločincev, katere naj nadomestijo u-smrtltve s plinom, je bils sprejeta v nižji zbornici drtavne legl-slst ure s M proti 10 glasovom.
' ' ' Plačuje v P*r7. v SMta ta U ^Slll $40,000.000 dohodnin.kegs dsv-
JUGOSLAVIJA POBIJA EINSTEINOV PROTEST
Dr. Pltamic, poslanik, pravi, da umor profesorja Šuflaja ni bil političen
VVaahington, D. C. — Jugoslovanski poslanik, dr. Leonid Pita-mic, je v svojem odgovoru na protestno pismo ameriškega odbora za pravice političnih jetnikov in poročila v ameriških listih o protestu nemškega učenjaka Einsteina izjavil, da vsi ti protesti bazirajo na napačnih informacijah.
Poslanik izjavlja, da je bil Einstein slabo poučen o motivih umora profesorja Suflaja v Zagrebu. Umor nima političnega ozadja, valed čeaar ne morejo jugoslovanske oblasti v Zagrebu nositi odgovornosti zanj. Suflaj se zadnja leta ni pečal s politiko, zato ni bilo povoda za policijsko preganjanje. Po mnenju poslanika je Einstein nasedel nasprotnikom Jugoslavije, naj-bri hrvatskim propagandistom V inozemstvu.
Dr. Adolf Čuvaj, delegat iz Jugoslavije na zborovanju med* narodne trgovske zbornice v VVashtngtonu, je tudi rekel, da se profesor Šuflaj ni udejatvo-val politično in da je njegova grozna smrt vzbudila veliko obžalovanje in obenem ogorčenje po vsej Jugoslaviji.
STAVKA LESNIH DELAVCEV
Stavko gozdarjev vodi IWW
"Pnrt Angefes, Wash. — (FT) — Kadi redukcije mezd za 10 odatolctov ima Crown Zeller-bach kompanija na rokah stavko gozdarjev, katero vodi I, W. W. organizacija. Ta družba je ena največjih kompanlj, ki izdelujejo lesno kašo, in - ima več podruinic na zapadnl obali. Redukcija zadene tudi gozdarje njenih podružnic.
Na stavko' je odšla veČina gozdarjev te kompanije. Ni pa popolna, ker se delavcem niso pridružili mali farmarji iz okolice, ki delajo začaand v gozdovih. Vae pa izgleda, da je I. W. VV. organizacija zopet oživela med gozdarji na zapadu in da bo med njimi več atavk prihodnje poletje.
Rudarji se pritožujejo proti krivični obravnavi
Scranton, Pa. — Tom Malone/ in Frank Tomchak sta podala izjavo, v kateri pravita, da je bila obravnava, ki ao jo u-vedli proti njima uradniki di-atriktne unije, ker sta aodelova-la pri vodatvu stavke proti Glen Alden Coal Co„ katero ao uradniki proglaaill za nelegalno, krivična.
Distriktni uradniki zavračajo obdolžitve in pravijo, ds ao neutemeljene.	—
Mnenj« prevladuje, da bodo distriktni uradniki poslali vae podatke obravnave John L. Lewlsu, predsedniku mednarodne rudarske unije, ker ne marajo oni prevzeti odgovornosti za izključitev omenjenih dveh voditeljev stavke proti Alden Coal Co.
Senat sprejel predlog" državnega dohodninskega davka
Apringfield, III., 14. maja. — Predloga državnega dohodninskega davka, ki je bila sprejeta v aenatu. bo v prihodnjih par tednih sprejeta tudi v nižji zbornici legla lat ure, tot je razvidno iz aentiments. ki prevladuje med poslanci.
Nasprotniki predloge so Izgubili upanje, da jo porazijo. Ako bo sprejeta v spodnji zbornici in jo bo govemer podpisal, bo država prejemala letno več kot
govemer ju v podpis.
ka.
Preiskava nemirov med rudarji
Miličniki so postavili šotorlščsf*v okoliš« Evaitaa. ki je bil po-zorišče najhujših iagredov
Harlan, Ky. — (FP) — Izredna veleporota je bila pozvana, da preišče aituacijo na tukajšnjem premogovnem polju, kjer je bik nedavno pet oseb ubitih, poiga-nih večje števil* hiš, last Eliis Knob Coal Co., diaamitiran premogovnik v Sheikleu in oplenje-nih več prodajaln.
Miličniki, ki jih je poslal go-verner Sampson v premogovno o-krožje, ao se utaborili v okolišu Evartaa, kjer so bile v teku najbolj vroče bitke. W. M. Higtito-wer, predsednik lokalne unij* UMWA, j« obljubil miličnikom podporo unijskih Rudarjev. Policijski načelnik ifUa Cusick js pa izjavil, da se organizirani rudarji vesele prihoda milice, ker se bodo lahko na fevoje oči prepričali, da so nemire in izgrede navadno izzvali kdmpanijski po-bojniki.
Rudarska unija hu tem premogovnem polju je telo šibka, toda izredno mizsrnt razmere v zvezi z nizkimi mezdami in korupcijo kompanlj akl h uradnikov so prisilile rudarje, da ao ae pričeli zanimati za , organizacijo. Splošne stavke sicer ni, toda veliko število premogovnikov je moralo prenehati s obratovanjem radi sporadičnlh štrajkov, ko ao razmere postale nšvsdrtljlve.
Zahtevajo občinsko tM-trarno Ia plinarno
Unije v A tla« ti organizirajo kampanjo ss zgraditev mestne elektrarne bi pljaMe
Atianta, (ia. — Centrslns de-lavska unija v tem mestu in neodvisne železnlčarske unije zahtevajo, da mesto in okraj zgradita javno elektrarno in plinar*j no. Na skupni seji, ki Je razpravljala o teh vprašanjih, ao se zastopniki,isrekli, da organizirajo kampanjo za zgraditev teh vladnih javnih naprav. Zahtevo predloži mestni zbornici in okrajnim oblaatem posebni odbor.
Ozadje t« akcije je boj proti Georgia Power kompanlj I. Pred letom je okraj Fulton zgradil lastno elektrarno, nakar Je ta družba znižala ceno elektriki v tem okraju za polovico z upanjem, da takoj upropaatl to ljudako podjetje. Načrt ae nI posrečil, kar ljudstvo nI nasedlo tej vadi.
Druga stran boja Je izpor Idktrlčarjev pri tej družbi. Kompanija je prelomila pogodbo z unijo In odalovila več aktivnih članov, nakar Je aledila stavka. Družba Js pričela i sipo rti rsti stavkokaze ln Je zavrnila zahtevo župana in delav-aklh voditeljev, da ae epoma vprašanja predlože razsodišču.
Zahteva centralne delavske unije za zgraditev občinske elektrarne in obenem tudi plinsrne je vzbudila veliko zanimanje med ljudstvom.
Jsgoslovsnskl dinar na zlati podlagi
Pariz, 14. msja. — Mednarodna banka v Bszlu bo pomagala stabilizirati Jugosiovsnski ds-nar. 8 posebno odredbo v Bel-gradu je določen 28. junij zs le-gslno stabilizacijo dinarja, ki preide tega dne na zlato bazo, to Je na 26 in H miligrama či-stegs zlata. Od tsga dne mora imeti jugoslovsnska državna banka, ki izdaja denar, .16 od-Stotkov kritja in 26 odstotkov mora biti v zlatu. Reden j I arebr-Al In zlati denar Izgubi veljavo in akovali bodo nov drobiž Hi zlatnike v vrednosti do vsote 660 milijonov dinarjev. K tej stabiliiaeij! In prehodu k ala temu stsadardu valute je potno-glo posojilo, ki ga je Jugoslavija najela v Franciji, ps tudi vojne reparacije, ki Jih izplačuje mednarodns banka v Bszlu. so pomogie.
RUDARJI V NEST mttNIJI KONČALI STAVKO
Kompanija je delno pristala na njihove aahteve
Charfeeton, W. Va. — (FP) — Stavka rudarjev v Pretnarju je poravnana. Zahtevi rudarjev glede njihovih zaatopnlkov pri tehtnici je druiba ugodila. Sedaj 1-majo rudarji tri saatopnike v premogovnikih, kjer je bila napovedana stavka.
Rudaraka unija v Weat Virgi-nlji ni uradno sodelovala pri pogajanjih aa končanje atavke. Do-aedaj ae nI vmešavala v posamezne pogodbe med rudarji ln lastniki premogovnikov, ker zbira tvoje alle, da pozneje pritisne na o-peratorje, da pošljejo svoje saatopnike na skupno konferenoo, ki naj Izdela uniformni dogovor za rudarje, ki ao upoalenl v premogovnikih na Kanawha polju. Na lati dan, ko j« bila atavka v Pretnarju končana, je izbruhnila druga v naselbini Cinco, ki ae nahaja 26 milj od Charleatona.
Vzllc lokalnim atavkam in trpljenju rudarskih družin, katerih rednlke kompanlj« odalavljajo, ko svedo, da ao aktivni v unij-sk«*m 'gibanju, organIzatorlčna kampanja dobro napreduje. Na Kunawha premogovnem polju je upoalenlh 2»,000 rudarjev, od katerih jih Je več kot ena tretjina že organiziranih.
GREEN NE BO RE81G* NIHAL
Zanika govorice, da mMl reslg
clje
VVashkigton. — (FP) — Govorice, ki so ae pojavil« v VVsshingtonu ln dobile msato tudi v dnevnem časopisju, da misli VVllllam Grean reslgnlrstl kot predsednik Amsrlške delsv-ske fedsracijs, so brez podlage. Tako Je rakel Green, ko je bil vprašan, koliko je resnioe ns stvsri.
V čaaopislh Je bilo tudi na-mignjeno, da gs misli igpodrl* niti podpredsednik f«d«racije Matthew Woll ter da za njego-vo izvolitev agltirajo med unijami VVollovt klubi. Tudi Woll Je to zanikal In rekel, da nima namena kandidirati za predsednika federacije, ker se čuti do-vblj povišanega kot predasdnik Union IJtbor Life Insurance kompanije.
Govorice so pričele krožiti prejšnji teden, ko ae Je skseku-tlvnl odbor federacije sestal ns svoJ«m četrtletnem zborovanju. Dali Je odbor rešetavsl to stvar, ae ne ve, znano pa Je, d« med člani sksekutlve Mstthew Woll nima pripadnikov radi njegove ekatremne reakclonarnostl.
Mor. konvsnclja ss Izrekla za Kusijo
Kichmond, Vs. — Dslagstje na konvenciji aeclalistične stranke te držsve so z veliko večino sprejeli resolucijo gs popolno moralno podporo Rusije. Resolucija kritizira tudi tlst* e-lement* v stranki, ki gl«dsjo s neprijetnimi očmi na Rusijo ln pravi, da je Kusijs prva soclsli-stična država. Koitvenelja Je poslala tudi pozdrav flovjetski uniji.
IMafhoiovs predloga poralmu
llsrrlsburg, Ps. — Predlogs, ki Jo Je spfmsfirlrsl governer Pin chot ln je predvidevsla rsorganiziranje premogovne ln Aeleasr ake policije, je bila poratens v nižji zbornici dtiMvn* ieglalatu re a 142 proti 42 glasovom
Poslanec Musmanno It Pitu burghs, člgsr (»redloga glede dr isvnegs regullrsnjs privatne po-lic i Je, je bila sprejeta, je vodil glsvnl boj proti gr>vrmerjevemu, ^ dve načrtu.	stavko.
Socititna zakonodaja v Kanadi
lAbarltj« pridobili Benaettovu vlado aa zavarovanje proti i Načrt pride it. Starostno aa-varovanje v moči
Ottawa» Canada. — Kanadska vlada, kateri načeluje premljer Hennett, ae je končno izrekla za vladno zavarovanje proti brez-poselnosti, Priatala je na zahtevo treh laborltsklh članov parlamenta ln sprejels to vprašanje v ayoj program, ki pride pred parlament v prihodnjem zaaedanju. Na detajlih načrta aa zavarovanje delajo eksperti. V zavaroval ni nsk i sklad bodo prlapevali podjetniki, delavci in drŽava«
Da js vlada pristala na to zahtevo, j« pripisovati večletni agitaciji delavstva. Za brss-poselnoatno zavarovanje ao as Itrdkls vas unije ln Js glavna lahteva Neodvisne delavske atranke. Resolucijo Je izdelal A. A. Heaps, delavski poslanec Is North Winnipega, Manltoba. Heaps je reksl, da sta a delavskim poslancem Woodaworthom v sadnjih šestih Istih pri vaakl priliki sprožila to vprašanje v parlamentu ln Inalatlrala, da as usakoni t« vrste legialaolja.
