Integriteta v medosebnih odnosih Priročnik za krepitev integritete učencev Avtorica: Zala Žežlina PREDGOVOR Integriteta je temelj kakovostnih medsebojnih odnosov. Prav tako je pojem, ki nas plemeniti, saj smo zaradi integritete ljudje boljši. UNICEF že vrsto let razvija gradiva za otroke, pedagoge, mladinske delavce in splošno javnost, ki temeljijo na dokumentih, ki zagovarjajo pravice otrok. Integriteta posameznika je temelj, na katerem se gradi uresničevanje pravic in svoboščin ter krepi zavedanje o pomenu upo- števanja pravic in dolžnosti. Integriteta je tista, ki pri posamezniku ok-repi zavedanje odgovornosti do sebe, drugih, narave in sveta nasploh. Integriteta v medosebnih odnosih Priročnik za krepitev integritete učencev Učitelji in drugi pedagoški delavci pomembno vplivate na to, v kakšne osebe bodo zrasli otroci, ter jih spodbujate, da izpolnijo svoj polni potencial. Pri razvoju in vzgoji otrok ni pomembna le učna snov, temveč AVTORICA: Zala Žežlina tudi vrednote integritete, ki jih razvijajo v odgovorne državljane sveta. UREDNICI: mag. Maja Planinc in Neja Čopi Zato si s projektom prizadevamo za razvoj samozavestnih, odločnih in IZDAJATELJ: Slovenska fundacija za UNICEF aktivnih mladih, ki stojijo za svojimi vrednotami in odločitvami ter ak-AVTORSKE PRAVICE: izdajatelj tivno sodelujejo. Na ta način bomo vsi skupaj pripomogli k zagotovitvi LEKTORIRANJE: Jaša Pipan odprte in pravične družbe, v kateri prevladujejo posamezniki, ki so si OBLIKOVANJE IN PRELOM: Polonca Peterca pripravljeni pomagati med seboj in tako krepiti civilno družbo. S pripravljenim gradivom, priročnikom Integriteta v medosebnih od-Ljubljana, marec 2022 nosih ter družabno igro Čustveni izziv, vam želimo olajšati iskanje gradiv in vaj ter vas spodbuditi k izvedbi delavnic za krepitev integritete otrok v osnovnih šolah. CIP – kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Želimo vam uspešno, ustvarjalno in produktivno izvajanje projekta. COBISS.SI-ID 101125379 ISBN 978-961-6626-49-1 (PDF) Mag. Maja Planinc Vodja programa Učenje o otrokovih pravicah, UNICEF Slovenija Priročnik je bil financiran s sredstvi javnega razpisa »Krepitev integritete otrok v osnovnih šolah« Komisije za preprečevanje korupcije. 3 Vsebina priročnika Uvod 9 Integriteta 11 1. POŠTENOST 13 6-8 let 14 9-11 let 16 12-14 let 18 2. VERODOSTOJNOST 21 6-8 let 22 9-11 let 24 12-14 let 26 3. PRISTNOST 31 6-8 let 32 9-11 let 34 12-14 let 36 4. CELOVITOST 39 6-8 let 40 9-11 let 42 12-14 let 44 5. SKLADNOST 47 6-8 let 48 9-11 let 50 12-14 let 52 6. MORALNE NORME 55 6-8 let 56 9-11 let 58 12-14 let 60 7. OSNOVE PRAVA 63 6-8 let 64 9-11 let 66 12-14 let 68 5 8. PRAVICE 71 Priloga 10.2: Zgodba o kameli in zajcu 129 6-8 let 72 Priloga 10.3: Medsebojno spoštovanje 130 9-11 let 74 Priloga 10.4: Pisma 132 12-14 let 76 Uporabljena literatura in viri 137 9. ENAKOST 79 Seznam uporabljenih videoposnetkov 141 6-8 let 80 9-11 let 82 12-14 let 84 10. MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE 87 6-8 let 88 9-11 let 90 12-14 let 92 Priloge 95 Priloga 1.1: Poštenost 95 Priloga 1.2: (Ne)poštenost v svetu 97 Priloga 2.1: Posledice neresnice 98 Priloga 2.2: Verodostojnost – laži 100 Priloga 2.3: Kako prepoznati lažne novice? 102 Priloga 3.1: Zgodba o Niku in Aljažu 103 Priloga 3.2: Nedokončane povedi 104 Priloga 4.1: Predloga za čustveno kocko 105 Priloga 4.2: Povedi, ki sporočajo različna čustva 106 Priloga 4.3: Kako se izrazim? 107 Priloga 4.4: Opazovanje čustev 108 Priloga 6.1: O lisici in kokoši 109 Priloga 6.2: Kartice z opisom kočljivih situacij 111 Priloga 6.3: Moralna dilema 112 Priloga 7.1: Osnove prava 114 Priloga 8.1: Človekove pravice – za učence 115 Priloga 8.2: Človekove pravice – za učitelje 117 Priloga 8.3: Konvencija o otrokovih pravicah v otrokom prijaznem jeziku 119 Priloga 9.1: Bela vrana Belinda 121 Priloga 9.2: Kartice vlog 124 Priloga 9.3: Situacije in dogodki 125 Priloga 10.1: V tujem gozdu 126 6 7 Uvod Priročnik Integriteta v medosebnih odnosih je namenjen predvsem krepitvi integritete učencev. Naslavlja učitelje in pedagoške delavce, posredno pa tudi mlade med 6. in 14. letom starosti. Vsebuje deset tematskih sklopov, osnovanih na desetih pojmih, ki definirajo posameznika z integriteto: poštenost, verodostojnost, pristnost, celovitost, skladnost, moralne norme, osnove prava, pravice, enakost ter medsebojno spoštovanje. Vsak tematski sklop vsebuje tri delavnice: delavnico, namenjeno učencem 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole, delavnico, namenjeno učencem 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole, ter delavnico, namenjeno učencem 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Delavnice za 1. vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole so zasnovane na podlagi zgodb, slikanic in pravljic, saj tako omogoča-jo predstavitev zgoraj naštetih pojmov na zelo konkreten in otrokom razumljiv način. Delavnice za 2. vzgojno-izobraževalno obdobje poleg konkretne razlage pojmov omogočajo tudi vpogled vase in ozaveščanje lastnega delovanja, učence ter učitelje pa spodbujajo k razmišljanju o tem, kako bi lahko delovali kot posamezniki z integriteto. Delavnice za 3. vzgojno-izobraževalno obdobje učencem ponujajo možnost ozaveščanja lastnega delovanja ter spodbujajo kritično razmišljanje, poleg tega pa jih tudi usmerjajo k razmišljanju o celostni podobi sveta in družbe – kako se integriteta udejanja širše, na družbeni ravni? Vse delavnice so zasnovane tako, da jih lahko uporabimo kot doda-tek v učnem procesu, na primer pri razrednih urah. Kot dopolnitev ali nadgradnjo jih lahko vključimo pri rednem pouku tistih predmetov, ki obravnavajo sorodne teme, lahko pa jih izvajamo popolnoma ločeno. Prav tako je mogoče delavnice izvajati kot koherentno celoto ali kot samostojne pedagoške ure. Delavnice so oblikovane tako, da za izvedbo niso potrebne posebne priprave, saj opis vsake delavnice vsebuje vse obrazložitve ter napot-ke za učitelje: namen delavnice, potrebne pripomočke, opis poteka, vprašanja za razpravo, oblikovane priloge ter delovne liste in drugo. Vsaka delavnica vsebuje tudi predloge, kako zapisano izvesti v primeru pouka na daljavo. 9 Integriteta Hitre in temeljne družbene transformacije kot so globalizacija, gospo-darske krize, tehnološki napredki, družbene inovacije, migracije itd., nas ne spodbujajo le k prevpraševanju tradicionalnih skupnosti in lastne identitete, temveč tudi predstavljajo nove izzive na področju vzgoje in izobraževanja. Izobrazba, ki je ključnega pomena za oblikovanje in prenos znanja ter pripravo posameznikov na nadaljnje življenje, je eden izmed temeljev družbenega razvoja. Vzgoja za etiko, medkulturni dialog in kritično mišljenje ima zato pomembno vlogo pri izoblikovanju posameznika z integriteto, ki bo kos vsem prihajajočim spremembam in izzivom. Beseda integriteta izhaja iz latinske besede integritas, ki pomeni »popolnost, celotnost, neokrnjenost, ne-razdeljenost« (Integritas, b.d.). Integriteta kot vrednotna domena tako združuje poštenost, verodostojnost, pristnost in z njimi povezano ravnanje znotraj moralnih norm in pravil družbe. Združuje tudi celovitost in skladnost ter v osnovi podpira moralno delovanje posameznika. Posamezniki z integriteto (Peterson in Seligman, 2001) so iskreni do sebe ter javno in zasebno ustrezno predstavljajo svoja stališča, namen in predanost. Sprejemajo odgovornost za svoje občutke in svoje ravnanje. Integriteto opredelimo tudi kot jasne vzorce obnašanja, ki so skladni z vrednotami, ki jih zagovarjamo, ali kot javno obrazložitev moralnih prepričanj, četudi prepričanja niso skladna s prepričanji ve- čine, ter skrb za druge. Kako otroke in mladostnike učiti o integriteti, kako jih vzgajati in spodbujati k delovanju v skladu z integriteto? Največ učnih priložnosti za tovrstno učenje se porodi v dogodkih vsakdanjega življenja. Z učenci se pogovarjajmo o prepisovanju pri testih, vračanju izgubljenih (naj-denih) stvari, medvrstniškem nasilju, sprejemanju drugačnosti, spo- štovanju itd. Ob dogodkih, ki od nas zahtevajo integriteto, si postav-ljajmo vprašanja: Kakšen odziv bi bil v tem trenutku pošten do mene in do drugih? Kateri delček manjka, da bi bila zapolnjena celota? Kako bi se v danem trenutku odločil, če bi res živel integritetno? Kaj bi naredil, če bi bil v tem trenutku neizmerno pogumen? (IEV, 2016) 11 1. POŠTENOST Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja, da poštena oseba »ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli«, »obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu«, »se ne okorišča z oškodovanjem drugega« ter »vsebuje, izraža resnične misli, čustva« (Poštenost, 2021). Določeno stanje, na primer izid nogometne tekme ali volitev, je potemtakem pošteno, če sledi poštenemu dogovoru ali poštenemu postopku izbire. Velja tudi, da je dogovor ali postopek pošten, kadar ga določajo nepristranska pravila – taka, ki nikomur ne dajejo nezaslužene ali neupravičene prednosti pred kom drugim (Klampfer, 2003). Ameriški filozof John Rawls je po več desetletnem razmišljanju in poglabljanju v pojma poštenost in pravičnost oblikoval teorijo pravičnosti, ki jo začenja s prispodobo izbire izza tančice nevednosti (Adlešič, 1998). Za lažje razumevanje poskusimo Rawlsov preizkus poštenosti oz. nepristranskosti pravil pojasniti na primeru re-zanja torte. Predstavljajmo si, da imamo na mizi čokoladno torto ter ob mizi zbranih šest ljudi, ki si torte želijo. Torto moramo razdeliti med šest ljudi, nobeden od njih pa ni upravičen do večjega ali manjšega kosa. Kako lahko zagotovimo, da bo tisti, ki bo torto rezal, pošten in bo razrezal šest enako velikih kosov? Kako smo lahko prepričani, da ta, ki bo torto delil, ne bo sebi dodelil večjega kosa? Tako, da ga ne oh-ranjamo v nevednosti. »Če se bo namreč zavedal, da se lahko na koncu najmanjši kos torte v njegovih rokah znajde z enako verjetnostjo kot največji, se bo potrudil torto razrezati kar se da nepristransko, na kar se da enake kose. Na podoben način lahko zagotovimo, da bodo družbena pravila /…/ pravična – le poskrbeti je treba, da bo postopek njihove izbire dovolj pošten« (Klampfer, 2003). Z delavnicami, predstavljenimi v nadaljevanju, tudi mi raziskujemo pojem poštenost. Razmišljamo o tem, kako udejanjati poštenost v medosebnih odnosih, in navedemo primere nepoštenih ravnanj. Učence spodbujamo h kritični presoji svojih poštenih oz. nepoštenih dejanj v odnosu do prijateljev, učiteljev, staršev in drugih bližnjih ter osvetlimo pomen poštenosti za širšo skupnost in družbo. 