Rasen ene province Je starostna pokojnina v, veljavi v vasj Kanadi. Vaška provinca trpi polovica stroškov sa izplačevanje starostne pokojnine, drugo polovloo pa nosi federalna vlada. Pokojnino prsjemajo 6-aebe, Id sq stare nad 66 let In bres zadostnih sredstev sa življenje.
IUmMI Mst žlgoaa visoko caH.
m ebek vlad ia urgira nove
trgovinske smernice
Wsshlagton. — (FP) — "Ali naj ftsv«rna Amerika nazaduje T" Js naslov dvs koloni vsU-kega oglasa, ki ga Js priobčil "Vancouvsr Sun" (s Vsncouvsr-ju, H. C., v waahingtonak«m časopisju. V oglasu Js žgoča kritika visok« oarinaka politike Hoov«rjeve administracije In kanadske vlade, kateri načeluje Hennett. Ust slika mizerijo brezposelnih v obeh državah ln urgira predstavnika obsh vlad, naj Inlclatlrata mednarodno konferenco sa pospeševanje trgovskih odnošajsv z Rusijo, Kitajsko, Indijo In drugimi državami, ki imajo srsbrno vsluto.
Brezposelnost ss bo snižals s pospsAsvanJsm mednarodne trgovine, pravi list. Predaodniku Hooverju ln prsmiJerJu Ren-nettu pa "Run" svetuje, naj pozabita svojo osebno bogsstvo ter ss otraseta politične omotice. "Odločiti ae morate hitro In povedati Javno, pod kakšnimi razmerami naj naše ljudstvo živi — ali naj naprsdujs ali nazaduje." __
Nova zarote v Rusiji
Moskva, 14. maja. — Tajna sovjetska policija Je včeraj naznanila, da je odkrila zaroto med železničarji, ki Je Imela namen desorganliiratl transportno Industrijo. Polici js js aretirala MI oseb ln obrsvnsvs proti nJim ns obtožbo sabotaže se bo vršila v kratkem. Osumljeni ao, da ao plenili tovorne vlake In jih pošli J*. II v napačne direkcije s namenom, da spravijo vlado v sramoto.
Ceslal Mesni/ar JI glsMijeJo « stavki
Rt. IxhjIs. Mo., 14. msjs. — Organizirani uslužbenci pri Rt. Ii s Public R«rvIce Co., katera operira ulično železnico, glasujejo glede stavke proti omenjeni družbi, ker jim Je reducirala mesdo sa 10%, Podjetje uposluje 3,600 delaveev, od katerih mora-, tretjini od glasovati M
STEV.—NUMBER 113
DOUND JE WH
FRANCIJE
Poras Brlanda je IsnsnadU njegove prijatelje. Njegova reslg-naclja kot sunssll minister as
— mbiiblu u
pncaauje
mmmmmmmm «
i^artz, 14. maja. — Paul Dou-mer, predsednik senata, js bil sinoči iavoljen ss trinajstega predsednika francoske republike. Porasli j« Brlanda, o katerem so njegovi prijatelji in on asm mislili pred volitvami, da ima pred-sednlštvo v žspu.
Doumer Js bil isvoljen pri drugem glasovanju, ko j« prejel 604 glasov« proti &S4, katera Js dobil njegov protikandidat soeialist Pierre Marraud, ki Js naznanil svojo kandidaturo v zadnjem trenutku, toda Doumerjeva Izvolitev j« bila zagotovljena še pri prvem glasovanju, pri katersm je dobil 448 glasov, Brland ps 401.
Briand Js po prvsm glasovanju, ko Js v idol, da so ga odklonili nekateri, na katerih pomoč ss Js sanašal, umaknil svojo kandidaturo.
Premljer Plsrrs Lavsl js po-tem uradno obvestil Doumera o njegovi lavolitvi, nakar js slednji v kratkem govoru hvalil Bri-andovo zunanjo politiko In Isra-sll upanjs, da se bo nadaljsvala.
Briandov porss Js pras«nstil njegove prijatelje, ki so računali aa gotovo zmago. Ko js poraš«-al kandidat prišel v svojs stanovanj«, s« js onssvsstil in moral ss Je vleči v posteljo, toda nj«-govl spremljevalci so lljavlll da Brlandovo stanjs ni kritično,
NevotavolJenl predsednik fran-eoske republike Je stlr 74 let ItT Jš bil predalnik senate od tete 1R87. I. l«96Js bil finančni minister v meščanski vladi. Aast lit Js bil tudi govsmer v Indoklnl.
gena t ns s bom les j« sprejete sa« dsvno prsd!??o
8 ns
Rpringflsld,
17 proti 11 i «b<irnlcs
ML, 14. maja. — glasovom Js aenat-aprajela tskosvsno
predlogo osemurnlka ss žsnske v industrijah, ki pa prav sa prav določa dsvstumlk.
Rllčna predloga Js bila sprsje-ts v aenatu v prejšnjem zasedanju, toda doživela Js porss v nižji sbornisl.
Predlogs vsebuje mnogo pridržkov. Teoretično prsdvlduje o-sem urnik, toda v potrebi ss lahko delovne ure, slasti sa delavke v hotelih in trgovinah, podaljšajo. i'rsdloga izročno določa, 4a delavke lahko dslajo sedem dni v tednu ln osem ur na dan. To pomeni, da lahko delajo 66 ur v tednu, v nssprotstvu f originalno prsdlogo, ki Je določala 46 ur v tednu.
tearijl
VVashlngton. — Govor ssfclad-nišksgs tajnika M«llona, v katerem j« pred Inosemskiml bankirji poudarjal potrebo visokih plač, Je vsakemu, ki ao mu sna-ne razmere v njegovem Industrijalcem kraljestvu, privabil ciničen posmeh. Njegova Pltte-burgh (Umi kompanija, je '^ila med prvimi, ki Je ukinite jaek-aonvillako pogodbo s rudsrjl In s naailjem zdrobila ruda reko organizacijo. Melionove premoga rs ke kempe so bile poaorl-Šče pobojev, v katerih ao as odlikovali kosakl države Pennsjri-vsnlje, ki so bili v njegovi služ-
M
Zs ameriške plutokrate Js vi-soka plača tepa atvar — v teoriji. Osnsnjujsjo Je ras odra. Pri nskasovsnju so Ji nasprotni. HiiMikrltično nastopajo v Javnosti zato, ker ss Jim njs peska v oči smvriškei delavstvu, v katerem poklicu največji mojstri, izplača.
mh
F108 VETI
PROSVETA
THE EN I.KiHTEJf MENT
m
Dobrodebiort, ki se izpUža
Delavska čsanlkarlka agentura Federated Press Je prispevala Redečo vest:
"Novi predsednik združenih dobrodelnih organizacij (United Chsritia*) je Samuel In-•ull ml., Min mifniti elektrarekega trusta na ■rednJem zapedu. Izvolitev tega moia za vod-stvo združenih dobrodelnih organizacij v Chicagu nam kliče vepomln govorico, ki Je krotila takrat, ko je governerjeva komiaija sa pobijanje brezposelnosti vodila kampanjo sa denarne prlepseh*.
"Takrat Je InaulP iztisnil is svojih delavcev milijon dolarjev pri«pevkov ca omenjeni sklad Govorica, ki «0*sda ni potrjena, je bila, da je Ioaull zsključll, da največje delo u-amiljenja je, ako se teh milijon dolarjev porabi sa plačevanje računov plina te elektrike brezposelnih delavcev. Na to način pride milijon dolarjev v tepe Insullovib kompanij!"
Poetranakega pomena je, če je magnet Jn-•uii rea plačeval s prispevki avojih upoalenlh delavcev plin in električni tok brezposelnim delavcem aJI ni. Dejatvo je, da do Inealtovi delavci prispevali milijon dolarjev in brezposelni delavci so dobili — nskateri, ne vsi — le drobtinico.
Znano je tudi to, da Je mmrnat "robustni indivldualist", s drugimi besedami dober busi-neaaman sli podjetnik, In kot tisk ne bo pustil, da M ae kakršnakoli priložnost iamuznila ix njegovih rok. Blsniško načelo Je: no daj dolarja, čs ne bo dveh dolarjev nazaj! Privatni podjetnik ne da kar tako, ne nkeče vetrovom; on vlaga In nalaga. Vaak cent, ki ga da od oe-be, se mora obrestovati na kakršenkoli način, mora koristiti dajatetju. To KblsniHta etika ki rgledov Je na milijone.
Pred nekaj ictl je stori InsuU prispeval «250,000 sa volilni aklad republikanskega kan-dldata Franka Smltha, ki je kandidiral sa zvez-nega acnatorja. Ali Je dal kar Uko is prlji-tdjetva, dobrega erca? Kajpak 1 Smilil js tli član driavne Javnonapravne komiaije, ki Je po-atavlla cene, ki jih morajo Instfllovi odjemalci plačevati sa plin jn električni tok!
Buaineas la business — vaelej In povsod.
Gfoovi j? ncu/dbin
~ Zanimiv« beležke is msnih knW~
Otroci na obroke
Obrokovanje napreduje.
Včasi si lahko kupil Je zemljišče In hlAo na odplačevanje v "lahkih obrokih". Sčaeoma je bil uključen avto, pohištvo, gramofon, obleka, slatnina. radio — sploh ,vse. Naj novejil uključek so otroci. Namreč stroški porodil-niče.
Praabiterian Hoepital (bolnišnica pod pla-ftčem preebiterianake verske sekte) v Chicagu Je te dal nasnanila, da ♦►HnU j velja olinokaraki sistem tudi sa njen porodniški oddelek. Vod« stvo bolnišnice iada nekake "baby booka", to y knjižice, v katerih bodo materam vknjitovali plačilne obroke po pet dolarjev. Ko pride lena prvič tja. plača t*t dolarjev takoj ln potem pet dolarjev meoečno, dokler ne bo plačana vaa vaoU $46 sa deaet dni bivanja v porodnišnici.
Ko torej Mary vaa eretna prineee malega
lllfcka iz bol ni Anice »lomov, bo oče mil vaditi-nll: "Oh. Ae oaem meaecev bova plačevala, p redno bo dete našel"
Stvar ni umeSna. Petinštirideset dolarjev se porod in oakrbo nI Aala, poaebno ne, Če je liill ali John Ae leto dni fares dela. Maral-kje ae bosta Bili In Msry dobro premiallla In odločila dete ta prihodnje leto, ko pride pro-sperlteU . . .
Obroki morajo biti točni, drugače zapade vea dolg. Nobene točnosti ps nI — le manj alguriuiaM — glede saahižka, torej glede dohodkov, it katerih prihajajo plačilni obroki sa svto. radio, suknjo ia dete Ameriški delavec se rodi, tivi in umre na obroke; vee je na Obroke — samo za delavako pravico nI nobenih obrokov. Te aplvh nI.
Univerza Yale j« odpravil« grščino In lati nččino kot sbvetna učna predmeta a parno t no mstivacijo. da ntata potrebna sa moderno isobraabo. Dijaki, ki ae ne brigajo aa U dva mrtva jealka, >u lahko zamenja)« za kaj dru-Pravilno Za rasumevanje kitajskih ni treba tnanja kitajskega jezika; lobre prevrate Te naj valja tudi ta In gfike klaalke. Znani« mrtvih Jezl-kee je |i ivrtta ta IpsdlnHati. aa drage pa js m.
JugMdnvije Virginia, Mina. — 'Ve pišeta ničesar, če pride kdo letos na oblak v Jugoslavijo aU ne. Kot si mislim,-ste ss preatraHH naAih razmer, ker nimamo kajpak, da bi moderno ur«iili in se vosUi v podmornieah in zrakoplovih,*** kor je pri vsa te navada. Ame-ri kanci zmerom priredefcako novost, da tako obrnejo posornost (Nedavno sem čital, da so vseli kravo v sračne višave, Jugoslovani pa če lene ne vssmejo seboj). Imamo svoje običaja, | so pam prirojeni in se raau-memo nanje ter se is tqga tira ne danjo apravitl. Morda bo kdaj drugače, a bodo poteki* Aaetlet-ja, da doraste nova generacija In Ae potem je vpračanje, ako bo o-»talo pri tem kot je. , ^
Poleg slovenskega Jealka imamo tijjdi cirilico, ki vam morda ne ugaja. Ali kot čvrsti Jugoslovani si ne d*mo te izbrisati, ker to bi bilo neksj strašnega. posebno v J učni Srbiji bi prišlo gotovo do pobojev. MussoUni vam u-ker ukazuje z mečem ln pestjo. Toda dslo omadeževano s krvjo in krivico ne prinaša dru-_ _ i sadu kakor maščevanje. Vi, ki živite tam, ai ne morate pred-atavljati K al varije Slovencev pod jarmom faAisma. Kaj vse bi lahko napisala o tem, a že same misli o trpljenju ljudi ne morem preneeti, ker tam tO tudi moji snsnei, ki morajo prenašati preganjanje, pa samo radi tega, ksr so slovanske krvi. Ne morem razumeti AmeHkancev, ki odobravajo Uko početje s našimi ljudmi.