13 6-8 let Ali pa so se s starši dogovorili, da pospravijo sobo, pa tega niso storili, a so vseeno zahtevali nagrado? Ko učenci zaključijo z risanjem, jih povabimo, da pravljico o volku in krokodilu še zaigrajo: določimo (ali izžrebamo) vloge, učenci pa ob Namen delavnice: Učencem s pomočjo zgodbe predstavimo poš- našem branju upodabljajo prizore. Na delu zgodbe, ko volk ne upošte-teno in nepošteno ravnanje. Spodbudimo jih k razmišljanju o po-va dogovora, učencem naročimo, naj zaigrajo zgodbo tako, da volk in menu poštenosti v prijateljskih odnosih ter poštenosti v kontekstu krokodil ravnata pošteno. upoštevanja pravil. Kako se počutimo ob takšnem koncu zgodbe? Čas: 45 minut Pripomočki: slikanica Volk in krokodil (Moreti, 2014), papir in barvice Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Delavnico izvedemo, kot je opisano. Učence povabimo, da z nami s Potek: pomočjo spletne kamere delijo svoje risbe ali fotografije risb pošljejo Učence povabimo, da se usedejo v krog. Ob slikanici preberemo pra-naknadno. Na koncu naj učenci zgodbo odigrajo z domačimi (starši, vljico o volku in krokodilu. skrbniki, sorojenci …). Namesto slikanice Volk in krokodil lahko uporabimo tudi: Polomljena kočija (Fürst, 2017). Sledi pogovor o vsebini in sporočilu slikanice. Pri vodenju pogovora si lahko pomagamo z vprašanji: • O čem govori pravljica? • Kaj sta se volk in krokodil dogovorila? Sta se dogovora držala? Kdo od njiju je dogovor prekršil? • Kdo od njiju je ravnal pošteno in kdo nepošteno? • Kako se je ob tem počutil volk, kako pa krokodil? • Kako bi vi rešili nastali konflikt? Kako bi ravnali, če bi bili v kroko-dilovi vlogi? Po pogovoru v nekaj povedih obnovimo zgodbo in poudarimo njeno sporočilo: dogovori in kompromisi nam lahko marsikaj olajšajo. S sklepanjem dogovorov si lahko pomagamo: jaz naredim nekaj zate, ti nekaj zame, in tako hitreje ali na lažji način prideva do želenega cilja. Pomembno pa je, da se dogovora držimo, torej da ravnamo pošteno. V zgodbi volk ni ravnal pošteno, saj se ni držal dogovora, ki sta ga sklenila s krokodilom. Ste že kdaj ravnali nepošteno? Ste se kdaj vedli podobno kot volk? Kako ste se ob tem počutili? Učencem razdelimo liste in barvice. Prosimo jih, naj narišejo sebe v podobni situaciji: ko so ravnali nepošteno, se niso držali dogovora ali so prekršili pravilo. Mogoče niso upoštevali pravil v igri s sošolcem? 14 15 9-11 let Učence povabimo, da spet vzamejo delovne liste in z razredom podelijo, kar so zapisali. Vsak naj podeli, kolikor in kar želi. Se lahko drug od drugega kaj naučimo? Namen delavnice: Z delavnico učencem predstavimo primere poštenega in nepoštenega ravnanja. Spodbudimo jih k razmišljaMožne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Delavnico izve-nju o lastni poštenosti v odnosu do sošolcev, prijateljev, staršev in demo, kot je opisano, saj posebne prilagoditve niso potrebne. drugih. Čas: 45 minut Pripomočki: delovni list Poštenost (priloga 1.1), slikanica Volk in krokodil (Moreti, 2014) Potek: Pred razredom preberemo slikanico Volk in krokodil. Ko zaključimo z branjem, povabimo enega od učencev, da v nekaj povedih obnovi zgodbo in izlušči njeno sporočilo. Na primer: dogovori in kompromisi nam lahko marsikaj olajšajo. S sklepanjem dogovorov si lahko pomagamo: jaz naredim nekaj zate, ti nekaj zame, in tako hitreje ali na lažji način prideva do želenega cilja. Pomembno pa je, da se dogovora držimo, torej da ravnamo pošteno. V zgodbi volk ni ravnal pošteno, saj se ni držal dogovora, ki sta ga sklenila s krokodilom. Učencem razdelimo delovne liste Poštenost (priloga 1.1) ter jim damo približno 10 minut časa, da liste izpolnijo. Ko zaključijo, povemo, naj jih shranijo, saj jih bomo kasneje še potrebovali. Poštenost je ena izmed pomembnih vrlin oseb z integriteto. Učence povabimo, da razmislijo o tem, katera dejanja poštenosti so opazili v tem tednu. Ogledamo si videoposnetek Test poštenosti v Ljubljani (Radio Antena, 2016; https://www.youtube.com/watch?v=OsZYgZE0qfY&t=1s). Sledi pogovor ob vprašanjih: • Kaj menite o videnem? Kako se počutite ob tem? • Kako bi ravnali vi, če bi se znašli v podobni situaciji? • Je poštenost pomembna? Zakaj? • Ste sami kdaj ravnali nepošteno? Kaj vas je pripravilo do tega? • Kako lahko vsak od nas prispeva k bolj pošteni družbi? 16 17 12-14 let Učencem razdelimo delovne liste (priloga 1.1). Za reševanje naj si vzamejo dovolj časa, na vprašanja odgovarjajo individualno. Ogledamo si videoposnetek Blind man asking for change (PrankGenerator, 2015; https://www.youtube.com/watch?v=o7S-6BdznIE). Namen delavnice: Z delavnico ozavestimo pomen pojma poštenost. Pri učencih spodbudimo razmišljanje o lastnih poštenih ali Posnetek prikazuje eksperiment, ki so ga izvedli v Avstraliji. Za namen nepoštenih dejanjih ter osvetlimo pomen poštenosti za širšo skup-izvedbe eksperimenta si fant nadene sončna očala in v rokah drži belo nost in družbo. palico, takšno, kot jo za orientacijo uporabljajo slepi in slabovidni. Tako opremljen se postavi na ulico in ogovarja mimoidoče. Vpraša jih, Čas: 45–90 minut ali imajo pri sebi kaj drobiža in bi mu bili pripravljeni izmenjati banko-Pripomočki: SSKJ, delovni list Poštenost (priloga 1.1), delovni list vec za 5 dolarjev v enako vsoto kovancev. Ob tem fant seže v žep in v (Ne)poštenost v svetu (priloga 1.2) roki drži dva bankovca – enega za 5 dolarjev ter enega za 50 dolarjev. Njegovi sogovorniki se na to odzovejo zelo različno – nekateri situacijo grdo izkoristijo ter fantu v zameno za 5 dolarjev vrednosti kovancev iz roke vzamejo bankovec za 50 dolarjev, nekateri pa ravnajo pošteno in Potek: fanta celo opozorijo na to, da v roki drži dva bankovca različnih vrednosti. Med ogledom videoposnetka bodimo pozorni na odzive mimo-Učence vprašamo, kaj razumejo pod pojmom pošten. Po tem, ko po-idočih, ki jih fant prosi za pomoč. delijo svoje misli, enemu od učencev naročimo, naj v Slovarju slovenskega knjižnega jezika poišče razlago omenjenega pojma ter jo naglas Predlagani posnetek je v angleškem jeziku. V kolikor presodimo, da prebere sošolcem in sošolkam. je vsebina v angleščini prezahtevna za učence, si lahko ogledamo videoposnetek Test poštenosti v Ljubljani (Radio Antena, 2016; https:// Poštèn -êna -o prid., poštênejši (è é) www.youtube.com/watch?v=OsZYgZE0qfY&t=1s). 1. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli: pošten Sledi pogovor ob vprašanjih: človek; sosed je pošten in delaven; predstojnik je bil do vseh pošten; vse življenje je ostal pošten; bodi pošten in priznaj krivdo; zelo je po- • Kaj menite o videnem? Kako se počutite ob tem? štena, nikomur ne bi storila nič hudega / ekspr. on je poštena duša / • Kako bi ravnali vi, če bi se znašli v podobni situaciji? to je revna, a poštena družina / naša hiša je poštena / publ. pošten • Je poštenost pomembna? Zakaj? najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi • Ste sami kdaj ravnali nepošteno? Kaj vas je pripravilo do tega? // nav. ekspr. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: poštena igra • Kako lahko vsak od nas prispeva k bolj pošteni družbi? / poštena obravnava problema / dobiti pošteno plačilo za pošteno delo Delovni list (Ne)poštenost v svetu (priloga 1.2) razrežemo na tri dele, sledimo oznakam na listu. Učence razdelimo v tri skupine ter vsaki 2. ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: pošte-skupini dodelimo en primer z delovnega lista (Ne)poštenost v svetu. na ženska; dekle je pošteno / pošteno življenje V skupini naj učenci preberejo zapisani primer nepoštenega ravnanja 3. nav. ekspr. ki se ne okorišča z oškodovanjem drugega: pošten ter nato: obrtnik, trgovec; v tej trgovini so zelo pošteni / poštena kupčija • Ugotovijo, za kaj gre in opisano dejavnost poskusijo poimenovati 4. ki vsebuje, izraža resnične misli, čustva: pošten obraz; njegovi na-z uveljavljenim izrazom. meni so pošteni; ekspr. to je poštena beseda; pošteno priznanje • Na spletu poiščejo en članek, ki obravnava tovrstno nepoštenost. • Razmišljajo in raziščejo, katere organizacije, institucije ali ustanove Ste se ob prebranem naučili kaj novega? so odgovorne za obravnavo tovrstnih nepoštenosti. 18 19 Na koncu vsaka skupina preostalim na kratko opiše primer, ki ga je raziskovala. 2. VERODOSTOJNOST Poštenost je ena izmed pomembnih vrlin oseb z integriteto. Učence povabimo, da razmislijo o tem, katere osebe, ki so bile minuli teden izpostavljene v javnosti, izkazujejo integriteto. Verodostojnost je značilnost osebe, ki je vredna zaupanja. Verodo-stojen je ta, »ki mu je verjeti« (Verodostojnost, 2021). Če predpostav-ljamo, da osebi, podatkom ali institucijam lahko verjamemo, nam to olajša marsikatero situacijo in marsikateri odnos. Laži lahko skrhajo Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: naše zaupanje v ljudi, podatke ali institucije. Vsaka laž je laž, četudi ni zlonamerna in ni izrečena z namenom prizadeti nekoga ali koga zaves-Prvi del delavnice izvedemo, kot je opisano. V drugem delu učencev ti. Naši odnosi, lahko so to prijateljski odnosi, odnos s starši ali par-ne delimo v skupine, vsak posameznik si na delovnem listu (priloga tnerski odnosi, temeljijo na zaupanju in vsaka laž, tudi dobronamerna, 1.2) izbere en primer in nato individualno razišče, za katero nepošteno lahko škoduje odnosu, ko je razkrita. Most zaupanja poči in čeprav se dejavnost gre, na spletu poišče en članek ter navede odgovorne usta-zaradi ene razpoke most ne bo zrušil, je ta razpoka vidna in je most nove, pristojne za obravnavo. zaradi nje manj stabilen. Dobro je, da smo vedno odkriti, resnicoljubni in posledično verodostojni. V vsaki situaciji lahko najdemo način, kako povedati in razložiti resnico tako, da bo to spoštljivo in prijazno do osebe na drugi strani ter da bomo hkrati podajali verodostojne informacije. Z delavnicami, predstavljenimi v nadaljevanju, učence spodbudimo k govorjenju resnice in ozavestimo pomen verodostojnosti v odnosu do prijateljev. Pri učencih 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja spodbudimo razmišljanje o posledicah neresnice in njihovo kritično razmi- šljanje ter opozorimo na pomen kritičnosti do dobljenih informacij. 20 21 6-8 let Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Delavnico izvedemo, kot je opisano, saj posebne prilagoditve niso potrebne. Učence povabimo, da z nami s pomočjo spletne kamere delijo svoje izdelke ali nam fotografije izdelkov pošljejo naknadno. Names-Namen delavnice: Učence spodbudimo h govorjenju resnice in to slikanice Debela kosmata laž lahko uporabimo tudi: Kako raste laž ozavestimo pomen resnice v odnosu do prijateljev. (Kraljič, 2013) ali Laž in njen ženin (Milčinski, 2008), ki je v zvočni obliki Čas: 45 minut dostopna tudi na: https://www.youtube.com/watch?v=XLXfZTeWhN4. Pripomočki: slikanica Debela kosmata laž (Robberecht, 2021), barvni papir, lepilo Potek: Učence povabimo, da pozorno prisluhnejo. Ob slikanici preberemo pravljico Debela kosmata laž. Sledi pogovor o vsebini in sporočilu slikanice. Pri vodenju pogovora si lahko pomagamo z vprašanji: • Zakaj je Luka rekel, da je njegova sestrica Ela razbila kuhinjsko šipo? • Kdo je šipo v resnici razbil? • Kako se je Luka počutil, ko se je zlagal? • Ali veste, kaj je laž? • Se vam je že kdo zlagal? Kako ste se počutili, ko ste izvedeli za laž? • Ali ste se vi že komu zlagali? Kako ste se ob tem počutili? • Kaj se je zgodilo potem? Ste čez čas povedali resnico? Če da, ste ob tem čutili olajšanje? Kaj ste spoznali? Po pogovoru v nekaj povedih obnovimo zgodbo in poudarimo njeno sporočilo: Luka je pri igri z žogo razbil šipo kuhinjskega okna. Ker se je ustrašil jeznega očka, se je zlagal in za razbito šipo okrivil sestrico Elo. Sestrico je doletela kazen in po večerji ni dobila sladice. Luko ob tem začne peči vest, počuti se slabo, ker se je zlagal. Svojo laž občuti kot veliko kepo, ki ga tišči, kot velikega težkega slona, ki ga mora nositi s sabo. Kako se Luka znebi tega velikega težkega slona? Učence vprašamo, ali si lahko zamislijo še kakšen drug način, kako prikazati laž, ki raste in se širi. Povabimo jih, da laž upodobijo z barvnim papirjem v tehniki trganke (papir trgajo na želene koščke in jih nato zlepijo v želeno obliko). 