8aJ tudi pri nas niso bogve kako dobre rasmere, a kdor je zdrav ln dela, šivi, čeprav težko a v Italiji se p* ne sinejo niti ganiti in israsiti svoje mUH. Naj zadostuje, pa se nikar preveč ne smsjite."
T|ko pite rojakinja is stare domojine. Njeno pismo ss dotika ttitimlvlh točk katerim je treba pogledati v lice. Vozila pod vodo In po zraku Mor tudi mno-vrednoeti gradi in ureja kapital, bret katerega smore malokateri kaj. AU kapital brez delavnih rok je mrtva ilovica, ki ae M jrane. Roke eo tiate, ki o* tivljajo snov. Moderno zgradbo lmajp v tem okfoftju In nam daje raasvetfjavo, daai kaj malo vtdM. V naše mišljenje še ni smiael sgradb, ki bi bile ako ne v slogu pa v Oni nitšje, ki ao načrt, so bili dalekovid-IKoiotili sgradbo na temelj, ki bo nosil ljudem največ koriatl. Elektrarna je last mesta ln proizvaja rasststljsvo po niski osni. Kot W sodi Ji ni enake v Ameriki. V ljudstvu je do-volj kapitala, treba Je'le pravih pokretov.
Pred par leti smo čuli is Jugoslavije o odpravi cirilice, a je bilo gotovo le menda n* papirju in cirilica je Obetala. Cirilica je pre-ti vela avojo dobo In bi ae bret izgub lahko odpravila. Vlada bi jo morata odpraviti Pš od igoraj doli Biao še nlkolHetala i*xVna plščeta. kakor tudi ne uapehl. Po-vaod j« obilo prahu ln ntrank ln [k, ki Imajo "viftne" načr->jih programih in ne pre-« vao ii vahnostjo; vpra-lela in kruh*, notranjim Im drugim vprašanjem se
atfa
U v
mm
Aanj
ln
ognejo.
Mltiki so Is enaka sme«i ijud-je; gredo kakor hitro se ispust« i/predl bčl — v i k odo. A pred njihovimi vrsti leči noč In dan atrah, vettk In koamai. in nJim aluil t« Isgovore. Branijo se ln čim hUJAe se hranijo. |sm bolj sa ranijo, Žena ss zanaša na novi rod in upa. da vanj pvonikne po-|K>ln«*Jfta izobraaba in mu pomore isflsslti is Ilovica, II nam sa-drtuje noge. ker mladi rod bo moral liltl It tlobodra.
Jugoalovanaka temljs Ima ta aabo aeodovlno bojev ln mladi rod lahko t pridom grebe vanjo in itk^riati napake v tvoj dobrobit Eto pa ae lahko še sedaj sa-plAe vpričo nujnih maAanj. ki Čakajo na vaalt koncih rešitve. Stranice naj as strnejo v enotno sMbpino. katera ss bo mogla poatavitl nasproti kjerkoli In ka-morkoli. V Jnfoelavljl je nava-
da, da ee udari a kolom aH notam in ne na pest kakor pri niz; tam ai nočejo "umazati rok.** Pijača dvigne človeka v oblake In vsaka aaj&a prineee pokolj.
Militarizem ima leva v svoji grbi in fantje se ne dajo spravi H z njegovega tira. Ta bojevi-toat pa bi ae dala kapitaliztrat i in preneeti na kako drugo polje, kjer bi se bolj uspedno obratovala. Vse oprsvičbs pobojev ao plitve in majhne, kakor tudi viri. U katerih fehajsjo, ker en* A tiri oglata beeeda v leva je posiv v boj. "Ne se preveč,^ končuje žena, kot bi prosila avojega oproččenja, Id z drugimi vred gazi ilovico.
j. Hi
Delavako življenje In smrt rajaka mhrankee, Wla.—Dne 27. a-
prila si je vsel .Uvljenje nam obče peanani rojak John 2laber-nik. Pokojnik je iivcl zapuščen in osamljen na 2806 N. 80 st. Bi! je star okrog 70 let in doma Iz Nnzarjev na Štajerskem. V A meriki je bival prtoliiino 80 let in ves čas delal m Mlhvaukee Ckalr Co. Takoj, ko je izvedela policija o dogodku, je preiskala njegov dom, da ugotovi vzrok samomora. Načll niso ničesar, le rsvščino in bedo, nakar ao odpeljali mrtvega moča. Cesar pa ni mogla ugotoviti policija, aem primoran, da jas ugotovim, ker aem prepričan, da niaem v zmoti.
Hot j» bil star In onemogel, kajti ameriški kapitalizem mu je izaesal delavsko moč, od katere nI učiva! dobrot iivljenja. BU ni pri nobenem podpornem društvu, Po božji in kapitalistični volji je nepričakovano prihrula delavska depresija in tudi njega pritiani-la v pomanjkanje ter ga pehala sem in tja. Delal je malo in tu^ii malo zasluill, ker drušba, pri kateri je bil napoelen, ni uporabljala lopate, ampak grablje. 8 tem mislim, da ima roke proti sfb} obrnjene, kakor vsi svsitniki vseh versldb sekt. '
Pred dvema mesecema mu je umrla soproga. Fantje, ki ao bfti pri njem na atanovanju in hrani, so ga po smrti njegove soproge zapustili ln John Je oetal sam. Polaatil se ga je obup, skrb fn žalost in v takih okolščinah ni čuda, če Človek pride do prepričanja, da bi bilo najbolje, če obe* si življenje na vrv.—Pogreb se je vrAil po katoliAkih obredih pod vodstvom John Yelenca dne S(k aprila na Holy Cross pokopali-čče. Nevedna delavska mass, Id sa ob takih slučajih še vedno spominja na bedasto postopanje katoliške cerkve v stari domovi
V metsopoli imamo veliko stran* in strančic iti nače delav zavaja na tieafto i* levoi Do kdaj bo Alo tako naprtj? Ali bodo bela vri hoditi včdno v temi ia spali? Ne! Tako ne ame iti dolgo. Delavetvo ae mora zdramiti in »pregovoriti, da se otre-He okov modernega kapiUlisms, da ne bo vedno hlapčevalo. Ko ae bo zdramilo in spoznslo, bo napravite konec aatiralcem in izko-riSčevalcem, ki jih sedaj tiččijo k tloBL Tega se mora dele vat vo zavedati! '
Brezposelnost je velika, a kljub temu se delavstvo ic ne enveda svoje dolžnosti, Ae ne vedo, kje je njih pravo mesto, da je v dela vi ski stranki. — TUdI lokalni Esfel-pisti so proslavili Prvi maj, in ai cer dne 2. maja. Njihove demonstracije so bile v glavnem v tem da so napadali komuniste in socialiste, kateri da pomagajo kapitalistom! Čudna Izvajanja, kaj? Well, pustimo jim to zmotno mnenje in veselje, da ae z njiial kabavajo. Priredili so pozneje tudi par predavanj o zdravju in hfgljeni delavstva. To je aeve-ds važna stran delsvake vzgoje. Težave so pa v mnogih slučajih v tem, da se delavstvo v ogromni večini ne more ravnati po sdra-vniftkih nasvetih, ker nima sred-atev.1 ' " *
Da se omogoči delavcu več komforta in pofttenega iivljenja, je treba predvsem odpraviti zle pogn|e in upostaviti Sistem, ki bo nudil vsem enake pravice. Odpraviti je treba suženaki sistem produkcije In distribucije, na njega mesto pa postaviti bolj člo-veftld sistem, da bodo vsi ljudje
loresno do njenih nš-tiidilitajtl ona ježe se-InsjbolfBfh violinistk v j
m*- ■
"lllapec Jernej" na odru Detroft, Mick. — Dne 17. ma-| ja bo prvič uprizorjena dramatizacija Ivan Cankerjevega "Hlapca Jerneja in njegove pravice" na odru Slovenskega delavskega doma v Detroitu. Gotovo bo vaa-1 kdo. ki je že sliAal o načem slovenskem pisatelji Ivanu Cankarju in njegovih delih, prišel na| to uprizoritev.
Ivan Cankar je bil eden naj-1 večjih genijev naAega naroda. V svoja dela je izlil velikansko ljubezen do delavskega sloja in obenem pokazal umetniško stran rabe slovenskega jezika. Drama-] tiziran "Hlapec Jernej" je izbor-no delo, prav kakor je originalno I delo pieatelja samega biser slovenske Hterature in priznano kot| najboljše Cankarjevo Ust^l
Rojak A. Cesnik se je zavzel, | da poda na odru "Hlapca a" dovršenega, da bodo vsi De-| troitčani zadovoljni. Naši kulturni in odrski delavci so: John Br-| isg, Frank Ceeen, Anton Cesnik Frank NograAek. Le-ti so še te mnogo trudili, da ao nam dar na oder razna dramska dela. Podpirajmo jih s tem, da pose-timo prireditve in uprizoritve, pri katerih oni sodelujejo. Zato >a vsi na ' uprizoritev 'Hlapca Jerneja" v nedeljo 17. maja v I Domu na 8. Artiliery a ve.!
Anton J srca.
deležni modernih iznajdb in od-
kritij ter znanstvenih pripomočkov, ki pomagajo človeku odbijati sovračnika—bolezen,
Predno bo delavstvo doaeglo večje zmage, se bo moralo močno organizirati in enotno nastopat! ha volišču. Delavstvo bo moralo samo poskrbeti potom svojih zastopnikov v postavodajah, da ga ne bo več tepla brezposelnost in vae njena poaledkei stradanje, beda, pomankanje, bolezen in druge sorodne socialne hibe, ki danes tepejo delav stvo.—Kari Trlnaetlč.
' Mlnnesotske v«sti Gllbert, Bi km. — Federacija SNPJ Je imela svojo re(hk> sejo dne aprila v Kitzvillu, Minn. Razmotrivalo se je mnogo. Eeso-ucija>s programom, ki jo je predložil predsednik John Kobi, je pomenljiva. Zdi se ml pa, da bi sivtf^bolj spadala jugoalov. klubu kpt podpor, organizaciji. Dobro bi bilo, da se stvar objavi v slovenskem Časopisju, predlagatelj pa naj bi se udeležil konven dje dne 28. junija v Virginiji, Minn. Tam se bo razpravljalo takih vprašanjih slovenskega naroda v Minnesotl.
V tem okročju je do 8 tisoč slov. volikev in davkoplačeval cev ter smo prvi za kompanije V tem okraju je 264 različnih
ni, se pa aedaj čudi in Vffpšujfi služba s Slovenci so samo štirje kako da v Ameriki pokopavajo usUičbeni, druKi pa so dvedi In
paliAča. Vsled tega sem >« odločil
Ml
M
V
samomorilce po cerkvenih obrf; 1 talilni. Kdo je tega kriv? dih in na blagoalavljena poko. »ami, ker niamo zdručenl.
Aa QW>ertu imamo iskušnje in JklUbu nas je 300 članov In smo sem napisal U dopis, da reAfm fe več stvari dobili skoal naš "zagonetko," da bodo vedeli, dS klub ^er upamo, da bomo če. Z*-oerkev In njena aVeta vera *c od to pa apeliram na vse Slovence delata čudeče na ralutl] v Minnesotl. da pošljejo avoje
nekdA)HH||aiB
ljudske nevednosti in slepote. Tako sta tudi tukaj naredil! čuddž —s pomočjo ameriških f$9 Kdor ne verjame, naj vpraia uredništvo Amerikanakega Slovenca, |
zastopnike na konvencijo dne M. junija, da bomo pokasali drugim narodom, da smo tudi mi organi-iirani ter da smo tudi mi dyili si ran "narod, ne samo fivedi In
II pn v Leadvlllu, Colo.. Trunko- Itallknl, kateri Imajo aedaj naj-ve^a Jurja.—I^onla Aaabroakh.1 boljle slušbe. Saj imamo dovolj '	slovenskih mladeničev In ala-
NaAe sanjske proslave donk. ki so inšoja^, da Uhko o-
KkVljajo rasna dela v uradih to pa se mora sanje potegnit monstracijs čirom dežele ln sve- naš klub, da dobimo svoj deM U sploh. ProslavljsM smo dslav- priznanja pri oblaateh
ski praznik. Tudi komunlatlčna stranka ja pozvala delavstvo, naj ae udeleži demonstracij in naj zahteva avoje pravice s bojem pribori naj si socialno skrb, odpravi naj brespoeelnost. nastopi naj proti robstvu. proti velek*« pitalu. in delavstvo ae je odsvalo
V Aurori, Minn., ftlvi slovensko dekle, Olgs Turk, tukaj rojena. Je poeebno nadarjena mladenka in as aedaj uči v New Yor-ku aa violino. Ona je bila najboljša viollniatka v (Minnesotl Is-med vseh trednjoAoUkih violini sto v. KljUb temu pa je Imela teš-
v obilnem čtevllu. večjem ko| ko pot naprej, kajti šole stanejo kdaj prej. da pogdravl svoj de- in a tarči jo tačko podpirajo. Za-Isvskt praznik — Prvi maj. to se je sanjo savzel Jugoal. klub
Udeltfba je bila velika. Zvečer in jI bo priredil koncert se je Uvajal obširen program 1» Junija v Gilbert School avdltori shod. Izpadlo je vae sijajno, kaj- Ju ti obUk je Ml velik. Soc. atrankt Naj še doeUvIm. da bo na tam je imela avojo prvomajako pro- koncertu nastopila niša mlada u alavo v Slov. narodnem domu. a metnfca Olga Turk in vea Člat udelešba je bila sl^ba. daai je bi dobiček koncerta je namenjen
program precej dober. Kja je vzrok, da nI bila udelešba UoljAat Mlatim, da ga j« najti v delavak brrSbrltnostl. _ _ . 1
njej ss nadaljno šolanje. Uhko smo ponosni na našo mladenko. Pridite val poslušat njeno Izvajanje na gosli, da s tem vsi sku-
O radioprograenu Radne, Wte. — 3pet ertvo ali-šali slovenski rsdiof>rogram, in sicer z mHwauške postaje fVTMJ prošlo nedeljo opoldne. Izveetnol je pel naš čikaški rojak Ludvik Skala. Spremljanje na klavir je bilo dobro; izvajala ga je misej Josephine Novak. Sploh je bil j ves program zanimiv in ielpti je, da v kratkem spet kaj podobne-1 ga slišimo.
V
Prontenac, Kana. — V blag spomin obletnice smrti nsšega soproga in očeta Frank Marko-vitza, ki je preminul 20. maja im. Leto,dni je že minulo, od-| kar ee je poalovil od nas, naš spomin nanj pa ostane trajen.
Julija Markovits, soprogih družina.
Kaftp o spolsi vzgoji
C
(Beeeda o novih knjigah) Ali epetaa vzgoja rea nI trabna? SpiHal Franjo ločila Ljudska tiskarna v Mariboru. 1AU.
Tako se Imenuje nova knjifti-ca, mehko vesana, ki šteje 96 strani. To je prvs knjiga v slovenskem jeziku, ki obdeluje spolne pr<A>leme resno in s stalila znanosti In higiene, vendar pa tako poljudno in domače, da lahko vsakdo razume, ki zna Citati. Delo je namreč urejeno v obliki dialoga aH razgovora med profesorjem in njegovo šeno in ae čf-ta kakor kaka povest, v ksterl ps je vsak stavek dragocen poduk.
Avtor je pogumno stopil pred alovenSIio javnost in odločno povedal, da je te čas, da se tudi naša literatura bavl s tem zelo važnim vprašanjem, kateremu ao drugi civilizirani narodi posvetili cele knjttnke knjig. Obravnavati je treba to vprašanje a vidika modeme znanosti in zdravja. Kdor se postavi na to stališče, mora sa vreči staro spolno vzgojo, ki sahteva, da moraš — molčati o spolnosti, ne smsi ničesar vedeti in eploh obnašati ee, kakor da spol ne eksistira! Taka ragoja je škodljiva in njene žrtve ao brasštevilne.
Moderna spolna vzgoja mora biti naravna in ustvariti mora novo naziranje o a polnosti, popolnoma drugačno od starega na-ziranja, ki hoče. da je apol nekaj grdega in ki brani, da bi o-troci izvedeli reeuico na lep in pravilen način. Avtor podaja konkretna, manične primere Is življenja o posledicah napačne stare vzgoje in obenem navaja, kako je treba začeti s pravilno spolno vsgojo takoj pri otroku, dokler še nI pokvarjen na ulici.
Napredna kritika v stari domovini ja ign&evo knjigo poadra-vila ln pohvalila.
Za starte pa tudi sa druge je knjižica velike vatnoati. V Ame-riki se dobi v knjigarni Prole-tarca v Chicagu in stane 76c.
PETEK, Maja Ivo Premeci. . tT ~ J, I
Italija in faiizem
Italija in Balkan--Zunanjo politika
Radi t« napetosti se trudi Italija dJ5 na Balkanu tv§zo nekaterih (premaganih) <f, tav zoper Jugotlavifo. Uspelo ji je prjdobi popolnoma Albanijo* Madiarsko in Bulgari ter deloma tudi Avstrijo, od katere jo <xldali je le še nerešeni manjšinaki problem iu*, Tirolske.	1m
Trajna vojna nevarnost z JugonUmio mogoča > fašizmu nadaljnjo politiko vanja. Njena vojaška moč ji pridobiva ugl< pri tkzv. premaganih državah, ki mislijo i razveljavljenje mirovnih pogodb in na 8pJ membo sedanjih meja. Tako je Italija zaveznica Nemčije. Seveda — pripravlja izV!ti iz nasprotja med Nemčijo in Franci čhnvečjo realno korist. Da igra fasistifna plomadja dvojno vlogo, je jasno. Zunaj politika ji je intriganatvo in trgovina, z, Italija ne utiva zaupanja. Njena zveza z Nt čijo, Turčijo, Griko, Nemiko, Avstrijo in J vjetsko Rusijo je labilna (nestanovitna). Am riški kapital, ki je v začetku fašizem izdati podprl. Se je v zadnjih letih dezinteresir Zanimivo je, (Ut navajajo ameriški listi skrb usodo Italije v primeru nenadne Muj»olini ve smrti. Tako je Italiji fašiatična dikUtu le dokaz za splošno krizo, iz katere je dvoumi politika nI rešila in ne morč rešiti. P ropi fašizma in monarhije v Španiji je za ves sv poučen vzgled, najbolj pa je to zadelo Italij
V zadnjih letih rapidno pojema tudi njen vojaški ugled
To b? bilo znamenje, da je fašizem že segel senitno (najvišjo) točko v svoji zgodo ni in da prehaja njegova poza v defenzivo splošen razpad. Kolikor so kapitalistih evropske države Ae pripravljene podplrztij šizem, toliko lahko rečemo, da so za prop fašističnega režima odločilne predvsem | trenje sile italijanskegs naroda, ki s faš nom ni zadovoljen ln se polagoma opro&a nji govih vezi.
Notranje razmere so v Italiji po osmih letih fašistične diktatui skrajno kočljive. Zadovoljna je samo fevdi na kapitalistična plast, kateri je Muaaolini svojo agrarno politiko dajal največ konces Obvaroval je veloposestvs, njihovemu razp ložljivemu kapitalu pa odprl pot v kolonije na Balkan. V Isti smeri je doslej uspevalo d bro razmerje med fašizmom in industrij Uničenje avtonomnih delavskih sindikatov zasluga fašizma. (L. 1926 je razpadla maki mallstična stranka, voditeljica strokovnega i banja.) S tem je fašizem izgolnil nade, ki j je velekvpital stavil vanj. Kljub temu ita janska Industrija Še nI našla možnosti uspešen razvoj. Omenjena je ns mala tržil in podlega konkurenci drugih držav, čeprav uvozna carina za vse tuje blago dokaj visok V zadnjem času propada posebno ladjedelst' ln avtomobilska industrija, dočim je svilna ii dustrija doslej napredovala in zbrala največ italijanski kapital v novo skupino. Leta 19! je nastal tudi med to skupino in vlado ost konflikt. Slučaj Gualino je raskril notran, razmere laškega kapitala in njegove tendenc ki ne krijejo več s fašizmom. Drugi znak i konflikt med vlado in kapitalom je dejstvo, < tiče Italija zunanje poeojilo (v Ameriki, se<L v Franciji) ter neizvedenl načrt za gospoda ako reorganizacijo kolonij. Uradna poroti rimske vlade priznavajo, da privatna gosp darska inicijativa še vedno pada. Zato mol vlada skrbeti za izvedbo mnogih jsvnih del, sicer niso potrebna, pač pa notranje politift nujna: za olajšanje silne brezpo*elno*ti. 1 uradnih statistikah sa 1. 1930-31 je število kv lificiranih brezposelnih delavcev doseglo Jj tisoč.
Gospodarska stagnacija v Italiji je dokaz, da korporutivni sistem ni odprsj socialnega in gospodarskega problema. F»« zem je s njim dosegel le popolno ncaupa* mas in končno nezadovoljstvo kaptiM** elementov.
Trgovinska bilanm
* Dohodki Italije neprenehoma inidajo. Ji vos pada po količini in vrednosti. Vlada j» * U prisiljena zmanjšati uvos in uvajati politj splošnega varčevanja. Značilno je, da m kljub trajni politični napetosti u M slavije na prvem mestu, dočim ga uvoz sesa. Podobno je v trgovini s Rueijo luni pasivna. Koliko skfbi prisadeva fašizmu u goveka bilanca vidimo Is velike skcije u »» prehrano Italije. Povišati hoče aplošni ^j« pridelek ter zmanjšati uvos žita, mesa ta dr gih šiva. Kljub vsem pompoznim M*>« « kam (Campatna del Orano), prsinikomj" ha, riša in testenin je morala vlada konnj raU, da Italijo »i mogla dvigniti poljem na sadostno višino. Ta neuspeh je toli rw ril llussolinija, da je uvedel nov »kon troU neizkoriSčane zemlje: drisva lahko oa me aemljo vsakomur, ki aabotira agra« -šrt Drugi radni dohodki ItiHje^^iJj
slej prihranki emtgrirana nm*	^■
delavcev. Ti prihranki ao valed splošain mer občutno smanjšani. Na vprašanj^ dukcije in trgovine je dokazana n«-«i' fašizma, da bi rašil Italijo U t^^ ^ teškoč. Reči moramo, d* je '' tudi pri uvedeni šlednjl: še tako is ( botai konzum jo padel na minimurn. w dokanuje uspešne poUUke.	J^TZ
rano bedo lnSs!p ljudstva- Vltabji^ dnevno 66 tvrdk. |Wes konzu^^T^ imenuje drugi pUbiseit,
nje, h ima iMo dvoreznost m volitve (L J91») e fmMstičm V' ^
(Ddjt
k«, snostavnsjfts itfMdail daste nsprs riti »suMeU" v vssko sobo?
Kluktrika Je v Ghtrftftt fOMtil. Ts dnitba (SikftlSjs Tihi (MM) domov i itoMfUN'MW
M^« MM^^LIauh AII alljk U mimmrn MUaMlMii ■ i	tU
H osam I« pol mM« M4MN
Na4*tJne mh>M» Koatl»U" od oloMH#. *# oopoUovo, ki V io v VaSI hm •SMgo-<„. .i. uporabljat* .Ukiitk.. t»4M m m -v.t1j.ru «H silo kjsrkell «1 lallts. T« ns pstjave M«Hlsu" m Vem narodi po nitki r«nl in v kratluMi IpM^ km M'M
j« avstlobs, In
oWkHi«M MfiVivi šolo poMoniklJIvoi rmfrsdkrat Jr Min olokUUee kioo »pi^i no Io m ono svetilko m »tropu Ostri* hm )o ▼ tom odru draga* lahko m m I napolJai« sUktrifc«* • pomočjo sstopel-morm Mat od svetilk« na »tropu ali atoai pa da aaaUaao aootitk«. Toda, lama Jo t rabo taca, ko m lahka poolullU alakul
fjTlt
15. MAJA
pp*—
Vesti iz Jugoslavije
Poročevalstl biro ProsreU t JugoalaviJL)
.ZPRKHODA PO LJUB-1JANI	^
t »dar
bo mi
|t Na
ri	m
. * ni|ge m«*to preoblikuj«
Ljubljana, »0. aprila 198*. .uko pomlad se začenja v na-ijubljani živahna gradbena "HJiajo se hiše, zidajo se f v predmestjih zidsjo JJu-& t garažami in -brat njih, Cj ljudje stavijo majhne C zidam1 ali lesene, v centru L vnsko pomla^rae posta vi" Jrtarih hišah-TPene odre, s trfh zidarji lepšajo in popra-L okruile in oatarele tido-Z po cestah se mučijo težki g težkimi tovori peska in djt io cementa.