22 23 9-11 let Na tablo napišemo pregovor »Laž ima kratke noge« in učence vpraša-mo, ali so že slišali za ta pregovor. Kaj pomeni? Ogledamo si posnetek, ki so ga pripravili na OŠ Leskovec pri Krškem (2016; posneto po literarni predlogi Laure Rankin: Rebeka in (ne tako) Namen delavnice: Učencem pomagamo ozavestiti pomembnost go-majhna, drobcena laž): https://www.youtube.com/watch?v=KLx-vorjenja resnice ter spodbudimo njihovo razmišljanje o posledicah 3-eCSyK4. neresnice. Razdelimo delovne liste Posledice neresnice (priloga 2.1) in učence Čas: 45 minut povabimo, da jih izpolnijo. Ko vsi učenci zaključijo s samostojnim re-Pripomočki: papir, pisala, delovni list Posledice neresnice (priloga 2.1) ševanjem, se o vsebini delovnega lista pogovorimo. Potek: Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Učence povabimo k uvodni aktivnosti. Vsak od učencev naj vzame list Delavnico izvedemo, kot je opisano, saj posebne prilagoditve niso papirja in pisalo. Izberejo naj si eno temo (na primer moj hišni ljub-potrebne. ljenček, jaz in počitnice, moja družina, moj najboljši prijatelj in podobno) ter na list najprej napišejo pet resničnih dejstev o izbrani temi. Ko vsi zaključijo s pisanjem, naročimo, naj vsak o izbrani temi zapiše še pet laži. Na primer: Izbrana tema = moj hišni ljubljenček Pet resnic: Imam hrčka po imenu Bine. Bine biva v kletki v moji sobi. Bine se zelo rad igra na vrtljivem kolesu. Bine se rad crklja. Želim si imeti še enega hrčka, da bo Bine imel prijatelja. Pet laži: Za domačo žival imam aligatorja. Moj aligator ima pet nog in moder rep. Vsak dan za kosilo poje 10 kg sliv. Prejšnji teden je za malico pojedel sosedovega kužka. Moj aligator zna leteti. Ko vsi učenci napišejo pet resnic in pet laži, enega od njih povabimo, da začne in po lastni izbiri prebere ali zapisane resnice ali zapisane laži (ne pa obojega). Ostali učenci ugibajo, ali je sošolec prebral resnice ali laži. Po aktivnosti se z učenci pogovorimo: • Kako ste se počutili pri pisanju resnice in kako pri pisanju laži? • Česa ste se hitreje spomnili – resnic ali laži? • Kako ste se počutili, ko ste resnico/laž povedali pred celim razredom? • Na podlagi česa ste »prepoznali«, ali je prebrano laž ali resnica? 24 25 12-14 let S pogovorom in sklepanjem kompromisov poskusimo sestaviti raz-redno »merilo opravičljivosti« na premici. Učencem lahko postavljamo dodatna vprašanja, s katerimi jih spodbudimo k razmišljanju: Namen delavnice: Z učenci ozavestimo pomembnost govorjenja • Če nekaj zamolčimo, je to laž? resnice, spodbudimo njihovo kritično razmišljanje ter opozorimo • Če nekaj rečemo zato, da druge osebe ne bi prizadeli, ali je to še vedno laž? na pomen kritičnosti do dobljenih informacij. • Kaj se zgodi z zaupanjem v odnosu, če druga oseba odkrije našo, Čas: 90 minut četudi dobronamerno laž? • Ali sploh obstajajo situacije, ko se je bolje zlagati kot povedati Pripomočki: papir, pisala, delovni list Verodostojnost – laži (priloga resnico? 2.2), SSKJ, najmanj štirje časopisi z novicami, izroček Kako prepoznati lažne novice? (priloga 2.3) Vsaka laž je laž, četudi ni zlonamerna in ni izrečena z namenom prizadeti nekoga ali koga zavesti. Naši odnosi, lahko so to prijateljski odnosi, odnos s starši ali partnerski odnosi, temeljijo na zaupanju in vsaka laž, tudi dobronamerna, lahko škoduje odnosu, ko je razkrita. Potek: Most zaupanja poči in čeprav se zaradi ene razpoke most ne bo zrušil, Učence povabimo k uvodni aktivnosti. Vsak od učencev naj vzame list je ta razpoka vidna in je most zaradi nje manj stabilen. Dobro je, da papirja in pisalo ter zabeleži troje: dve trditvi, ki veljata zanj (ki držita, smo vedno odkriti in resnicoljubni, torej verodostojni. V vsaki situaciji sta resnični) ter eno trditev, ki zanj ne velja (ne drži, ni resnična). Vsak lahko najdemo način, kako povedati in razložiti resnico tako, da bo to učenec mora torej napisati dve resnici in eno laž. Na primer: Resnica spoštljivo in prijazno do osebe na drugi strani ter da bomo hkrati po- = Ko sem bil star 7 let, sem s starši dva tedna preživel na Kitajskem. dajali verodostojne informacije. Laž = Res ne maram čokolade. Ko vsi učenci zabeležijo svojo laž in Pri učencih preverimo razumevanje pojma verodostojnost. V kolikor resnici, eden od njih začne in trditve naglas prebere celemu razredu, presodimo, da pojma ne razumejo dovolj dobro, si pri razlagi poma-ob tem pa seveda ne pove, kateri trditvi držita in katera ne. Sošolci in gamo s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. sošolke ugibajo, kateri trditvi sta resnični in katera ni. Cilj aktivnosti je, da učenci poskusijo prepoznati laž. Pazimo na to, da pridejo na vrsto Prišli smo torej do spoznanja, da je verodostojnost dobra človeška vsi učenci. vrlina. Kako pa je z informacijami, s katerimi se vsakodnevno srečujemo v svetu? So te vedno verodostojne? Na primer podatki, ki nam jih Po aktivnosti se z učenci pogovorimo: posredujejo televizija, družbena omrežja in splet nasploh? Kako lahko • Kako ste se počutili ob pisanju resnice in laži o sebi? vemo, katere informacije so resnične in katere so neresnične? • Česa ste se hitreje spomnili – resnice ali laži? Dandanes so informacije bolj dostopne kot kdaj koli prej. Informaci- • Kako ste se počutili, ko ste laž povedali pred celim razredom? je lahko pridobimo s pomočjo različnih medijev, družbenih omrežij, z • Na podlagi česa ste »prepoznali« laž sošolca ali sošolke? branjem, poslušanjem, gledanjem poročil. Novice, o katerih beremo/ Razdelimo delovne liste Verodostojnost – laži (priloga 2.2) in približno jih poslušamo, so lahko spodbudne, tragične, srečne, žalostne, prep-10 minut namenimo samostojnemu reševanju. roste ali zapletene. Kolikokrat na te novice pogledamo kritično in po-mislimo, ali res drži vse, kar piše? Na tablo narišemo premico. Na eno stran premice napišemo »opravi- čljiva laž«, na drugo pa »neopravičljiva laž«. Z učenci se pogovorimo Učence razdelimo v štiri skupine in skupinam razdelimo različne časo-o premicah na njihovih delovnih listih: V kateri od opisanih situacij pise (vsaka skupina naj ima najmanj en časopis). Na tablo narišemo so laž označili za »opravičljivo«? Katera laž pa se jim je zdela najmanj razpredelnico s tremi razdelki: verodostojna novica, neverodostojna opravičljiva? novica, potrebujem več informacij. Vsak razdelek naj ima dovolj prosto-26 27 ra, da bodo učenci lahko na tablo razvrščali različne časopisne članke. delavnice izvedemo tako, da z učenci najprej pogledamo videoposnetek Infodrom: Lažne novice (TVInfodrom, 2020; dostopno na https:// Učenci poiščejo, izrežejo in razvrstijo različne časopisne članke v zgo-www.youtube.com/watch?v=pTCOkRrAG3s). Predstavimo jim tudi iz-raj zapisane kategorije, in sicer: ročke z nasveti o tem, kako prepoznati lažne novice (priloga 2.3). Nato • V kategorijo »verodostojna novica« spadajo članki, za katere učencem naročimo, naj s pomočjo pridobljenega znanja o preverjanju učenci menijo, da je njihova vsebina resnična, so podatki v novici informacij na spletu poiščejo en članek, za katerega so prepričani, da navedeni pravilno in novica ne zavaja. podaja verodostojne informacije. Ob zaključku učence prosimo, naj z • V kategorijo »neverodostojna novica« spadajo članki, za katere nami delijo dobljene članke. učenci menijo, da njihova vsebina ni resnična, nekateri podatki v novici niso točni ali novica zavaja. • V kategorijo »potrebujem več informacij« spadajo članki, o katerih bi učenci potrebovali več informacij, da bi se lahko odločili, ali so verodostojne ali ne. Vsaka skupina naj za posamezen razdelek poišče najmanj en članek. Ko skupine zaključijo z delom, skupaj pregledamo na tabli zbrane članke in se o delu pogovorimo. Poudarimo, da pravilnih ali napačnih odgovorov ni, saj bi za resno preverjanje, ali je novica verodostojna, potrebovali več časa in več različnih virov. Pri nadaljnjem pogovoru si lahko pomagamo z vprašanji: • Je bilo težko poiskati primere za vse tri kategorije? • Kako ste se odločili, da ste članek uvrstiti v razdelek »potrebujem več informacij«? • Ko brskate po socialnih omrežjih, ali kdaj preverite dobljene informacije? Zakaj ja oziroma zakaj ne? • Zakaj menite, da je pomembno preverjati verodostojnost informacij? Verodostojnost je ena izmed pomembnih vrlin oseb z integriteto. Učence povabimo, da razmislijo o tem, katere osebe, ki so bile minuli teden izpostavljene v javnosti, izkazujejo integriteto. Učencem lahko razdelimo izročke z nasveti o tem, kako prepoznati lažne novice (priloga 2.3) ter jim predstavimo spletno stran Časoris, dostopno na: https://casoris.si/kako-prepoznati-lazne-novice/. Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Prvi del delavnice izvedemo, kot je opisano. Premico opravičljiva laž – neopravičljiva laž rišemo v spletnem orodju Slikar ali na list papirja, ki ga nato s pomočjo spletne kamere pokažemo učencem. Zadnji del 28 29 3. PRISTNOST Vsi smo si že kdaj »nadeli masko« in se pred prijatelji, sošolci in so- šolkami ali v kakšni drugi skupini obnašali na določen način ali rekli določene stvari zgolj zato, da bi bili v krogu ljudi sprejeti in opaženi. Namesto da bi bili pristni v tem, kar smo, smo igrali vlogo, ki je bila od nas pričakovana in na ta način »sodelovali« z drugimi oziroma naredili vtis na druge. Smo takrat ravnali pristno? Pristen je, kdor živi in ravna v skladu s svojimi vrednotami. Pristna oseba prav tako izrazi svoje mnenje, ravna v skladu s svojim počutjem ter je iskrena do sebe in drugih. V delavnicah, predstavljenih v nadaljevanju, skupaj z učenci utrdimo zmožnost prepoznavanja lastnih čustev in jih podpremo v pristnem iz-ražanju. Razvijamo sposobnost empatije, učence pa tudi spodbudimo h kritičnemu razmisleku o lastni pristnosti v odnosih. 31 6-8 let Sledi pogovor o pomembnosti prepoznavanja svojih čustev ter pristne-ga in iskrenega izražanja, torej izražanja v skladu s svojimi čustvi. Pri vodenju pogovora si lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji: • Ste se kdaj znašli v podobni situaciji kot Nik? Namen delavnice: Skupaj z učenci utrdimo zmožnost prepoznava- • Se vam je kdaj pripetilo, da niste zmogli povedati svojega mnenja? nja lastnih čustev in vživljanja v drugega ter spodbudimo pristnost • Kaj ste takrat storili in kaj bi lahko naredili drugače? v izražanju. • Kako se počutite, ko ste v svojem izražanju pristni in iskreni? Čas: 45 minut Učence spodbudimo k prepoznavanju in pristnemu izražanju svojih Pripomočki: Zgodba o Niku in Aljažu (priloga 3.1), papir, pisala, čustev v vsakdanjem življenju v vseh odnosih – do prijateljev, staršev, barvice učiteljev in drugih. Potek: Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Učence povabimo, da pozorno prisluhnejo zgodbi o Niku in Aljažu Delavnico izvedemo, kot je opisano, saj posebne prilagoditve niso (priloga 3.1). potrebne. Učence povabimo, da izdelane stripe delijo z nami s po-močjo spletne kamere. Enega od učencev prosimo, da v nekaj povedih obnovi vsebino slišanega. Sledi pogovor o vsebini in sporočilu zgodbe. Pri vodenju pogovora si lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji: • Kaj smo izvedeli? • Kako so se počutili fantje v zgodbi? Kako se je počutil Aljaž, kako Nik, kako Bor? • Učence povabimo, da presodijo, ali je bil Nik v svojem odzivu pristen, ter svojo presojo utemeljijo. • Kaj pomeni, da je nekdo pristen? • Kako menite, da se zgodba nadaljuje? Ali Nik uspe zbrati pogum in povedati Aljažu, kako se počuti? Čeprav včasih ne vemo, kaj bi, to ne pomeni, da nismo pristni v svojem odzivu. Pomembno je, da ravnamo v skladu s svojim notranjim prepričanjem in da s svojim govorom ter vedenjem kar se da odraža-mo svoje notranje prepričanje. Zelo pomembno je, da ne delujemo, govorimo ali se izražamo v nasprotju s svojim notranjim prepričanjem. Učencem razdelimo papir, pisala in barvice. Naročimo jim, naj v obliki stripa nadaljujejo zgodbo, tako da bo Nik ravnal pristno, torej v skladu s svojimi čustvi. Ustvarjanju namenimo dovolj časa. Ko vsi učenci zaključi-jo z delom, jim ponudimo možnost, da svoje stripe predstavijo razredu. 32 33 9-11 let čijo z delom, ponudimo možnost, da svoje stripe predstavijo razredu. Pripravimo listke z nedokončanimi povedmi (priloga 3.2), za pomoč pri rezanju lahko prosimo učence. Posedemo se v krog, listke z nedokončanimi povedmi damo v vrečko, košarico ali lonček in prosimo Namen delavnice: Z delavnico pri učencih utrdimo zmožnost pre-enega od učencev, naj dejavnost začne. Izvleče listek, prebere napi-poznavanja čustev, razvijamo sposobnost empatije ter jih spodbu-sano ter poved dopolni s svojim razmišljanjem. Nadaljujemo v krogu dimo h kritičnemu razmisleku o lastni pristnosti v odnosih. tako, da vsak učenec pride vsaj enkrat na vrsto. Že uporabljene listke Čas: 45 minut lahko učenci vrnejo v vrečko, košarico ali lonček, saj ni nič narobe, če jih nato izvleče še kdo drug. Pripomočki: Zgodba o Niku in Aljažu (priloga 3.1), papir, pisala, barvice, škarje, listki z nedokončanimi povedmi (priloga 3.2), vreč- Učence spodbudimo k prepoznavanju in pristnemu izražanju svojih ka/košarica/lonček čustev v vsakdanjem življenju v vseh odnosih – do prijateljev, staršev, učiteljev in drugih. Potek: Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Učence povabimo, da pozorno prisluhnejo zgodbi o Niku in Aljažu (priloga 3.1). Prvi del delavnice izvedemo, kot je opisano. Učence povabimo, da izdelane stripe delijo z nami s pomočjo spletne kamere. Del delavnice, v Enega od učencev prosimo, da v nekaj povedih obnovi vsebino sli-katerem uporabljamo nedokončane povedi, izvedemo tako, da prebe- šanega. remo začetek povedi in nato prosimo enega od učencev, naj nadaljuje. Pazimo, da pridejo na vrsto vsi učenci, pri čemer lahko eno poved Sledi pogovor o vsebini in sporočilu zgodbe. Pri vodenju pogovora si preberemo večkrat. lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji: • Kaj smo izvedeli? • Kako so se počutili fantje v zgodbi? Kako se je počutil Aljaž, kako Nik, kako Bor? • Učence povabimo, da presodijo, ali je bil Nik v svojem odzivu pristen, ter svojo presojo utemeljijo. • Kaj pomeni, da je nekdo pristen? • Kako menite, da se zgodba nadaljuje? Ali Nik uspe zbrati pogum in povedati Aljažu, kako se počuti? Čeprav včasih ne vemo, kaj bi, to ne pomeni, da nismo pristni v svojem odzivu. Pomembno je, da ravnamo v skladu s svojim notranjim prepričanjem in da s svojim govorom ter vedenjem kar se da odraža-mo svoje notranje prepričanje. Zelo pomembno je, da ne delujemo, govorimo ali se izražamo v nasprotju s svojim notranjim prepričanjem. Učencem razdelimo papir, pisala in barvice. Naročimo jim, naj v obliki stripa nadaljujejo zgodbo tako, da bo Nik ravnal pristno, torej v skladu s svojimi čustvi. Ustvarjanju namenimo dovolj časa. Ko vsi učenci zaklju-34 35 12-14 let nastopata Lea in Barbara.Trije učenci naj zgodbo odigrajo do točke, ko se Nik znajde v precepu in razmišlja o tem, kako naj se odzove. Na tej točki igro ustavimo in razred vprašamo, kako naj igralci odigrajo svoje vloge. Razred naj da natančna navodila vsakemu od igralcev. Igralci skušajo sle-Namen delavnice: Z delavnico pri učencih utrdimo zmožnost pre-diti navodilom sošolcev. Potek igre lahko na kateri koli točki ustavimo in poznavanja čustev, razvijamo njihovo sposobnost empatije ter jih razred prosimo, naj poda dodatna navodila ali zgodbo zapelje drugače – spodbudimo h kritičnemu razmisleku o lastni pristnosti v odnosih. vsakič ponudimo tudi možnost, da se igralci zamenjajo (torej da nekdo iz razreda prevzame vlogo enega od igralcev).Na ta način lahko preigramo Čas: 90 minut nešteto scenarijev in se ob tem pogovorimo o različnih možnih razpletih, različnih reakcijah, pristnih in nepristnih odzivih … Odigramo lahko tudi Pripomočki: Zgodba o Niku in Aljažu (priloga 3.1), škarje, listki z neprimerne odzive, nepristno ravnanje in podobno, pomembno pa je, da nedokončanimi povedmi (priloga 3.2), vrečka, košarica ali lonček aktivnost zaključimo s pristnim odzivom in pozitivnim razpletom zgodbe. Na primer: Nik Aljažu pove, da mu ni prijetno ob tem, kako se Aljaž vede do novega sošolca. Aljaž spozna svojo zmoto in se Boru opraviči. Potek: Za zaključek pripravimo listke z nedokončanimi povedmi (priloga 3.2), Razred prosimo za enega prostovoljca. Ta učenec naj naglas prebere pri pripravi (rezanju) nam lahko pomagajo učenci. Ponovno se pose-zgodbo o Niku in Aljažu (priloga 3.1), preostali učenci mu pozorno demo v krog, listke z nedokončanimi povedmi damo v vrečko, košari-prisluhnejo. co ali lonček in prosimo enega od učencev, naj dejavnost začne. Izvle- če listek, prebere napisano ter poved dopolni s svojim razmišljanjem. Po prebrani zgodbi enega od učencev prosimo, da v nekaj povedih Nadaljujemo v krogu tako, da vsak učenec pride vsaj enkrat na vrsto. obnovi vsebino slišanega. Že uporabljene listke lahko učenci vrnejo v vrečko, košarico ali lonček, Sledi pogovor o vsebini in sporočilu zgodbe. Pri vodenju pogovora si saj ni nič narobe, če jih nato izvleče še kdo drug. lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji: Učence spodbudimo k prepoznavanju in pristnemu izražanju svojih čustev v vsakdanjem življenju v vseh odnosih – do prijateljev, staršev, • Kaj smo izvedeli? učiteljev in drugih. • Kako so se počutili fantje v zgodbi? Kako se je počutil Aljaž, kako Nik, kako Bor? Pristnost je ena izmed pomembnih vrlin oseb z integriteto. Učence • Učence povabimo, da presodijo, ali je bil Nik v svojem odzivu pris-povabimo, da razmislijo o tem, katere osebe, ki so bile minuli teden ten, ter svojo presojo utemeljijo. izpostavljene v javnosti, izkazujejo integriteto. • Kaj pomeni, da je nekdo pristen? • Kako menite, da se zgodba nadaljuje? Ali Nik uspe zbrati pogum in povedati Aljažu, kako se počuti? Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Čeprav včasih ne vemo, kaj bi, to ne pomeni, da nismo pristni v svojem odzivu. Pomembno je, da ravnamo v skladu s svojim notranjim Prvi del delavnice (branje zgodbe ter pogovor o vsebini in sporoči-prepričanjem in da s svojim govorom ter vedenjem kar se da odraža-lu) izvedemo, kot je opisano, saj posebne prilagoditve niso potrebne. mo svoje notranje prepričanje. Zelo pomembno je, da ne delujemo, Osrednji del, torej preigravanje različnih scenarijev, izvedemo tako, govorimo ali se izražamo v nasprotju s svojim notranjim prepričanjem. da igra temelji na dialogu (brez gibanja po razredu). Del delavnice, v katerem uporabljamo nedokončane povedi, izvedemo tako, da prebe-Učence povabimo, da oblikujejo krog. Povemo jim, da bomo prebrano remo začetek povedi in nato prosimo enega od učencev, naj nadaljuje. zgodbo odigrali, in prosimo za prve tri »igralce«. Če učenci želijo, lahko Pazimo, da pridejo na vrsto vsi učenci, pri čemer lahko eno poved like spremenimo, na primer tako, da namesto Nika in Aljaža v zgodbi preberemo večkrat. 36 37 4. CELOVITOST »Notranji učitelj ni glas vesti, ampak identitete in integritete. Ne govori nam, kaj bi morali biti, ampak, kaj je realno za nas, kaj je resnično? Govori nam približno takole: »Tole ustreza tvoji osebi, tole pa ne.« Notranji učitelj straži vrata osebnosti, odbija vse, kar ne sodi v našo celovitost in pozdravlja vse, kar jo potrjuje« (Palmer, 2001). Kot nam pove že prebrani odstavek, celovitost pomeni »dejstvo, da so vsi sestavni deli česa združeni v skladno celoto« (Celovitost, 2021). Celovito deluje oseba, ki zmore prepoznati, kaj se sklada z njeno osebnostjo, ki zmore prepoznati svoja čustva in v skladu z njimi tudi sprejeti odločitve, se izražati, ravnati. Celoviti smo, ko so naše vrednote, čustva in dejanja usklajena. Z delavnicami, predstavljenimi v nadaljevanju, pri učencih spodbujamo prepoznavanje in izražanje lastnih čustev. Razvijamo sposobnost vživljanja v drugega. Definiramo pojem celovitost in ga povežemo s pojmom celovitega ravnanja. Učencem 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja tudi pomagamo ozavestiti njihov način izražanja čustev v konkretnih situacijah ter jim predstavimo tehniko, ki spodbuja posameznikovo celostno ravnanje. 39 6-8 let vem obrazu (postavljamo lahko podvprašanja kot na primer »Kako so oblikovana tvoja usta, ko si žalosten? So odprta ali zaprta? Zavi-hana navzgor ali navzdol? Kako gledajo tvoje oči? Ti po licih tečejo solze?«) Namen delavnice: Z delavnico učence spodbudimo k prepoznava- • Učence prosimo, da nam narekujejo, kako narisati npr. žalosten nju in izražanju lastnih čustev. izraz. Če želi risati kateri od učencev, mu to seveda omogočimo. Čas: 45 minut Ko smo narisali vse izraze, na zadnjo stran krogov z lepilnim trakom zalepimo palico. Učencem povemo, da je pomembno, da se trudijo pri Pripomočki: flomastri, karton ali trši papir, škarje, lepilni trak, lese-sebi prepoznati različna čustva v različnih situacijah ter da je prav tako ne palčke (na primer palčke za ražnjiče, sladoledne palčke, vejice, pomembno, da čustva jasno izrazijo. Če tega ne zmorejo storiti z bese-nabrane v gozdu). dami, lahko najdejo drug način, da izrazijo, kako se počutijo. Čustvene palice postavimo v učilnici na vidno in vsem dostopno mesto. Pri nadaljnjem delu nam lahko pomagajo tako, da učencem bolj nazorno Potek: prikažemo, kako se nekdo počuti. Prav tako lahko učenci s pomočjo čustvenih palic v razredu lažje izrazijo svoje počutje. Učence povabimo, da se usedejo v krog. Preberemo jim slikanico Velika knjiga o čustvih (Hoffman, 2013), slikanico Čustva (Deneux, 2020) ali slikanico V mojem srcu (Witek, 2021). Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Sledi pogovor o vsebini ter sporočilu slikanice. Pri vodenju pogovora Prvi del delavnice izvedemo, kot je opisano, saj posebne prilagodi-si lahko pomagamo z vprašanji: tve niso potrebne. Ustvarjalni del dejavnosti (izdelava čustvenih palic) • O čem smo brali? učenci realizirajo sami doma – za izdelavo podamo natančna navodila. • Katera čustva so bila opisana v slikanici? • Ste že občutili vsa čustva, ki so opisana v slikanici, ali katerega od njih še ne poznate? • Ali v telesu občutimo vsa čustva enako? Kje začutite srečo, kje za- čutite žalost …? Če kdo od učencev želi, lahko podeli, kako doživlja različna čustva (na primer kje v telesu občuti jezo, kako to jezo potem izrazi, kaj naredi). Po pogovoru sledi ustvarjalni del aktivnosti: z učenci izdelamo »čustvene palice«. Iz tršega papirja ali kartona izrežemo kroge. Krogov naj bo toliko, kolikor čustev bomo narisali. Poskusimo najprej z osnovni-mi čustvi (veselje, žalost, gnus, strah in jeza), kasneje pa lahko našo zbirko čustev na palčkah dopolnimo. Na izrezane kroge s flomastri narišemo izraze, ki predstavljajo posamezno čustvo. Pri tem naj nam pomagajo učenci, in sicer: • Čustvo najprej poimenujemo (npr. žalost) in učence vprašamo, ali kdaj čutijo žalost. • Potem jih prosimo, da nam opišejo, kakšen je takrat izraz na njiho-40 41 9-11 let za to pripravljenih črtah. Povedi premešajo in obrnejo z napisano stranjo navzdol. Ko imajo vse skupine pripravljeno vse potrebno (čustveno kocko in listke s predlogi povedi, ki izražajo različna čustva), podamo navodila: Namen delavnice: Z delavnico pri učencih spodbudimo prepoznavanje ter izražanje lastnih čustev. Razvijamo sposobnost vživljanja Eden v skupini naj začne tako, da se nekoliko oddalji od skupine in v drugega. Definiramo pojem celovitost in ga povežemo s pojmom najprej vrže čustveno kocko. Za tem iz kupčka povedi izžreba en li-celovitega ravnanja. Prav tako učencem pomagamo ozavestiti nji-stek. Vrne se k preostalim članom skupine in poved, ki jo je izžrebal, hov način izražanja čustev. prebere tako, da s tonom glasu in izrazom na obrazu izrazi čustvo, ki mu ga je »določila« čustvena kocka. Preostali člani skupine morajo Čas: 45 minut pozorno spremljati učenčevo izražanje in ob koncu povedati dvoje:Ka-Pripomočki: Predloga za čustveno kocko (priloga 4.1), delovni list tero čustvo je sporočala poved ter katero čustvo je izražal učenec s s povedmi (priloga 4.2), delovni list Kako se izrazim? (priloga 4.3) tonom glasu in obrazno mimiko?Aktivnost izvajamo tako dolgo, da pride vsak učenec v skupini vsaj enkrat na vrsto ali tako dolgo, dokler je to učencem zanimivo. Potek: Sledi pogovor ob vprašanjih: Uvodno aktivnost izpeljemo s tehniko možganske nevihte. Učencem • Kako ste se počutili pri izvajanju te dejavnosti? povemo, da se bomo pogovarjali o prepoznavanju in izražanju čustev. • Kako ste se počutili, ko ste morali zapisano poved prebrati v točno Na tablo zapišemo pojem čustva. Učence prosimo, da z nami delijo določenem čustvu? vse asociacije na to besedo (vsak naj pove, kar mu pade na misel, ni • Je bilo težko prepoznati, katero čustvo je sporočala poved in kate-pravilnih ali napačnih odgovorov), mi pa njihove predloge zapisujemo ro čustvo je izražal sošolec? na tablo. Končni izdelek naj bo tabla, polna besed in besednih zvez, ki • Ste za to potrebovali več pozornosti in aktivnega poslušanja? jih povezujemo s pojmom čustva. Učencem razdelimo delovne liste Kako se izrazim? (priloga 4.3) in indi-Celovitost pomeni dejstvo, da so »vsi sestavni deli nečesa združeni v vidualnemu reševanju namenimo približno 10 minut. Ko učenci zaklju-skladno celoto« (Fran, 2021). Oseba deluje celovito, kadar je usklaje- čijo z reševanjem delovnih listov, se o zapisanem pogovorimo. Vsak na v svojem razmišljanju, občutenju in delovanju: to bi pomenilo, da izmed učencev naj podeli zgolj to, kar želi. je oseba zmožna prepoznati in razumeti svoja čustva, jih na sprejemljiv način izraziti in v skladu s svojim čutenjem tudi ravnati. Celovitost je ena izmed pomembnih vrlin oseb z integriteto. Učence Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: povabimo, da razmislijo o tem, katere osebe, ki so bile minuli teden Aktivnost možganske nevihte izvedemo s pomočjo spletnega orodja izpostavljene v javnosti, izkazujejo integriteto. Google Jamboard. Del delavnice, pri katerem bi uporabili čustveno Učence razdelimo v štiri skupine. Sledi priprava na aktivnost: Vsaka kocko, izvedemo tako, da vsakemu učencu posebej s pomočjo klepeta skupina naj prejme predlogo čustvene kocke (priloga 4.1) ter seznam videokonferenčnega programa sporočimo čustvo in poved, ki naj jo povedi (priloga 4.2). V skupini naj učenci najprej na plašč kocke nari-prebere. šejo ali napišejo naslednja čustva (na vsako ploskev po eno): veselje, žalost, gnus, strah, jeza in presenečenje. Plašč kocke nato izrežejo in sestavijo v čustveno kocko. V naslednjem koraku naj učenci list z zapisanimi predlogi povedi, ki izražajo različna čustva, razrežejo po 42 43 12-14 let listke s predlogi povedi, ki izražajo različna čustva), damo navodila: Eden v skupini naj začne tako, da se nekoliko oddalji od skupine in najprej vrže čustveno kocko. Za tem iz kupčka povedi izžreba en listek. Vrne se k preostalim članom skupine in poved, ki jo je izžrebal, Namen delavnice: Z delavnico pri učencih spodbudimo prepozna-prebere tako, da s tonom glasu in izrazom na obrazu izrazi čustvo, ki vanje ter izražanje lastnih čustev. Razvijamo sposobnost vživljanja mu ga je »določila« čustvena kocka. Preostali člani skupine morajo v drugega. Definiramo pojem celovitost in ga povežemo s pojmom pozorno spremljati učenčevo izražanje in ob koncu povedati dvoje: celovitega ravnanja. Prav tako učencem pomagamo ozavestiti nji-Katero čustvo je sporočala poved ter katero čustvo je izražal učenec hov način izražanja čustev v konkretnih situacijah ter jim predsta-s tonom glasu in obrazno mimiko? Aktivnost izvajamo tako dolgo, da vimo tehniko, ki spodbuja posameznikovo celostno ravnanje. pride vsak učenec v skupini vsaj enkrat na vrsto ali tako dolgo, dokler je to učencem zanimivo. Čas: 90 minut Sledi pogovor ob vprašanjih: Pripomočki: Predloga za čustveno kocko (priloga 4.1), delovni list s povedmi (priloga 4.2), delovni list Opazovanje čustev (priloga 4.4) • Kako ste se počutili pri izvajanju te aktivnosti? • Kako ste se počutili, ko ste morali zapisano poved prebrati v točno določenem čustvu? • Je bilo težko prepoznati, katero čustvo je sporočala poved ter kate-Potek: ro čustvo je izražal sošolec? Uvodno aktivnost izpeljemo s tehniko možganske nevihte. Učencem • Je bilo za to potrebne več pozornosti in aktivnega poslušanja? povemo, da se bomo pogovarjali o celovitosti, in pojem zapišemo na Učencem razdelimo delovne liste Opazovanje čustev (priloga 4.4) in tablo. Učence prosimo, da z nami delijo vse asociacije na besedo ce-individualnemu reševanju namenimo približno 15 minut. Ko učenci lovitost (vsak naj pove, kar mu pade na misel, ni pravilnih ali napač- zaključijo z reševanjem delovnih listov, se o zapisanem pogovorimo. nih odgovorov), mi pa njihove predloge zapisujemo na tablo. Končni Vsak izmed učencev naj podeli zgolj to, kar želi. izdelek naj bo tabla, polna besed in besednih zvez, ki jih povezujemo s pojmom celovitost. Celovitost je ena izmed pomembnih vrlin oseb z integriteto. Učence povabimo, da razmislijo o tem, katere osebe, ki so bile minuli teden Celovitost pomeni dejstvo, da so »vsi sestavni deli česa združeni v izpostavljene v javnosti, izkazujejo integriteto. skladno celoto« (Fran, 2021). Oseba deluje celovito, kadar je usklajena v svojem razmišljanju, občutenju in delovanju: to bi pomenilo, da je Za konec učencem predstavimo tehniko semaforja, ki nam lahko v oseba zmožna prepoznati in razumeti svoja čustva, jih na sprejemljiv vsakodnevnem življenju pomaga bolj celostno ravnati – biti pozoren način izraziti in v skladu s svojim čutenjem tudi ravnati. na svoja čustva, jih na sprejemljiv način izraziti ter v skladu z njimi ravnati. Za lažjo predstavo na tablo narišemo semafor. Učence razdelimo v štiri skupine. Sledi priprava na aktivnost: Vsaka skupina prejme predlogo čustvene kocke (priloga 4.1) ter seznam po-Tehniko predstavimo na konkretnem primeru čustva, na primer jeza: vedi (priloga 4.2). V skupini naj učenci najprej na plašč kocke narišejo Ko smo v situaciji, v kateri se razjezimo, si poskušajmo predstavljati ali napišejo naslednja čustva: veselje, žalost, gnus, strah, jeza in pre-semafor s tremi barvnimi lučmi – rdečo, oranžno in zeleno. Poskusimo senečenje. Plašč kocke nato izrežejo in sestavijo v čustveno kocko. opredeliti, katera semaforska luč nas v tistem trenutku najbolj opiše. V naslednjem koraku naj učenci list z zapisanimi predlogi povedi, ki Zelena luč pomeni, da je naše čustvovanje umirjeno in lahko nadalju-izražajo različna čustva, razrežejo po za to pripravljenih črtah. Povedi jemo s komunikacijo. Oranžna luč pomeni, da se jeza v nas stopnjuje, premešajo in obrnejo z napisano stranjo navzdol. rdeča luč pa pomeni, da je jeze že precej in prihajamo v fazo, ko imamo občutek, da se bomo razpočili. V takih trenutkih (ko se prepozna-Ko imajo vse skupine pripravljeno vse potrebno (čustveno kocko in mo z oranžno ali rdečo lučjo) je najbolje, da se iz situacije za nekaj 44 45 trenutkov umaknemo in se umirimo. Umirimo se lahko z globokim in počasnim dihanjem. Z dihanjem ali tako, da se umaknemo, pridobi-5. SKLADNOST mo čas in prevzamemo kontrolo nad svojimi čustvi. Ko smo umirjeni, lahko čustva na bolj sprejemljiv in do vseh prijazen način izrazimo ter v skladu z njimi tudi ravnamo. Pojem skladnost običajno povezujemo s področjem geometrije, tudi Učence povabimo, da razmislijo o še kakšni podobni tehniki za osre-v Slovarju slovenskega knjižnega jezik najdemo geslo, ki pravi, da je dotočanje na svoja čustva in ravnanje v skladu z njimi. Njihove pre-skladnost »enakost geometrijskih likov po obliki in velikosti«. Mi pa se dloge lahko zapišemo na tablo in jih preizkusimo v prihodnjih dneh. bomo nekoliko bolj osredotočili na drugi dve slovarski gesli, ki skladnost opišeta kot »lastnost, značilnost takega, katerega deli so v ure-jenem, zaželenem, lepem razmerju« in »dejstvo, da kaj s čim drugim Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: sestavlja urejeno, zaželeno, lepo celoto« (Skladnost, 2021). Običajno je vsak izmed nas del vsaj ene skupnosti, vključen v vsaj eno družbo Aktivnost možganske nevihte izvedemo s pomočjo spletnega orodja ali krog ljudi. Vsak izmed nas prav tako predstavlja pomemben del Google Jamboard. Del delavnice, pri katerem bi uporabili čustveno skupnosti in lahko s svojimi kvalitetami pomaga drugemu. Z medse-kocko, izvedemo tako, da vsakemu učencu posebej s pomočjo klepeta bojno pomočjo dosežemo veliko. videokonferenčnega programa sporočimo čustvo in poved, ki naj jo prebere. Delovne liste naj učenci rešujejo doma samostojno. Z delavnicami, predstavljenimi v nadaljevanju, učence spodbujamo k razmišljanju o tem, da je vsak posameznik skladen element družbe. Prav tako spodbudimo razmišljanje o lastni pomembnosti v skupini in prispevku vsakega člana neke skupnosti. 