Letošnja pomladna stavbna E| pa se je pričela z velikimi občine, ki ** puatila razo-| nekaj glavnih, osrednjih iii,
Mijo v mesto in ponjem, krila Ljubljanico, da na teče p mesto — da lahko gradijo
p-jj mostove in da poioše pvajsko progo do predme-
|t frančiškanskem mostu m pevedno polno ljudi, ki str-
fv itrugo Ljubljanice na to m stran. Frančiškanski p bodo razbremenili, postavi-K bodo db straneh 2 manjša ptnika, dva mostiča aa pešče, ■ji most pa bo oatal samo ta iraj, vozove, avtomobile in prje in iivino. To tromosto-tbo storilo svoja: prešeren Io moral umakniti nekam kam in — javno stranišče tankim, menda pod most. Za-itranska mostiča bosta vo-tprvi na eni strsni prav Pre-h pod noge, drugi pa prav k temu stranišču. In ti dve 1*1, ki sta doslej tvorili šalo-| vis-a-vis, se morata mosti-p in njunim peščem izogniti, * jima pefiči ne bodo morali, leti strani imajo še post,avlje-[ Bdarske odre, zabili so v močne pilote in začeli bo-ogrodje za zidani drugi stran! so že ras-B ograjo ter zemljo tik do ■trnovega spomenika, tako Moji Prešeren v Ljubljani |f na robu prepada. Na mo-I poleg radovednežev tu-■M, ki s stisnjenim bije svedre v kamenje in Pravijo, da morata biti v enem mesecu gotova, na Ljubljanici so morali | tudi jez, da voda ne o-teh gradbenih del. Pa so hB GradaAČice začeli 'po-jez, ki je zaprl vsak do-v strugo, ki vodi skozi tako so ostale v tej kotanje z vodo in ^predmestjih hiteli na povili i« tolmunih ribe. I SO se S krepeljei in ka-|nad vodo in kakor bife kje kaka riba, brž M ali kamnom po kosilo ali večerjo. ■> I juMjanice torej prl-m Mudi se jim, mudi se P mudi se podjetju, ki fo bo dovršeno to delo na " b«xlo obzidali še pene bregove LJubljanl-J'tu. Tako se polagoma |'-jubljanica. Pred leti so potem HO več let počivali, No *,M t nekaj milijonov ■ zdaj bodo spet de-I čeprav pa delajo s EP1«', kdaj bo kaj ta strumna in dogotcvljens r tega nihče ne ve. kar o;x>zori takoj vsa-m na dela za preobliko-Hubljane, je nova tram-proti Viču. Tram-F*e "icer Ae ni, toda čez J?1• Pravijo, da bo še. i »roga do Viča se "w,«nj* proge pri gla-* 1 <PM kavarno in ho-tu gre po ftclen-Kongresni trg ^ Tržaško cesto, po 57 w <io viške cerkve.
"'»ca je atara ljub-prfim#>nada. Ta so s« ^*|"dentje in mastns
1 ? ,,red davnimi lati, kriU pom4?uk
1» <**U in tu ao hodili še promenada
r^J^s cim,U, cesta, ki vo-t,° Tivolija, tu aa
vaa ,lal
«Ura
i
>/"mi vae dni In ve-h >* ftelenburgovs 'fgovaka ulica, saj
vodi z dežele v mesto. Zato ja razumljivo, da spričo tega niso bili prebivalci te ulice nič kaj navdušeni za tramvajsko progo, ki naj rodi po tej otici. Lastniki hiš in trgovci so godrnjali in protestirali, kakor hitro je nekdo o-menil na tihem, da bo šel tramvaj tam skozi. Kaj pa mislijo njihove vajenke, ki stanujejo kjte v predmestju na Viču in hodijo peš po pol ure v mesto v trgovino delat, tega niso vprašali. Trgovci so godrnjali in imeli so dovolj izgovorov: ulica je k sreči res bolj tesna, posebno kadar se sprehajajo ljudje po njej, nevarno bo tod voziti med tolikimi ljudmi, na zadnje pa Bo*la^ske-sano povedali, da bodo tudi satot^ prizadeti zaradi manjšega obiska kupcev.
Toda vse ni pomagalo nič. Pred tednom je zapel tudi v Selenbur-govi ulici kompresor, ki je vdiral svedre v tlak, da so ga reiali kot sir. V dveh dneh je bila vsa Selenburgova ulica rošena oklepa betona, tretji dan so razkopali temelj do kablov in cevi in kanalov, ki jih sdaj že urejajo in spet s kompresorjem tlačijo prst nazaj v prvotno lega Potem bodo namesto asfalta polo&ili lesene kocke na betonsko podlago, pod tračnice pa bodo podložili klobu-čevino, ki bo skupno z lesenimi kockami preprečila silni ropot tramvajskega prometa. Selenburgova ulica, ljubljanska promenada je razdejana Vsa in ljudje, ki prav morajo skoznjo, morajo skakati po kupih in kamnih in deskah. Trgevci pa io sporočili publiki in odjemalcem, naj jim telefonirajo po šivila, ki jim jih bodo dostavili na dom. Škode pa bodo te dni vendarle utrpeli nekoliko.
Gradba tramvajske proge na Vič s te, mestne strani je torej precej zamudno opravilo, zato pa so tem hitrejši oni, ki so začeli polagati tračnice od Viča v mesto. Izkopali so od Viča do Rimske ceste oz. Gradišč* jarke za tračnice, položili tračnice na pragove in lepo naglo prodirajo v mesto. Njim je laže; ni jim treba razbijati ne asfalta ne betonskih tal; zato so bolj nagli. Pravijo, da mora biti tudi ta proga Izgotovljena v kakem mesecu.
Pa kdo bi verjel! Saj so tudi o progi v Šiško govorili, kdaj že da bo stekel po njej tramvaj med Sišenčane, pa še zdaj nič ni. Pblo-žena je proga, postavljeni drogovi 1n razpet električni vod, toda Čakati je treba zdaj še na nove vozove. Ti pridejo iz Broda. In enega smo že prejeli z velikim pompom in parado časopisja In gledalcev. Toda drugih še ni. Tramvajska proga leši vsa nova na cesti, vozov pa ni. In SHenča-ni čakajo.
^Pdleg teh dveh velikih "senzs-cij", regulacija Ljubljanice in tramvajska progs na VIČ, ima Ljubljana še tretjo, ki ima najlepše inve: graditev nebotnični-ka. Da, nebotičnika. Imel bo sicer komaj osem nadstropij oziroma 12 etaž in še zdaleč ne more konkurirati s pravimi nebotičniki. Toda aa nas Slovence, ki smo zmerom tako zelo skromni, in za Ljubljančane še pesebej, ki nimajo še nobene palače, da bi imela več kot pet nadatropij, je ta stavba vendarle tak dogodek, da ao jI nadeli naziv "nebotičnika". Nebotičnik je ostal In zadnjič so polagali temeljni kamen Stavbo grad! Pokojninski zsvod na voglu Dunajske ceste In Gaje ve ulice, imela bo tri objekta od teh bo vogelni objekt visok 12 etaž in dela videz nekakega stolpa. Za temelj so morali vrtati globoko v zemljo, da so #11 do trde plasti. Do nje so Izkopali posamezne ne široke šalite, ki ao jih zalili z betonom. Na te stebre so potem zgradili temeljno pisat betona, jo izolirali — in nanj postavili temeljni kamen. dale tu se začne temelj hiše. Seveda so ta temeljni kamen ob prisotnosti posvetne In kvene gosposke, teh In oaih ara. dov in zavodov blagoslovili. Sam škof Jeglič je prišel temeljil ka-men nebotičnika blagoalavlt. Um blagoslovom «W1Jo graditi nebotičnik Uko nU\o, da ae bo-io šsa leto dal še lahko vselili « rad! in ljudje vsnj.
Tadl park Tivoli ao razkopali. Glavni koatanjev drevored, ki jt
gradu, so posekali, cesto bodo rasširUi in aredtii po načrtih ar-hiUkU Plečnika. Baje se bo moral tej preureditvi umakniti celo prvi in edini paviljon aa raa-sUvljanj« likovnih umetnin, paviljon, ki ga je posUvil na svoje stroške slikar Jakopič. Vendar o tem še ni "padla" odločilna beseda. Itd.
Gradi se v Ljubljani poveod in na vseh koncih. Poleg velikih pa* lač v mestu, poleg lepih gosposkih vil v predmestju, ki jih po-sU vi j a jo poaamezniki, pa najdaš v predmestjih po rasnih jamah brloge )n lesene bajt«, v katerih stanujejo tisti, ki so najbedaej-ši, ki bi radi imeli vsaj eno dobro in čedno sobo.
In v mestu gradijo tudi lepe velike garaže aa avtomobile. (a
Za ljudi s periferije pa ni človeških stanovanj. i t
DROBNE VESTI
a"
V nedeljo 26. aprila se je pripetila v mariborskem predmestju težka avtomobilska nesreča. Popoldne so se odpeljali s avtom na izlet v okolico LeopoMtaa Eigel, Franc Wirth, Hajko Prtaue, Ana Eigel, Fridrioh, Albina in 4*ert Ager. Odpeljali so se s majhnim avtomobilom, ki ga je vodil šofer Ivan Rohl. Zvečer krog 11. ure so se vračali v mesto. Ko ao se voaili po Dadvsanjakl cesti, ja šofer iz neznanega vzroka izgubil oblast nad voUnom in avto se je zaganjal som ter tja, dokler ni nadel z vso tilo v neko o-grajo Ur se je vozilo dvakrat prevrnilo v zraku ter se znašlo spet na kolesih v obratni smeri. Zaradi sunka in prevračanja je a-vto močno poškodovan in je Škode za kakih 16,000 Din. Potniki pa so dobili tudi hujše ln lažje poškodbe. Leopoldina Eigel Ima najbrže tudi notranje poškodbe in zlomljeno levo roko, Prane Wirth ima zlomljeno, ključnico, šofer pa si je ranil roko. Prereza! si je žile na nabitih šipah; vse U tri so odpeljali v bdnteo In jim nudil tprva pomoč. Ostali so bili kaše ranjeni, le aoboUhnlk Ager je ostal menda popolnoma brca prask. ; • v -- i
^Hrlberskl M sodeloval pH «• mora Dnbajevlli. Mohorko, ki Ue na veliko soboto ponoči pobil i sekiro petčlansko Dobajevo dru-__
ih* v Jelovcu v mariborski oko- toin. Nič redkega ni Mlo tudi to,
atole! jih
V	nekem novem zakonskem načrtu, o katerem bo v bližnjih dneh razpravljala angleška »podaj* zbornica, veli neki člen med drugim* 4,V iprvi vrsti je treba paziti na to, da se mladoletniki, ki so stopili na pot zločina, ne sesnanijo a strahotami ječ. NI potrebno, da jih aodnik kar obsedi na kasen ječe, temveč naj se isdovoljl samo a posvsrllom."
V	tvesi s tem Členom priobču-je neki angleški Hat zanimive podrobnosti o načinu, kako ao v prejšnjih časih rftvnali s mladoletnimi "zločinci**.
Se 1824 ao jih odpravljali na ladjo "Euryalus", ki je bila za-sldrana na Temsl, in Um so jih pretepali in mučili na najbolj grozovit način. Devetletni hudo-delci niso bili na tej ladji nobena redkost in George I vas celo po* roča, da ao bili med njimi tudi Ukini, ki al aami še obleke niso znali sleči ip obleči. V umaas-nem prostoru v pisdkrovju, kjer je mrgolelo mrčesa, ao leftlrsll mali nesrečniki na verigah drug ob drugem in lahko si mMImo, kako je to okolje učinkovalo na mlade duše. Varoki, kito jUi privedli na ladjo grose, ao pa bili večinoma nečloveško malenkostni ln delajo mo čast stari Jueti-ci. Tako je moral ttletnl Andre* Buauning preživeti ceti> leta na "Erlalu", kar jo zkradet majlmc srebrno £lioo. Majhna otroke, ki so pobegnili od dama, ne da M se zavedali svojega "graha", ao transportlrsli na tfedjo in so me-rall propasti duševno In Mesno nO da bi ae kdo brigal sa proteste in reklamacija staršev.
Se hujša ao ravnali s otroki v prejšnjih stoletji*. Pekovska va* jenčke, ki niso Mit dovolj hitri pri delu, so postavili a stsstentm vencem okoli vratu na sramotni oder In ao morali Um po osle ure in dneve pransšatt zasmslt In da« jsneke napade brsusršae tolpe. Mali potujoči prodajalci rib, ki ss jim ja btago v košsrah kaj pa-kvarilo, so moral^^ gvaasotnem sprevodu a kosi mšAo. Obsafll so nanje eegnite, smrdeče ribe In vsakdo jih je lahko obmetaval S najsuroveJŠiml žaljivkami ki kla*

I** ^naj*« ki v*jp to «Mf» ffptl fftMtfM'
lici In ki sedi v preiskovalnih *s-porih, je izpovedal, d* mu je po-magal pri umoru psjdai Hriber-ski, ki sUnuje nekje blizu meje ns avstrijski strani Avstrijske oblasti so Hriberskegs aretirale. Ker je pri aretaciji skušsl pobegniti, so bili prepričani, da so Mohorkove tejave resnične. Pri sretseiji so ga nekoliko potolkli, pa so gs morah oddati najprej v bolniško sobo grsških zaporov. Tam so gs tudi zssHševaH. Tajil je, da bi bil sodeloval pri u-moru Dobajevih, da se sicer po-zns z Mohorkom, da pa nI bil zadnje čase z njim nič skttpsj. Po vseh dosedanjih rezulUtlh preiskave zoper Hriberskegs pa ae je skoroda dokazalo, da Hribar-aki res ni bil usodne noči to-stran meje, marveč je bil v do-mači vasi pri svojem deklatu, kjer je noš prespal. Zato je državno pravdnfštvo V Mariboru razveljavilo svojo sahUvo, da graško sodišče izroči Hriberske-ga mariborakemu sodišču zaradi sodelovanja pri umoru Dobajevih, zahtevslo ps gs bo rsdl drugih dejsnj. Potem Ukem je torej Mohorko sam pobil s sekiro vso družino Dobajevih.
Dosmrtna ječa za Slovenca v Zagrebu. — Zagrebško sodišče ja dbsodilo na dosmrtno Ječb I-vana Cepevca iz Zaloga pri Ljubljani, ker ja 1*. februarja letos obklal na zagrebški ulici svojegs dekleU Marijo Celoflgovo Uko, da je podlegla ranam. CeloCigOva je blU doma Is Maribora. 2lvsla aU nekaj časa skupaj, nakar je dekle odšlo od Cepevca nekam v službo. Cepevc jo je rotil, naj ss vrne k njemu. Ker nI hotela. Jo je Cepevc počakal na cesti in as-, pedel. Sodišče gs je obsodilo Hs dosmrtno ječo.
Isvirae ajsersio prlprsvljs lju Ujartska <#rs. Jutri v sredo 70 aprila se bo vršila premijera Sope slovenske opersU "Oj U šmenUns ljubcaan," ki jo js aal član ljubljanskegs zbora Slmončič, uglasbll pa je pevek* točke mladi komponist ilvlc. To je menda apet ena nora tako zalo redkih alo\r-nakJh O prsdsUvi
da so nedoraslim mladičem «par-jali roke v kropu, da ao jim noge kvarili z vročimi želesl In da so jim nasilno branili spati.
Najslabše ao ravnali s MssnU mi otroki. Pretepali so jih neprestano, da bi jim Isgnall "hudob-nega duha", tlačili ao jih v pripravo, v kateri ae niso mogU ni-U najmanj gibati, jesti jim niso dajali akoraj nič In najšsšts ja smrt rsšila neerečnsfte pred nadaljnjimi mukami, ki so jih bili deležni v takratnih Masnltah.
EMhihui razltkavaiia
Vašna pridobitev
Slavni dunajski biolog, oša pomlajevataa praksa prof. SUU nach je še pnvl leti postavil teorijo o anUgonlzmu, m sti spolnih hormonov. Herman moške spolne žleze, ki prsids v kri. učinkuje n. pr. kako, da v organizmu in v vsem voden živali Izražajo moška lastnosti, dočim sa žeuske lastnosti zavirajo. Isto tako ^amo v nsspret nem smislu učinkuje ženski hor mon.
Na podlagi tega dajstvs js bilo mogoče s operativnim prenosom drugospolnih žlez v poskusno šival spreminjati, če fte ne popolaoma, pa vsaj selo očitno samice v samce in samca vi mlce. Samec s prlcepijeno aamlč-jo »polafcftsv) dobi t. pr. tipično aamlč je okostji. samičjo vna-njost, aamjčJe nagone ia celo dojiti mladi* <
Z najnovejšimi poskusi ps je prof. SUinachu iz njegovemu s/jdelavcu dr. Kunu sedaj posrs-čDo spreminjati i" znake brez operativnega ka Spolne žleze samice spreminja g roentgenoviotf tarkl ali vbrlaganj« hormona Is mož#a skaga podaljška direktno v flote f znaki aamčrvsklh ■potnih žles. „
Ta senzacionalal postopek ja mogoč rsdl tegs. ker » jsjčfilku ob doiorkvi jajčeca ln4
med nosečnostjo Uko zvano "rumeno telo," ki je aositelj izrazitih moških apolnih znakov, kakor ja eedaj dekaaal prof. Steiaaak. Obsevanje samlčjs spolne štete t žarki in tnjckdje pa povtročajo lahko vsak čas naatniH'k p«1-riaiišno pojavijajočega aa "ru-aneaa telesa" ia a tam poviro-čijo tudi ^aastap ssmčsvakih spalnik sat kov v organiamu in iivVjanju samice.
Nava Steinachova metoda js gotovo salo vašna pridobitev moderne biološke znanosti, ki bo i-la ša mnoge v praksi uporabne postadise. Skoraj le bolj vašna pa jo atoksvlktv sama na aebi, da vssbuje spolna ftenska šlesa snov, ki povzroča tipično moške spolno znake: da ja Šensks aplo-i šlesa tedaj v bistvu dvo-s polna!
SiarciHtaa pokojaiaa v sni tretjini držav
Naw York. — "Old Age Sec-urity Herald", glsailo organhm-cije tega imena, poroča v majski iadaji, da Je ena tretjina držav Unije nsakonlk) posUve sa sta* rostno pokojnino. Med zadnjimi driavami ja Nsw Jersey, ki je prejšnji masse bras večje o-pozicije sprejela tO takonodaJo.
Puslava v Naw Jarsey ne določa centrallslrane aUrostne pokojnina, pač pa dovoljuje pota-mutnlm okrajem, da jo uvedejo, ako ss prebivalstvo pri voHtvah izreče ta to. Vtsh drftav, ki imajo tllčne zakone Ja H; osUle imajo centrallslrsno zavarovanje. VM sakonl tudi določajo plsčevanje pokojnina osebam, ki ae fOali vač let atare. Te vrsto zakonodaja — po okrajih — ni najboljša, In ak<t ^O' okraji ne uvedejo, je postava brez pomena.'* •
Zadaja m m mil
Protestantski duhovnik J. Kr*y, kt je spremljal marsikaterega na anrfrt obsojenega, je rasti ril lastna opaaovanja s temeljitim nabiranjem mednarodnih uradno sajšlmčenih podatkov h) natisnil doksj zanimivo knjigo o "Zadnji uri obaojencev".
Popiaal j« konec 150 sločlncev obeh spolov In si sasUvIl vprašanje o razliki med moško ln žensko duševnostjo v tem usodnem trenutku. lakazalo se je, da so šsnske v splošnem neprimerno mirnejše, dočim ae moški tdikfit jočejo, zatrjujejo svojo mnlolt-nast ki proaljo uamlljsnja. ,
Neka Američanka je do taci-njega hlaetno člUla roman Ale-ktandra Dumaaa "Kraljica Mar got". Ko so> Jo povabili za električni atol In vprašali po izdaji lelji, je naprosila pašnika, naf Ji pove konec romana, ki ga ni u* tavnila prečiutl. Paszkt nI poznal te knjige, hi obtedenka mu Js naroČlULl^J fra vprašat jat-nike,
Nemka Oert ruda Schelltr, ki je tastrupils avojsga moša. da bi al prilastila njegnv denar, ja poklicala sdrivnJka hi mu potošl-la, da nlmš teka, NI vedela, da ao odklonile plasti njeno prošnjo «a pomlloščenja« Zdravnik jI je razodel, <Ji bo jutri morala u-mretl In sa jI ni vaš treba brigati ta njen *k. Obtošanka Ja po-
Kis Jatns: To ja brez pomena
kler sam šiv«, sa lahko bri. gsm za svois zdravja I
Kanadska morilka Jeanna Houaallaa Je odklonila apevad ter Ml s šupnlkom pričela prepirati o verskih reanioah. V sadnjem
trenutku je še ftsgiHls —kMca-moškimi In|ti: "Ne in ne. vi ae motite!" — Nato je končala življenje. Moški imajo drugačno duše v-
Most. Naročijo peadsave na so-rodnlka, ae bridko jočejo, kričijo: "doli a rabljl", a ss na tanl-msjo sa načelna vprašanja.
pred >u»lilik«
I u 1i (Nip^iklirali itCaiv^io Phlladelphia. — Orgstiltlfs-nl tapetnikl, ki so MN na ttsrrirt radi redukcije mstd ta tflt, katero ja določilo aodišče, so odpoklica 11 Proti stavki Je bila t«H llnitad Tentlle Workers unija, kl^ JHia-kij učila lokalno | ker sa Člsnl niso dlšču.
New Vork.• je glavni faktor, da 'as
j^j^i^kk teaM^ka^aami ■ s^m zflllm^An
vec bswi \"p»aai<> aa vaeop v
MlMv 19HMII1 ^rainiag Csmpa kot drugs leta. Y 6mk tednih sa ja t>M|Mlo nad ia-set tisoč prosilcev 1» Hm* ka, potrjujejo jih več kal dvs tieoC.
INH
1 <oa Angelas. prebivalstvom teva
f^S	VfHwV V VII t fllpSI
vedno širi, kar |s ratvšdno ki mncdašlh ts prošenj, ki Jih prš-JemaJo mllošMnsks I Js, Po iaJavil Wattersa, bo munttjr Chesta praaza «ndl <i> seoa piaja.



IZREDNA PONUDBA:	
^ Blertrk Ouilru	MU I takmj
^ vanJu^lfhST $SJB voh	
	',•+0*00 ap' meerČtu* olirokf
TsMesi iisiiljfc	H* l essl Mf
ugi j li >ia§ a slsšsbsl KLKK TIliKO!
vrnum
KLRKTBIČNC -OUTIJfTPI-V VSAKO
. vnuo!
COMMONWEALTH EDISON COMPANV
EBmon mitum«i * rt
adams smsrr
EROSVETA	M
Gospod topaik m Je strinjal s rijskim dejstvom: "Pokojni Te-
15. MAJA
V«e, karkoli j« moglo laritl, m Jt * velikim upanjem privleklo v U lazaret. Novica o njegovi zasedbi Je ftta bli.kovito po všeh ^rakah. Kaj naj počnejo idravniki z veemi? RanMili *o jih v lahko bolne, to ao oni, ki tx>do Me čez par dni umrli, in v UAko bolne, ki io oni, ki bodo izdihnili de* nekaj ur. P* tudi zdravi ao med njimi. Ti imajo urno frito, tuberkulozo in trebuftni tifus. Krakto: Kdor nima j*t»-•tega lesarja ali pa črnih koz, Je zdrav! Drugače ni mogoče delati, v tem majhnem pro-atoru.
Proti večeru se Je zruiil prvi polkovni zdravnik. "Ne bomo zmogli T j« kričal »em-Aki aalatent Dr. Bockhorn Je vea prepaden slonel na vratih. "Sedaj ao nam dali izolirni-co za Mlrlato bolnikov? 8edaj ftele, ko Jih umre vsak dan tristo t
•
Letal aem na kupu uniform. Zakaj ne morem Jokati? Mogoče bi bilo dobro ... Ne-, kdo me Je pocukal za rokav. "Posek umira, praporftčak. Pojdi!" je dejal Pod. Vstal sem, stopil k Poseku in as naslonil na Poda.
Posek Je stratno lisast Molel Je svoj Je-sik ven in silno gibal z nJim sem in tja. Jezik Ja poln hrast. Sejrdlltz Je kanil nekaji enega nanj. Umirajoči mu Je pogledal v oči kakor svtst, hvaležen pea. Nekajkrat Je pregajiil svoje prste, kakor da bi nam hotel eeči v roke.