46 47 6-8 let Sežemo po vrečki, ki smo jo pred časom odmaknili. Če smo upoštevali dosedanja navodila, mora v vrečki en kos risbe manjkati. Učence povabimo k mizi in jim naročimo, naj posamezne dele narisanega avtomobila izvlečejo iz vrečke ter ponovno sestavijo risbo. Namen delavnice: Z delavnico učence spodbudimo k razmišljanju Ko učenci ugotovijo, da en del manjka, jim postavimo vprašanje: Bi laho tem, da je vsak posameznik skladen element družbe. Prav tako ko avtomobil deloval brez tega dela (imenujemo del, ki manjka)? Kaj spodbudimo razmišljanje o lastni pomembnosti v skupini. se zgodi, če en del, ki je nujno potreben za delovanje nečesa, manjka? Čas: 45 minut Tako kot so za delovanje avtomobila potrebni volan, kolesa itd., tako je Pripomočki: papir, flomastri, škarje, vrečka, barvice tudi vsak od nas pomemben za dobro delovanje skupine. Vsak prispeva pomemben del v celoto. Potek: Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Razred prosimo za enega prostovoljca. Temu učencu priskrbimo velik list papirja in flomastre. Preostalim učencem povemo, da bo prostovoljec na-Delavnico izvedemo kot je opisano, z izjemo skupnega risanja avto-risal avto po njihovih navodilih. Pri podajanju navodil moramo paziti na mobila. Ta del delavnice prilagodimo tako, da učenci po naših navodi-to, da avto opišemo zelo podrobno, v opis vključimo vse dele, ki so nujno lih narišejo avtomobil z vsemi za delovanje potrebnimi deli. Kasneje potrebni za delovanje avtomobila (npr. kolesa, volan, motor). Učenci naj učence med pogovorom vprašamo, kako bi bilo, če bi eden izmed de-prostovoljcu navodila za risanje podajajo postopoma in počasi, da ima lov manjkal. prostovoljec dovolj časa za risanje in upoštevanje vseh navodil. Ko je avtomobil narisan, razred prosimo za novega prostovoljca. Iz-ročimo mu škarje in povemo, naj papir z narisanim avtom razreže na najmanj šest kosov tako, da bo na vsakem kosu vsaj en del, ki je nujno potreben za delovanje avtomobila. Pet kosov damo v vrečko, enega umaknemo na stran – pri tem smo pozorni na to, da učenci ne opazijo, da smo en kos odstranili. Vrečko za nekaj časa odložimo. Učence povprašamo, ali in kako prispevajo k nemotenemu delovanju neke skupnosti (pri tem se osredotočimo na eno, na primer razred v šoli, družina, nogometna ekipa, jahalni klub). Pri vodenju pogovora si lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji (vprašanja so napisana za primer nogometnega kluba): • Ali imaš občutek, da si del nogometne ekipe? • Imaš v nogometni ekipi kakšne zadolžitve (pred treningi, med njimi ali po njih, pri tekmah)? • Kdo vse je nujno potreben za to, da treningi vaše nogometne ekipe nemoteno potekajo? Zagotovo igralci, trener, nogometni sodnik, starši, ki vas igralce vozijo na treninge in tekme, čistilka, ki počisti telovadnico itd. 48 49 9-11 let • Ali imaš občutek, da si del nogometne ekipe? • Imaš v nogometni ekipi kakšne zadolžitve (pred/med/po treningih, pri tekmah)? • Kdo vse je nujno potreben za to, da treningi vaše nogometne ekipe Namen delavnice: Z delavnico učencem prek basni predstavimo nemoteno potekajo? Zagotovo igralci, trener, nogometni sodnik, pomen medsebojnega sodelovanja. Spodbudimo jih k razmišlja-starši, ki vas igralce vozijo na treninge in tekme, čistilka, ki počisti nju o tem, da je vsak posameznik skladen element družbe. Prav telovadnico itd. tako spodbudimo razmišljanje o lastni pomembnosti v skupini in Učencem razdelimo liste in barvice. Vsak naj si zamisli eno skupnost, prispevku vsakega člana neke skupnosti. h kateri prispeva (na primer razred v šoli, družina, nogometna ekipa, Čas: 45 minut jahalni klub), in na list nariše velik krog. Učenci naj narisane kroge razdelijo na toliko delov, kolikor je pomembnih členov v njihovi izbrani Pripomočki: basen Miška in lev (La Fontaine, 2001), papir in barvice skupnosti, ter nato v vsak del kroga zapišejo ali narišejo dvoje: ime osebe, ki ji ta del kroga »pripada«, ter kratko obrazložitev, zakaj je ta oseba pomembna za delovanje izbrane skupnosti. Narisane kroge lah-Potek: ko učenci obdržijo. Učence povabimo, da nam pozorno prisluhnejo. Preberemo basen Miška in lev (La Fontaine, 2001). Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Sledi pogovor o vsebini ter sporočilu basni. Pri vodenju pogovora si Delavnico izvedemo, kot je opisano, saj posebne prilagoditve niso lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji: potrebne. • O čem govori basen? • Kaj je lev storil za miško? • Kako je miška pomagala levu? • Ali je bilo to, da je miška majhna in ima močne zobe, pomembno za razplet basni? • Kaj je sporočilo basni? Ko učenci podelijo svoje misli, povzamemo sporočilo: vsak posameznik, ne glede na svojo velikost ali majhnost, predstavlja pomemben del skupnosti in lahko s svojimi kvalitetami pomaga drugemu. Z medsebojno pomočjo lahko dosežemo veliko. Učence vprašamo, del katerih skupnosti so. V pomoč jim lahko navedemo primere: sem član nogometnega kluba, sem član mladinske skupine, sem član jahalnega društva in podobno. Poizvemo ali in kako prispevajo k nemotenemu delovanju neke skupnosti (pri tem se osredotočimo na eno, na primer razred v šoli, družina, nogometna ekipa, jahalni klub). Pri vodenju pogovora si lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji (vprašanja so napisana za primer nogometnega kluba): 50 51 12-14 let • Kdo vse je nujno potreben za to, da treningi vaše nogometne ekipe nemoteno potekajo? Zagotovo igralci, trener, nogometni sodnik, starši, ki vas igralce vozijo na treninge in tekme, čistilka, ki počisti telovadnico itd. Namen delavnice: Z delavnico učencem predstavimo pomen po-Učencem razdelimo liste in barvice. Vsak učenec naj nariše jed, katere sameznih delov za delovanje celote. Spodbudimo jih k razmišlja-recept je izbral na začetku delavnice. Nato naj si zamisli eno skupnost, nju o tem, da je vsak posameznik skladen element družbe. Prav h kateri prispeva (na primer razred v šoli, družina, nogometna ekipa, tako spodbudimo razmišljanje o lastni pomembnosti v skupini in jahalni klub). Znotraj risbe naj za vsako osebo, ki je del te skupnosti, prispevku vsakega člana neke skupnosti. zapiše ali nariše dvoje: ime osebe in kratko obrazložitev, zakaj je ta Čas: 45 minut oseba pomembna za delovanje izbrane skupnosti. Ustvarjanju namenimo dovolj časa. Izdelke lahko učenci obdržijo. Pripomočki: dostop do spleta, papir in pisala Skladnost je ena izmed pomembnih vrlin oseb z integriteto. Učence povabimo, da razmislijo o tem, katere osebe, ki so bile minuli teden izpostavljene v javnosti, izkazujejo integriteto. Potek: Učencem naročimo, naj na spletu poiščejo recept za njihovo najljubšo jed in sestavine, ki jih potrebujejo za pripravo jedi, prepišejo na list Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: papirja. Ko vsi učenci zaključijo z delom, jih vprašamo, ali je katera od sestavin jedi takšna, da bi jed tudi brez nje uspela. Vsak od učencev Delavnico izvedemo kot je opisano, saj posebne prilagoditve niso pot-naj pove jed, za katero je izbral recept, in ali bi lahko katero od sesta-rebne. vin črtal s seznama. Ko vsi učenci podelijo svoje recepte, povzamemo: le malo je takšnih sestavin, ki jih neki jedi lahko odvzamemo, ne da bi s tem spreme-nili končni rezultat. Vsaka sestavina posebej je pomembna za jed in prispeva svoj okus, vonj, teksturo jedi. Tako kot so vse sestavine pomemben del jedi, tako je tudi vsak izmed nas pomemben člen družbe – nihče nam ni enak in nihče nas ne more nadomestiti. Učence vprašamo, del katerih skupnosti v družbi so. V pomoč jim lahko navedemo primere: sem član nogometnega kluba, sem član mladinske skupine, sem član jahalnega društva in podobno. Poizvemo, ali in kako prispevajo k nemotenemu delovanju neke skupnosti (pri tem se osredotočimo na eno, na primer razred v šoli, družina, nogometna ekipa, jahalni klub). Pri vodenju pogovora si lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji (vprašanja so napisana za primer nogometnega kluba): • Ali imaš občutek, da si del nogometne ekipe? • Imaš v nogometni ekipi kakšne zadolžitve (pred treningi, med njimi ali po njih, pri tekmah)? 52 53 6. MORALNE NORME Otroci med odraščanjem nenehno pridobivajo nove kognitivne in mo-torične spretnosti, razvijajo pa tudi občutek za moralnost, saj se učijo razlikovati med dobrim in slabim ter na osnovi tega sprejemati odlo- čitve. Moralni razvoj v otrocih stopnjuje odločnost in samostojnost za delovanje v skladu s tem, kar je moralno, čeprav je prava pot morda težavnejša. Na otrokov moralni razvoj vplivajo številni dejavniki, kot so medosebne izkušnje (z družino, vrstniki, učitelji) ter fizične, kognitivne, čustvene in družbene spretnosti (Ćurko, Feiner, Gerjolj idr., 2015). Z delavnicami, predstavljenimi v nadaljevanju, skupaj z učenci opredelimo pojem moralne norme. Spodbudimo njihovo razmišljanje o moralnih normah v vsakdanjem življenju. Predstavimo različne moralne dileme in spodbudimo kritično razpravo o ravnanju v kočljivih situacijah. Spodbudimo razmišljanje o spoštovanju moralnih norm. 55 6-8 let Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Prvi del delavnice izvedemo, kot je opisano, saj posebne prilagoditve niso potrebne. V drugem delu delavnice naj učenci razmišljanja o tem, kaj je v naši družbi »prav« ter kaj »narobe«, upodobijo v svoje zvezke. Namen delavnice: V delavnici s pomočjo zgodbe predstavimo pomen Kasneje učence prosimo, da izdelke z nami delijo s pomočjo spletne pravil in norm v družbi. Opredelimo norme v vsakdanu učencev. kamere ali fotografije izdelkov pošljejo naknadno. Čas: 45 minut Pripomočki: zgodba o lisici in kokoši (priloga 6.1), dva plakata, pisala, barvice in flomastri Potek: Pred razredom preberemo zgodbo O lisici in kokoši (priloga 6.1). Ko zaključimo z branjem, povabimo enega od učencev, da v nekaj povedih obnovi zgodbo in izlušči njeno sporočilo. Na primer: Živali v gozdu imajo pravila, po katerih se ravnajo. Nekega dne lisica prekrši dogovorjena pravila in ujame kokoš. Kokoš pa je spretna in lisica se zaradi neupoštevanja pravil opeče. Sledi pogovor o sporočilu pravljice. Pri vodenju pogovora si lahko pomagamo z vprašanji: • Kakšno pravilo so postavile živali v gozdu? • Zakaj so se dogovorile za to pravilo? • Ali so pravila koristna? • Imamo mi v razredu kakšna pravila? • Kaj pa pravila v celotni šoli, doma, v prometu itd.? • Se pravil vedno držite? Na sredo učilnice položimo dva plakata. Na prvi plakat z velikimi tiska-nimi črkami napišemo »PRAV«, na drugega pa »NAROBE«. Učenci naj prvi plakat zapolnijo z razmišljanji o tem, kaj je v naši družbi »prav« (sprejeto, določeno s pravili, pohvaljeno, odobrava-no). Učenci lahko svoje misli zapišejo ali kako drugače upodobijo (z barvicami in flomastri). Drugi plakat naj zapolnijo z razmišljanji o tem, kaj je v naši družbi »narobe« (ni sprejeto, s čim kršimo pravila, zaradi česa smo kregani). Plakata kasneje obesimo na vidno mesto v razredu. 