"MoJa mala ssstrica ima srebrne laee," je nenadoma zalepetal.
Pod si Je potisnil peet med zobe In ugriznil v meeo. 8eydiit« mu je nepresUno močil ustnice s snegom. NJemu trepečejo samo prsti, milice v obrazu so negibne. Mali Blank, ki leti tik nJega, se Je nekoliko zravnal. Oleda Poseka a prepadenlmi očmi ln Joka kakor dete.
Naenkrat ae Je Poeekov Jezik umiril. Sejrdlltz Je vrgel sneg proč, potisnil mu Jezik nazaj v usta, stisnil čeljusti In dejal: "Finie ..." Zrinil se Je mimo naa in iel ven.
Ztesel eem nazaj na svoj kup cunj. V meni se giblje, kakor da bi me hotelo raztrgati. Udaril sem svojo desno nogo, ki Js asdaj zdrava. "Ah, zakaj te nleem dal proč," aem vzdih-nll. "8edaj bi bil ie doma ... In tudi če bi umrl, bi bilo bolje kakor tu ... ?!"
e
Popoldne smo nesli Poseka ven. Bejrdllti Je stopil nekaj snega, mu zmočil lase in ga počesal drugega mu nlamo mogli dati na večno pot Lepe, rujave škornje mu jfc sesul, ko Je bil le topel. Artjst mu Je pomagal, ah, U sna vse In Je asdaj najbolj pri moči! Vendar pa Je bUo to kljub temu ogabno delo, aaj Jih ni le mesece sesul! Nisem mogel gledati tega, tudi Pod ne. Toda 8eydlltz ima prav. Ce bi Jih spomladi dobil v svoj grob .. . Toda bi mu Jih porezali, p redno ga bi pokopali.
"No, ete pripravljeni f' Je Uho vprašal Sejrdlltz. Prijel ga je pod rame, Artiat sa noge. Nekoč Je bil Poeek rs j en, sedaj Je allno suh. Z rokami drtlmo njegove roke, da ee ne bi vlekle po tleh. Pod In Brttnn gresta sa nami. Blank glada po nas s strsAnlml očmi.
Zunaj Je bril leden veter. Pohiteli emo, kolikor smo le mogli. Mraa rele l^^kor notj v
pa nI toplot« ne krvi. V stepi Je le malo Pod nJim Je vsakih par korakov truplo ujetnika. Večkrat smo se spotaknili ob roke ali noge, ki ao trde kakor les in ki glasno za-zvene, Če suneš vanj«.
Na nekem hribčku ni mrtvecev, kakor je videti. Sejrdlitz Je pokazal i glavo v ono smer. "Tu," je dejal In se je obrnil tako, da je imel Posek svoj obraz proti vzhodu. Počasi smo ga spustili na zemljo. Seydlltz mu je položil roki na praa. Hotel mu jih je prekrivati, pa
ne drle več.
Nekaj Časa smo s povešeniml glavami •tel! okoli njega-. Njegov mladi obraz je strašno propaden ln sedaj je etarec. Pred nekaj tedni Je bil še mlad in feeel! sem mislil začudeno. Ali bodo mene tudi semkaj prlneali—? T*ko trdega, tako rumenega, tako starega ...?
Naenkrat Je pozdravil Sejrdllte po vojaško. Val smo strumno dvignili roko k čepici, nismo se ganili. "Sedaj pojdimo . . ." je dejal Sey-dlits in spustil roko. Mraz grize do koati. "Sti-rldeset stopinj . . 1* mrmra Brttnn. Pod ima ie bele liee na licu. Hitro smo zdirjal! nazaj v nato barako.
"Ko bi le zmagali!" pravi Schnarrenberg.
"Bomo zmagali!" je dejal Seydlitz. Njegov plemenski obraz me spominja na dirkalnega konja, ki je kaaal sprsdnje zobe. Zamahnil Je z roko, kakor da bi hotel vse zajeti: Poseka zunaj v snegu, vročičnega Blanka po-I-'K nas, prične pod nami, mrliče okoli naa. "Kaj je vae to zaman f je prietavil.
"Zakaj ao nas privlekli baš semkaj T je vprašal Pod topo. "Ali nI v tej ogromni zemlji, v tej največji drftavi, drugega prostora V
"Tu bomo vsi poginili!" je dejal Brttnn ostro. "V tej vojni se bort>a ne kdnča na fronti. V tej vojni se ne strašijo ničesar. Poatre-liti naa ne smejo* torej nas bodo ugoncfclli s lakoto. Nihče ne bo nikoli zvedel tega ... Kje J«Maj Nemčija? Prodno ji bomo lahko poročali, bomo ie vel mrtvi! Mrliči pa molče ..."
"Moramo ostati šivi!" je dejal Seydl!ts. "In četudi aamo zato, da bomo nekoč lahko pričali! Samo živi lahko pričajo. Mrliči ao akromni..."
"Toda če hočemo vzdržati, moramo vedeti, kako je z domovino I" je dejal Schnarrenberg.
"Dobro!'' sem hitro dejal. "Prav gotovo dobro, kameradje! Ali bi naa aicer tako mu-
Ne, ne dvomimo o tem! sem v strahu premišljeval. Zakaj potem . ..
•
Blank kriči: "Vode, vode!" Sedaj jih umre vsak dan trlstopetdeeet . . . Videl sem Bock-horna Jokati. <
Ne morem nič več plaatl. Preslab sem. Grosa okoli mene je prestrašna. Večkrat mislim na lepo uemiljonko. Naj pride karkoli ... Je dejala. Toda kaj pomaga to! Saj niti ne živimo več. Samo še čakamo. Na kaj? Na amrt! Domišljija blasneia bi ne znala oriaati vaaga tega, kar as godi v tem peklu. In v naših bttanih dušah ...
(Dalj. prihodnji*.)
lagmrjaa)«
Minulo Je zopet leto dni. Hodil aem že v tretji oddelek naše enorasrednice. Ker sem bil se-lo učen, ml je goapod župnik dovolil, da smem že s devetim letom k svetemu obhajilu. Te pogodnoeti so Imsll samo oni u-čencl, kateri ao znali na pamet odgovoriti na vsa vprašanja v katekizmu, katera niao bila zaznamovana z zvesdleo. Akorav-no Je bil goapod tupnlk prepričan, da imam cel katekizem v malem pratu. me je vendar brez vsakršne protskclje izpraševal kakor vae oatale učence. Prvo vprašanje, katero nem dobil na končnem izpitu, kateri Je bil odločilen za pripuat k avetemu obhajilu. ae je glanilo: "kateri gre. hI ao tuper vero?" Komaj Je goapod župnik končal z vprašanjem, nem že drdral: "Grehi so-per vero ao: prvič . . . Itd.** Samo fc* tako gladrk odgovor ae-voda ni zadostoval, ker Je goapod ftupn i k zahteval tudi praktične primere, a katerimi Je bilo treba dokazati tudi razumevanje tega, kar ae je moralo na pamet snatl. Naštel aem mali-kovanje, vraže in ...nagovarjanje. Goapod župnik Je poetal pri tem akrajno reaen. V o-atrem tonu nam je naallkal pe klenake muke onih. kateri u govarjajo in kateri verujejo \ zagovarjanje: ogenj, ki gori ps ne sgori; ogenj, kateri neakon čno peče. pa ne avetl; ogenj, i katerem peklenaki hudiči večno mučijo nesrečne du*e, kater/ ao se v življenju vdajale aagmar janju 114, Itd.
| pande geepuda Upnike ae
napravile na me globok vtia. Sam In zamišljen sem šel takrat Is šole domov. Celo pot sem premišljeval, kako bi rešil oft* ta In mater večnega pogubljenja v peklu. Vedel aem dobro, da moje beeede ne bi nič zalegle, niti pri očetu, niti pri materi, aaj niti goapod župnik nI nič opravil a pridigo. Povedati gospodu, da oče hranijo prepis bukvlc za zagovarjat pod zglavjem v špampetu, ae ml je zdelo predrzno, ker bi imelo ne-doglednih posledic za me. Oče bi namreč takoj uganil, kdo ga Je Izdal. Chl cerca, trova! Sinila ml Je v glavo šeftijalna Me-a. Na tihem ukršstl prepis bukvlc sa zagovarjanje In jih aežgati, tako da ne bo nobeden nič vedel, ker bi ae ml drugače kUIm) godilo.
fte lati večer Je prišla ugodna prilika. Oče Je bil na aenožeU pri koscih. Mstl je pa doma večerjo kuhala. Ogenj Je bil peči in pod kotlom, v katerem si- Je kuhalo aesekano korenje, peta, repa itd. sa prašiče. Ko je mati odšla v hlev motati krave, aem hitro polakaL pregrsšne bukvice pod zglavjem v špam-!*tu In hitro nesel v kuhinjo. Z* aem hotel vreči bukvice na «g«nj v peč. ko sem se v hipu ■pomnil, da bi to najbrše ne bilo dobro, ker bi lahko kaj pregrešnega prišlo na Jed v loncu in bi tako nipet ljudem škodovalo. Hudič Js vedno vaega smošen. Bolj primerno as ml je zdelo, da vržem knjigo e ogenj pod ko-Uom. ker se tem kuhs nemo za avinje. kakor pa na ljudi, kateri ao uetvarjeni po bo*j| podobi in kateri unajo neumrjočo dnšo.
«a M
bukvice sa ugovarjat v ogenj pod kotlom. Zaplapolal je velik plamen, v katerem ao ae vili listi polni grehov. Zdelo ae ml je, da aem za hip videl v plamenu aamega pravega hudiča iz pekla z rogmi, parki j I In repom. Pregorele traka ln pateljeke so se podrle na žerjavico in pokrile pod seboj ostanke nesrečnih bukvlc sa zagovarjat. V srcu m začuti) nebeško radost in neskončno saaluženje pred Bogom, ker aem rešil očetno ln ma-terno dušo večnega pogubljenja v peklu. Ta radoet je bila tako *Hka ln tako močna, da nlaem nikdar poaneje čutil potrebe, da bi komu povedal, kaj sem storil. Mogoče Js tudi nekoliko strah pred očetom pripomogel k moji vitrajnl molčečnoetl
Mesec dni kaaneje je bilo konec šolskega leta. Prinesel sem Aroov spričevalo s odliko: same ene v vseh predmetih. Povedal sem očetu In materi, da je goapodlčna učiteljica sapiaala moje Ime v zlato knjigo. To je dalo povod očetu in materi, da sta sačela premišljevati kako bi bilo. ako bi me dala študirati v LJubljano v ubogo šolo, dn bom Poetal goapod. Ob aami miall. da bom enkrat pel novo mašo. Je poetala mati vsa blažena. Raalotils ml je, kakšna neskon-čns sreča bi bila to sa starše, brate, seetre, žlahto za celo vas In sa celo faro, ako bi htftudira. «• duhovnika. Misel, da b..m moral zapustiti očete ln mater. Je bila aicer grenka, venda* js »magala v meni radovednost, kako Je neki tem v daljni In baj-nI Ljubljani, tam kjer škof pobi-rVMro I® kamor je priM po iKitreau aam ceaar g Dunaja.
tem načrtom in dal celo naave-te, ki so potrebni sa sprejem v ubogo šolo. Cez dva meaeca aem odšel v Ljubljano. V t-m času ni nihče priftd k nam pro-elt za zagovarjanje. Ko sem bil pa ie v LJubljani, se očetu te sanjalo nI, da aem Jaz uničil buk-vicf za zagovarjat.
V LJubljani je bHo toliko novega, da sem na zagovarjanje prav kmalu in popolnoma pozabil. Prišel eem v peti razred gimnazije aH v črno šolo, kakor ao to imenovali. Imel sem mladega razrednika, ki je bil prava narodna duša. Polagal Je veliko važnost ne samo na avriste ampak tudi na splošno izobrazbo v narodnem duhu. Enkrat nam je prinesel s seboj Kolomo-nov žegen in brsl iz njega nekatero molitve, tako n. pr. kako se hudiča pokliče itd. Ob tej priliki aem ae zopet spomnil na zagovarjanje. Zal ml je bilo, da sem tiste bukvice za zagovarjat aeAgal. Toda po toči zvoniti je prepoano. Odločil sem se, da bom doma poizvedoval, ako je še kdo, Id zna zagovarjati.