56 57 9-11 let kako bi se odzvali na to situacijo. S tem poudarimo, da obstaja več možnih rešitev. Posameznemu vprašanju namenimo dovolj časa in vsakemu učencu damo možnost, da izrazi svoje mnenje. Ob zaključevanju ure smo po-Namen delavnice: Z učenci opredelimo pojem moralne norme. zorni na to, da učencev ne pustimo v stiski. Spodbudimo njihovo razmišljanje o moralnih normah v vsakdanjem življenju. Predstavimo moralno dilemo in spodbudimo kritič- Če je kateri od učencev vidno v stiski, z njim ali s celotno skupino izve-no razpravo o danem primeru. demo kratko vajo za umirjanje: Zapremo oči, trikrat globok vdihnemo, nato odpremo oči in poskušamo zaznati pet stvari: nekaj, kar vidimo, Čas: 45 minut nekaj, kar slišimo, nekaj, kar okušamo, nekaj, kar čutimo in nekaj, kar Pripomočki: SSKJ, kartice z opisi kočljivih situacij (priloga 6.2) vonjamo. Nato ponovimo tri globoke vdihe in izdihe. Potek: Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Učence naključno razdelimo v tri skupine. Vsaki skupini priskrbimo po Delavnico izvedemo kot je opisano, s to razliko, da učenci posamezne en SSKJ ter list papirja in pisala. Učenci naj v slovarju poiščejo nas-aktivnosti izvajajo individualno. V drugem delu učenci listkov s kočlji-lednji slovarski gesli: morala ter norma. vimi situacijami ne žrebajo, ampak jih mi preberemo naglas. Na list papirja naj v prvem koraku vsaka skupina zabeleži razlago vsakega pojma posebej (torej učenci zapišejo, kaj je norma ter kaj je morala). V drugem koraku pa poskusijo pojma združiti in zapisati odgovor na vprašanje Kaj so moralne norme? Ko ima vsaka skupina zapisano razlago pojma moralne norme, učen-ce povabimo, da oblikujemo krog. Skupine predstavijo svoje razumevanje moralnih norm. Učence povabimo, da napišejo seznam moralnih norm, ki jim sledijo oz. v skladu s katerimi živijo. Da spodbudimo njihovo razmišljanje, jim lahko postavimo podvprašanja: • Katere moralne norme so izpostavljene v šolskih pravilih? • Ali obstajajo tudi verske norme? Katere poznate? • Ali obstajajo kakšna pravila ali načini, kako se vedete eden do drugega znotraj vaših družin? Sledi aktivnost, pri kateri potrebujemo kartice z opisom kočljivih situacij (priloga 6.2). Kartice lahko pripravimo vnaprej ali za pomoč prosimo učence. Ko imamo kartice pripravljene, jih položimo na mizo, tako da je tekst obrnjen navzdol. Eden od učencev naj začne tako, da izvleče eno kartico, naglas prebere zapisano in pove, kako bi v opisani situaciji ravnal. Ko pove svojo rešitev, naj še ostali v krogu povedo, 58 59 12-14 let moralna ali razumska intuicija, temveč tudi moralna refleksija, moralno zaznavanje, moralno občutenje in moralna domišljija. Zgodbe in primere pogosto uporabimo kot pedagoške ali didaktične pripomočke za prikaz etičnega pomena določenih značajskih potez, načel in vrednot. Namen delavnice: V delavnici učenci opredelijo pojem moralne Moralne dileme so ena oblika primerov in zgodb, ki lahko v ospredje norme. Spodbudimo njihovo razmišljanje o moralnih normah prikličejo enega od zelo pomembnih vidikov našega življenja, tj. izbi-v vsakdanjem življenju. Predstavimo različne moralne dileme in re. Z miselnimi poskusi gremo še korak naprej, saj v njih nadzorujemo spodbudimo kritično razpravo o ravnanju v kočljivih situacijah. določila zgodb in primerov. Glavni namen tega pristopa je izpostaviti Spodbudimo razmišljanje o spoštovanju moralnih norm. etični pomen določene prvine v situaciji, jo poudariti in primerjati z moralno težo drugih prvin (Ćurko, Feiner, Gerjolj idr., 2015). Čas: 90 minut Učencem razdelimo delovne liste Moralna dilema (priloga 6.3) in prib-Pripomočki: SSKJ, delovni list Moralna dilema (priloga 6.3) ližno 10 minut namenimo samostojnemu reševanju. Ko učenci zaključijo z reševanjem, jih povabimo k pogovoru o Hein-zovi moralni dilemi, o kateri so razmišljali. Pomembno je, da pogovor Potek: vodimo na sočuten in odprt način. Nobenega mnenja ne zatremo ali Učence naključno razdelimo v tri skupine. Vsaki skupini priskrbimo po zavrnemo, saj namen razmišljanja o moralni dilemi ni iskanje rešitve, en SSKJ ter list papirja in pisala. Učenci naj v slovarju poiščejo nas-temveč razprava o spoštovanju določene družbene norme. lednji slovarski gesli: morala ter norma. Pri pogovoru si lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji: Na list papirja naj v prvem koraku vsaka skupina zabeleži razlago vsa- • Kako bi vi ravnali, če bi bili na Heinzovem mestu? kega pojma posebej (torej učenci zapišejo, kaj je norma ter kaj je mo- • Bi se situacija kaj spremenila, če Heinz žene ne bi imel rad? rala). V drugem koraku pa poskusijo pojma združiti in zapisati odgovor • Je Heinzovo dejanje bolj ali manj »pravilno«, če dogajanje postavi-na vprašanje Kaj so moralne norme? mo na nek drug kontinent, na primer v Afriko? • Kaj pa, če bi zdravilo potreboval majhen otrok in ne odrasla ženska? Ko ima vsaka skupina zapisano razlago pojma moralne norme, učen-ce povabimo, da oblikujemo krog. Skupine predstavijo svoje razume-Posameznemu vprašanju namenimo dovolj časa in vsakemu učencu vanje moralnih norm. damo možnost, da izrazi svoje mnenje. Ob zaključevanju aktivnosti smo pozorni na to, da učencev ne pustimo v stiski. Povemo in pouda-Učence povabimo, da napišejo seznam moralnih norm, ki jim sledijo rimo, da je opisana situacija izmišljena ter da so za odločanje o takšnih oz. v skladu s katerimi živijo svoje življenje. Da spodbudimo njihovo dilemah pristojni izobraženi in usposobljeni odrasli. razmišljanje, jim lahko postavimo podvprašanja: Če je kateri od učencev vidno v stiski, z njim ali s celotno skupino izve- • Katere moralne norme so izpostavljene v šolskih pravilih? demo kratko vajo za umirjanje: Zapremo oči, trikrat globok vdihnemo, • Ali obstajajo tudi verske norme? Katere poznate? nato odpremo oči in poskušamo zaznati pet stvari: nekaj, kar vidimo, • Ali obstajajo kakšna pravila ali načini, kako se vedete eden do dru-nekaj, kar slišimo, nekaj, kar okušamo, nekaj, kar čutimo in nekaj, kar gega znotraj vaših družin? vonjamo. Nato ponovimo tri globoke vdihe in izdihe. Moralna dilema je moralni konflikt, v katerem resnično ali upraviče-Učencem zastavimo naslednja vprašanja: no verjamemo, da bi morali storiti X in enako upravičeno verjamemo, da bi morali storiti Y, vemo pa, da ne moremo storiti obojega, X in Y • Ali poznate koga, ki zelo izrazito odstopa od nekih moralnih (Klampfer, 2003). Primeri, dileme in miselni poskusi nam omogočajo, norm? Nekoga, ki se očitno ne drži pravil, predpisov, je drugačen da poustvarimo določeno situacijo, pri čemer pa ni v ospredju le naša od povprečja? 60 61 • Ima ta oseba za svoje odstopajoče obnašanje, ravnanje, razmišljanje posebne razloge? 7. OSNOVE PRAVA • Lahko navedete kakšen primer odstopajočega vedenja, ki ga vidimo v družbi? Učence povabimo, da vzamejo list papirja ter ga prepognejo na pol. Slovar slovenskega knjižnega jezika definira pravo kot skupek pravil, Na eni polovici naj upodobijo osebo, ki deluje v nasprotju z moralnimi ki »urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za normami, na drugi polovici papirja pa to isto osebo, ko deluje v skladu kršitev teh pravil« (Pravo, 2021). Že tisoče let pred nami so v takratnih z moralnimi normami. družbah obstajala pravila, ki so urejala odnose, določala kazni in pos-tavljala omejitve. V začetku so določanje norm pripisovali višjim bit-Izdelke lahko kasneje obesimo po učilnici. jem, nadnaravnim silam in božanstvom, pozneje so pravila sprejemali vladarji z ožjim krogom višjega plemstva, nato pa so se postopoma oblikovale državne ureditve, ki so glas pri uveljavljanju novih zako-Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: nov dale tudi nižjim slojem. Eden izmed pomembnejših spomenikov s področja prava iz 18. stoletja pred našim štetjem, ki priča o pravnih Prvi del delavnice učenci izvedejo samostojno – poiščejo razlago poj-zakonih, je Hamurabijev zakonik. Na skoraj tri metre visoki plošči, ki so mov v slovarju in napišejo svoje razumevanje pojma moralne nor-jo našli v Perziji, lahko med drugim preberemo znameniti rek »oko za me. Drugi del aktivnosti, torej reševanje delovnega lista, pogovor in oko, zob za zob« (Viljfan, 2020). Pravo torej že od nekdaj ureja naša živ-upodabljanje osebe, ki odstopa od moralnih norm, izvedemo, kot je ljenja in prej ali slej se mora vsak od nas seznaniti z osnovami prava. opisano. Posebne prilagoditve niso potrebne. Nesmiselno in nespametno bi bilo otroke že v zgodnjih letih življenja obremenjevati s poznavanjem zakonov in pravnih aktov, lahko pa jim področje pravil v družbi približamo na drugačen način. Z delavnicami, predstavljenimi v nadaljevanju, učencem 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja predstavimo osnove prava s pomočjo pravil, ki urejajo odnose v njihovem vsakdanjem življenju. Pomagamo jim ozavestiti pravila, ki se jih morajo držati, in osmislimo pomen upoštevanja pravil. Učencem predstavimo funkcijo zagovornika otrok. Učencem 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja z delavnico pomagamo razširiti besedni zaklad na področju prava in sodstva ter jim predstavimo zagovorništvo kot možnost pomoči. 