Prvo nedeljo velikih počitnic nas je obiakal na domu Majaro-aov Jan«, ki je prišel ravno is Amerike. Razgovarjali smo o vsem mogočem. Mati je pripovedovala o svojih doživljajih na božji poti na Višarjah, kamor je šla peš z romarji zadnji teden prod Binkošti. Pripovedovala je na dolgo in široko Kristusu v Beljaku, kateri po-čaal raste is less. Pri tem n pozabila pripomniti, da bo nastopil konec sveta, ko bo Kri-,etus v Beljaku doraatel, kar ae bo prav kmalu zgodilo, ker mu že kolena vidijo. Nadalje je pripovedovala o nesrečnem jagru, kateri je na Višarjah na Mater Boljo s flinto streljal Komaj je ustrelil ga je že Bog štrafal. Spremenil se je v sks lo, katera se še danea vidi, tako nekako kakor se je Lotova žena spremenila v solni steber ob Mrtvem movju, ko je bežala svojim moAem in svojo družino is Sodome in Gomore. Prav čudež sa. mojo mater je bil pa Bled: okoli in okoli ašma voda v sredini vode pa cerkev Matere Božje. AkO se v cerkvi potegne trn štrik, da zazvoni, potem Mati Boija v nebesih vsako prošnjo uališl.
Bil aem toliko predrzen, da aem začel materi oponirati, češ, da Marija ni nikoli hodila po naših krajih in da takrat še n bHo na svetu niti pušk niti smodnika. Mati se je radi tega strašno razjezila name: "Ka, pa ti veš? Pri božji vsegamo-gočnoati je vse mogoče! Morda je šla Marija iz Nazareta čez Rakitno na Žalostno goro na božjo pot, potem je šla pa lahko še naprej na Bresje ln Vlšarje. Saj aem tudi jas šla na božjo pot na Vlžarje. Zakaj pa Marija ne bi šl« na božjo pot na Vilarjo. — Morda je pa Marija z Jesuščkom in av» Jožefom pred hudobnim kraljem Herodom is Bethlema čez naše kraja, v Egipt bežala? Kdo ve? — Jas aem mislila, da bol rea enkrat gospod ratal ln da boš novo mašo pel, zdaj pa le vidim, da ne bo nikoli nič prida Is tebe. . S« za ženskami boš sačel noreti — potem boš pa še čisto Izgubljen!" Po teh besedah je mati globoko užaljena odšla.
Majaronov Janez je bil kot Amerikanec precej svobodomiseln In je meni rad pritrdil. Rekel je, da on ne da nič na take stvari, tudi na sagovarjanje nič ne da. Obenem je pa vpraša! očeta, ali le kaj sagovarja-Jo.
Oče je s težkim srcem pove-dal, da že dolga lete ni nič zagovarjal, ker ao mu goepod vseli tiate bukvice. Prisnal Je. da al je bukvlc« prepisal, vendar ee je tudi prepia itgubil neznano kam. Naglasll ps Js. da zagovarjanje zmeraj nuca: "Zakaj pa zagovarjanje ae bi nuca-Ho? flaj ae pri takih molitvah kliče Marija. Jssua ln dosti d ruti h svetnikov ns pomoč. Celo taki svetniki as omenjajo pri zagovarjanju, katerih niti v pratkah nI namalanlh. tako n. pr. sv. ftempaa, sv. Tilesaa In drugI. Teh avstnikov nI nikjer najti v pratkah rasen na dan L novembra, tam kjer je toliko svetnikov In svetnic božjih namalanlh, da se kar eden drugo-ga tiščijo! Svoj« trditve je Podkrepil oče g posebnim histo*
hent v Ribnici so imeli kravo, katera ae je frišne detelje pre-obJedla. Začelo jo je napenjati. Poklicali so iintarja, ki pa
nI mogel krave nič porcnevati.
Tudi potem, ko so sam Tehent kravo z žegnano vodo požegnali, ni bilo nič boljše. Ko so pa gospod Tehent videli, da vae nič ne pomaga, ao pustili kravo zagovoriti in kravi Je takoj odleglo.
Ob tej priliki sem vprašal o-četa, ali ve še za kakšnega človeka, ki zna zagovarjati. Po daljšem premišljevanju se je spomnil na Miklovega Petra Loškem potoku, a katerim smo dobro poznali, ker je bil že večkrat pri naa. Očeta je zelo razveselilo, ko sem mu povedal, da bi ae tudi jaz rad naučil zagovarjati.
Prihodnjo nedeljo aem šel Loi k maši % namenom, da takoj po maši obiščem Miklovega Petra in da ga prosim, da ml da za prepisati bukvice za zagovarjat
Moža, ki je imel že aedem kri žev in pol na hrubtu, sem naše na senožeti, ko je nabiral lešnike v predpasnik. "Bog daj «fe!" "Bog daj! "Kaj boš pa povedal?"	%0
"Veste, oče, jas sem zvedel da imate vi take bukvice za za govgrjat. Jaz bi rad tiste bukvice prepisal, da bi tudi jaz znal zagovarjati."
'To pa že ni res! Jaz nimam nobenih bukvlc!"
"Saj ste vendar zadnji*, to je pred enim mesecem zagovarja Trobentarjevo Marijano, ki imela vročinsko bolezen."
"Je ie res, ampak jaa nimam bukvlc. Jaz kar na pamet za govarjam."
"Je tudi dobro, si bom pa kar napisal. Kar začnite!"
"Ja, — pa ne vem, če se bom sedaj spomnil."
Videl sem, da mož nima zaupanja do mene. Postal sem vsiljiv in mu obljubil, da mu bodo oče poslali o Božiču koline: celo danko in za primeček pa še tisto črevo, ki na aolnce hodi. Posrečilo se mi je možs pregovoriti, da mi je začel diktirati. Priznati pa le ni hotel, da ima doma bukvice za zagovarjat, ker ee je bal, da ne bi kdo nepoklican .povedal tega gospodu župniku. Sedla ava za grm., Mož mi je dal striktna navodila, de moram vaaki pukštab pravilno zapisat, ker aicer sagovarjanje ne pomaga. Njegov dlk-tat sem si stenografiral. Ko je pa mož zapazil, da ne pišem s tapravimi črkami, me je tako oposoril, da tako zagovarjanje nič ne velja. Razloiil sem mu, ds pišem po latinsko, kakor sem se naučil v črni šoli, in da je tako zagovarjanje še boljše. Saj tudi gospod mašo po latinsko bero. Vsega ae mož ni več dobro spominjal. Kar se je spominjal ln povedal. Glasi se takole:
Zagovarjanje za vrisat, Hrup, tura mort metlaj ali pa ienj Stoji, stoji, stoji zlata gora. Na njej le« sveti Sempaz. K njemu pride aama Mati Božja: Vstani, v stani, v sta ni »veti Sempaz in pridi, pridi, pridi temu pozemeljakemu črviču na pomoč, ki je od tega strupenega gifta zapopaden (zapopadena). Zdaj moli tri očenaše in tri če-ičenamarije na čast Kristusovemu trpljenju, čast Materi Božji n čast svetemu Sempazu.
ABRIS Zdaj moli vero! Zdaj vzemi eno šaito kruha v roke in reci: Marija Devica je zgodaj uata-la na mlado nedeljo in šla po zelenem polju a svojim sinom Jezusom Kristusom. Tam je na šla Marijo Magdaleno, Marijo Jakobovo in parijo Zebedejevo, ki so vosek precejsle. Ta bolezen mora biti kakor vosek pre-cejena v imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Zdaj moli pet očena-Šov in pet češčenamarij na čast Materi Božji, ki je vosek prece-jala. Zdaj moli vero!
CUBDT Ti, ti, ti prisat pridi s kost ns mesce, z mesca na koščo, koge na dlačeo, z dlačoe na pe-čevje in akalovje, kjer nobenega ni. Zdaj moli pet očenašo? in pet češčenamarij in vero.
Naprej ni znal Mlklov Peter več na pamet. Spomin mu je popolnoma odpovedal. Zato ga nisem preveč nadlegoval, ker ne bi bilo nobenega uspeha. Vprašal sem ga samo še kaj pomenijo tiste posamezne črke.
"To so pa grške črke, veš fant. S temi črkami se hudiča pana, da postane krotak, kakor jagnje. Te črke je treba poča-
si razločno in
voriti. PoteHTu^
m Ča*?Lf več upirati ™
iUakosti na mesce, z | košoo, a košce na dlacco itd.-1
Kaj pa.potnenijo te črk«l ^o je pa skrivnost, ki u I večja, kakor skrivnost ,J Trojice. Se sam papež v Kii ne more tega nikakor p^ tati, čeprav si je že hudobi, belil nad temi črkami."
Zadovoljen tudi « tem dehj uspehom aem se možu prav k zahvalil in ga potroStal ds dobil obljubljene kolii* I tedaj aem se večkrat povpr. val po ljudeh, ki bi znali u varjati, vendar vedno brei v kega uspeha. Mogoče ve | drugi, kako se pravilno ■
varja. Hvaležen bi mu bil bi to objavil.
Napisano za Prosvetu
(Konec.)
FMM NA PRODU
RAD BI IZVEDEL za mojega prijatelja Frank Obreza, doma Iz Maribora, v Ameriko je prišel pred dvema letoma meseca junija v W. Vlrglnl-jo, od tam ee je preselil v Akron, O. in sedaj je že nad pol leta, kar nisem dobil nič pisma od njega. Ne vem kaj je z njim, ali je šel nazaj domov v stari kraj ali kam? Rojake prosim, če kdo ve za njegov naslov, da mi to sporoče. Ako bo pa sam čital ta oglas, naj ae mi hitro javi, poročati mu Imam nekaj zelo važnega lz starega kraja., —Frank Gornik, 706—lst Ave., Seattle, Waeh.	— (Adv.)
Nikarbiti vznemirjeni
Savsrov Esko odpravi mučno Klimo, arbečieo koie, odpravi lusk« in pasti fcofto fladko in sdrsvo. Zensaljivo i« BO lst. V lekarnah. Vtorec ZASTONJ. Pilit* n« W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Is.
m vi ii v s Sito
Proda se lepa velika far "dva forty", 86 akrov je oru in drugo je šuma. Vzrok pn je je bolezen. Vsa potrebna slopja. Hiša je pet sob spod^ tri aobfzgorej, spodaj pod hišo jq| klet, v hiši je vodi elektrika. Moderno narejen* la, voda in elektrika v stali, vina si sama odpre vodo, kjj je žejna. Seat molznih krav, lanskega leta telice, trije ko dva delavna in en mlad, 8 n* cev star konj. 40 kokoii. Gj ža za dve kari. Vae potre farmarako orodje. Iz iume da napraviti nad dva tiaoč larjev na lesu. Pol milje do pol milje do ceste in do pra jalne, miljo in pol d6 prve šest milj do druge železnice, na vsemu temu je aamo $5j Polovico je plačati takoj, os pa na lahke obroke. Ako re mislite iti na farme, tu ae v nudi sedaj zelo ugodna prilik slovenski naselbini. Pridite sebno pogledati, ali pa pilit« vsa nadaljna pojasnila lastni na naslov: Mike Puskarich, O. Box 66, Limestone, Midi.
-(M
Želodčne neredno* hitro odpravljeni
•'So. Wofdilee, Ont., Canada, 1«.—Trinerjevo *r*iiko vino > rito zdravilo, naenkrat odpravi lodftne neradnoatl. Vinc. Nadvort Njega anovi nerada to.
TIINERJEVO GRENKO VIN
je narejeno i« x»l«a i« p rod ubirajo hitro pomo* »«U* i„ drže irava odprta. Zab.«£ črevih napravlja je« v v*« W in povzroča atnipe, da ae vra*a^ saj v vaft aiatem. Trinerjevo pa vino odiane U atrupe in takoj žene »aprtnico, alab apetit, ftofj Mbaaanoat. narvoano.t in aaatt lome lelodčne narednoati. P«Pj ta m, vai Ukarnar t* !"»» »JJ dvah vallkoatih aUkUnkah. M ~ fa priporočajo.
'	t	i ' '	' ' ' ' V	•...•.'*	M	. , ,
Tiskarna S. N. P. J.
bpuviviia vsa w klfijuiflla yoa
ITKMISKO OBIT SPADAJOČA BELA
Tbka vabila sa imdk* in škode, riritnict, časnike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nemškem,
angle&kem jeziku In drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &N-PJ-DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
y«t pojasnila fejt Todstro Htfame, Cm smsrat, mUsko dslo prfs mts.
^ DHH ie MortMh m
S. N. P. J. PRINTERV
2667-59 Ssi La wiil> Avwn
cmcAoaiui
TAE 81 DOBI HA tMUO TUDI VSA U8TMENA POJASKT1.A