62 63 6-8 let • Je bilo težko razmišljati o tem, katera pravila si postavljamo sami? • Kaj pa o tem, katera pravila nam postavljajo starši in učitelji? • Kaj se zgodi, če ne upoštevamo pravil, ki jih postavimo sami? • Kakšne so posledice, če ne upoštevamo pravil, ki nam jih postavijo Namen delavnice: Učencem predstavimo osnove prava s pomoč- starši in učitelji? jo pravil, ki urejajo odnose v njihovem vsakdanu. Pomagamo jim ozavestiti pravila, ki se jih morajo držati in osmislimo pomen upo-Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: števanja pravil. Delavnico izvedemo, kot je opisano. Namesto plakatov za zapisovanje Čas: 45 minut pravil uporabimo spletno orodje Google Jamboard ali orodje Slikar. Pripomočki: dva plakata, barvice in flomastri Poskrbimo, da ekran delimo z učenci oz. da imajo učenci možnost do-stopati do zapisanega. Potek: Učencem povemo, da se bomo danes pogovarjali o pravilih, ki urejajo naše življenje in odnose. Vprašamo jih, kdo postavlja pravila. Odgovori bodo lahko zelo različni, vsem učencem dovolimo, da izrazijo svoje mnenje. Ko izčrpajo svoje ideje, na sredino učilnice na tla položimo dva plakata. Na prvega napišemo »jaz«, na drugega »starši in učitelji«. Učence prosimo, naj razmislijo o tem, katera pravila si postavljajo sami, kje ta pravila veljajo in kdo jih mora upoštevati. Da jih lažje usmerimo, lahko navedemo primer: Sam postavim pravilo, kdo sme brati moj dnevnik. To pravilo velja doma, v moji sobi. Upoštevati ga morajo vsi moji družinski člani ali vsi, ki pridejo na obisk. Na plakat »jaz« nato napišejo ali kako drugače upodobijo pravila, ki si jih postavljajo sami. Razmisleku in delu namenimo dovolj časa. Ko učenci zaključijo s prvim plakatom, jih prosimo, naj razmislijo o tem, katera pravila jim postavljajo starši in učitelji, kje ta pravila veljajo in kdo jih mora upoštevati. Da jih lažje usmerimo, lahko navedemo primer: starši mi postavijo pravilo, kdaj moram v posteljo. To pravilo velja doma. Upoštevati ga moramo jaz in moji sorojenci. Učitelji oz. šola mi postavi pravilo, da sodelujem pri dogovorjenih oblikah dežur-stva učencev. To pravilo velja v šoli, upoštevati ga moramo vsi učenci. Na plakat »starši in učitelji« nato napišejo ali kako drugače upodobijo pravila, ki jim jih postavljajo starši in učitelji. Pripravljena plakata obesimo na vidno mesto in se o njuni vsebini pogovorimo. Pri vodenju pogovora si lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji: 64 65 9-11 let veljajo in kdo jih mora upoštevati. Da jih lažje usmerimo, lahko navedemo primer: z Ustavo RS je določeno, da je na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Vsi javni napisi Namen delavnice: Učencem predstavimo osnove prava s pomoč- morajo biti dvojezični. To pravilo velja povsod, upoštevati ga moramo jo pravil, ki urejajo odnose v njihovem vsakdanu. Pomagamo jim vsi državljani Republike Slovenije, prav tako vse institucije in organi-ozavestiti pravila, ki se jih morajo držati, in osmislimo pomen upo-zacije. Na plakat »država« nato učenci napišejo ali kako drugače upo- števanja pravil. Učencem predstavimo funkcijo zagovornika otrok. dobijo pravila, ki so postavljena na ravni države. Čas: 45 minut Pripravljene plakate obesimo na vidno mesto in se o njihovi vsebini pogovorimo. Pri vodenju pogovora si lahko pomagamo z naslednji-Pripomočki: trije plakati, barvice in flomastri mi vprašanji: • Je bilo težko razmišljati o tem, katera pravila si postavljamo sami? • Kaj pa o tem, katera pravila nam postavljajo starši in učitelji? Kaj Potek: pa pravila, ki nam jih postavlja »država«? Učencem povemo, da se bomo danes pogovarjali o pravilih, ki urejajo • Kaj se zgodi, če ne upoštevamo pravil, ki jih postavimo sami? Kako naše življenje in odnose. Vprašamo jih, kdo postavlja pravila. Odgovo-se ob tem počutimo? ri bodo lahko zelo različni, vsem učencem dovolimo, da izrazijo svoje • Kakšne so posledice, če ne upoštevamo pravil, ki nam jih postavijo mnenje. Ko izčrpajo svoje ideje, na sredino učilnice na tla položimo tri starši in učitelji? Kako se ob tem počutimo? plakate. Na prvega napišemo »jaz«, na drugega »starši in učitelji«, na • Kaj pa se zgodi, če kršimo pravila, ki so postavljena na državni tretjega pa »država«. ravni? Kako se ob tem počutimo? Učence prosimo, naj razmislijo o tem, katera pravila si postavlja-Z učenci se pogovorimo o možnih posledicah kršenja pravil in jim jo sami, kje ta pravila veljajo in kdo jih mora upoštevati. Da jih lažje predstavimo funkcijo zagovornika otrok (več informacij o zagovorni-usmerimo, lahko navedemo primer: sam postavim pravilo, kdo sme štvu na spletni strani Varuha človekovih pravic: https://www.varuh-rs. brati moj dnevnik. To pravilo velja doma, v moji sobi. Upoštevati ga si/o-varuhu/organizacijske-enote-in-svet-varuha/zagovornistvo-otrok/). morajo vsi moji družinski člani ali vsi, ki pridejo na obisk. Na plakat »jaz« nato napišejo ali kako drugače upodobijo pravila, ki si jih postavljajo sami. Razmisleku in delu namenimo dovolj časa. Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Ko učenci zaključijo s prvim plakatom, jih prosimo, naj razmislijo o Delavnico izvedemo, kot je opisano. Namesto plakatov za zapisovanje tem, katera pravila jim postavljajo starši in učitelji, kje ta pravila velja-pravil uporabimo spletno orodje Google Jamboard ali orodje Slikar. jo in kdo jih mora upoštevati. Da jih lažje usmerimo, lahko navedemo Poskrbimo, da ekran delimo z učenci oz. da imajo učenci možnost do-primer: starši mi postavijo pravilo, kdaj moram v posteljo. To pravilo stopati do zapisanega. velja doma. Upoštevati ga moramo jaz in moji sorojenci . Učitelji oz. šola mi postavi pravilo, da sodelujem pri dogovorjenih oblikah dežur-stva učencev. To pravilo velja v šoli, upoštevati ga moramo vsi učenci. Na plakat »starši in učitelji« nato napišejo ali kako drugače upodobijo pravila, ki jim jih postavljajo starši in učitelji. Ko učenci zaključijo z drugim plakatom, jih povabimo, naj razmislijo še o tem, katera pravila so postavljena na ravni države, kje ta pravila 66 67 12-14 let Učencem razložimo, kaj je to zagovorništvo (več informacij o zagovorništvu na spletni strani Varuha človekovih pravic: https://www.varuh-rs. si/o-varuhu/organizacijske-enote-in-svet-varuha/zagovornistvo-otrok/) in jih povabimo k reševanju kviza Ali potrebujem zagovornika? (brošura Namen delavnice: Z delavnico učencem pomagamo razširiti be-je dostopna na: https://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/za-sedni zaklad na področju prava in sodstva. Predstavimo zagovor-govornik/Zlozenke__publikacije/VCP_ZOTROK_najstniki_web.pdf). ništvo kot možnost pomoči učencem. Čas: 90 minut Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Pripomočki: delovni list Osnove prava (priloga 7.1), dostop do sple-Delavnico izvedemo, kot je opisano, saj posebne prilagoditve niso ta in knjižnice potrebne. Potek: Učencem razdelimo delovne liste Osnove prava (priloga 7.1). Iskanju besed (ki so zapisane vodoravno ali navpično v obe smeri) namenimo približno pet minut. Skritih je devet besed: sodnik, odvetnik, toga, kazen, ustava, mediacija, pravo, zakon, zagovornik. Ko učenci najdejo vseh devet skritih besed, naj jih zapišejo na list papirja. V nadaljevanju naj učenci poiščejo razlage vseh devetih besed – za to lahko uporabijo splet, se odpravijo v knjižnico in brskajo po različnih knjigah ter učbenikih. Pomembno je, da za vsako besedo napišejo kar se da natančno razlago (na primer: Pravo je veda o pravilih, ki urejajo odnose v neki družbi ali skupnosti. Določa tudi kazni za kršitev teh pravil.) Za vsako besedo naj učenci poiščejo tudi najmanj eno sopomenko. Pomembno je, da temu delu aktivnosti namenimo dovolj časa (najmanj dvajset minut), da lahko učenci poglobljeno raziščejo besede. Ko učenci zaključijo s samostojnim delom, jih povabimo, da z razredom podelijo svoje razlage besed toga, sodnik, odvetnik, kazen, ustava, mediacija, pravo, zakon ter zagovornik. Ogledamo si videoposnetek Firbcologi: sodišče (2019; dostopno na https://www.youtube.com/watch?v=6Rg1-9Ep9uA). Po ogledu videoposnetka se o vsebini pogovorimo. Pri vodenju pogovora si lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji: • Ste izvedeli kaj novega? • Kaj je bilo najbolj zanimivo? • Bi vas zanimalo še kaj? 68 69 8. PRAVICE Človekove pravice so temeljne pravice, ki pripadajo vsakomur od nas, zato jih včasih imenujemo tudi »naravne pravice«. preprosto že zato, ker smo človeška bitja. Korenine zgodovinskega razvoja človekovih pravic zasledimo v vseh velikih svetovnih dogodkih, saj je uveljavljanje človekovih pravic osnova vsakega boja za svobodo in enakopravnost. Temeljne človekove pravice, kakršni sta človekovo dostojanstvo in spoštovanje človeške-ga življenja, so del večine svetovnih religij in filozofij. Človekovih pravic ni potrebno kupiti, si jih prislužiti ali podedovati; so »neodtujljive«. Nihče jih nima pravice iz kakršnegakoli razloga komurkoli odvzeti. Standardi človekovih pravic predpisujejo, kaj morajo vlade storiti za svoje državljane in tudi, česa svojim državljanom ne smejo storiti. Kot velja, da ima vsaka oseba človekove pravice, velja tudi, da je vsaka oseba dolžna spoštovati človekove pravice drugih. Ljudem pripadajo človekove pravice tudi, če njihove države teh pravic ne priznavajo ali ne varujejo. Tako so na primer v časih sužnjelastništva v Združenih državah Amerike sužnji pravice imeli, vendar so jim bile kršene (Božič in Kemperle, 2009). Najbolj široko sprejet dokument o človekovih pravicah je Splošna deklaracija človekovih pravic. Poleg tega dokumenta pa je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela tudi Konvencijo o otrokovih pravicah. Vsaka pravica, opredeljena v Konvenciji o otrokovih pravicah, je del človekovega dostojanstva in skladnega razvoja vsakega otroka. Konvencija ščiti otrokove pravice tako, da postavlja osnovne standarde zdravstvene oskrbe, izobraževanja ter pravnih, civilnih in socialnih storitev. Z delavnicami v nadaljevanju učencem predstavimo pojem pravice in jih seznanimo z dokumentoma Splošna deklaracija človekovih pravic ter Konvencija o otrokovih pravicah in njuno vsebino. Spodbujamo razvijanje občutka za druge in sposobnost vživljanja v druge. Z delavnicami učence spodbujamo k raziskovanju otrokovih pravic in jim predstavimo načine sodelovanja v boju za človekove ter otrokove pravice. 71 6-8 let obiska zdravnika, pravico do tega, da jih nihče ne tepe, zmerja ali z njimi kako drugače grdo ravna, pravico do tega, da povejo svoje mnenje, in še in še. Učence povabimo, da napnejo ušesa in pozorno poslušajo. Prebere-Namen delavnice: Učencem predstavimo pojem pravice in spod-mo jim slikanico Vsi se rodimo svobodni. Slikanica je polna zgovornih budimo njihovo razmišljanje o pravicah v vsakdanjem življenju. ilustracij, ki lahko objasnijo nekoliko bolj zapleteno zapisane pravice, Čas: 45 minut zato bodimo pozorni na to, da otrokom pokažemo ilustracije, jim ob vsaki pustimo dovolj časa ter ponudimo dodatno razlago. Pripomočki: slikanica Vsi se rodimo svobodni (Markelj, 2008) Ob koncu učence povabimo, da nam zaupajo vsaj eno pravico, ki jo opisuje slikanica. Vsakemu učencu damo možnost, da pove, katero pravico si je zapomnil, če pa kdo ne želi odgovoriti na vprašanje, ga v Potek: to ne silimo. Učence povabimo, naj nam povedo o tem, kako poteka njihovo običaj-no jutro ali kako so se to jutro pripravili na odhod od doma. Lahko zač- nemo tako, da jim povemo o svojem jutru, na primer: Najprej umijem Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: zobe, potem pojem skodelico kosmičev za zajtrk, potem se oblečem, potem se z avtom odpeljem v šolo … V prvem delu delavnice aktivnosti, o katerih nam pripovedujejo učen-ci, zapisujemo na računalnik, tako da so zapisi vidni vsem. Drugi del Med tem ko nam učenci pripovedujejo o svojem jutru, njihove aktiv-delavnice izvedemo, kot je opisano, saj posebne prilagoditve niso pot-nosti zapisujemo ali upodabljamo na tablo (za zajtrk na primer nari-rebne. šemo skledo kosmičev, za umivanje zob zobno krtačko ipd.). Ko učen-ci nehajo pripovedovati, jim naročimo, naj na tabli zbrane aktivnosti razvrstijo v dve kategoriji: stvari, ki jih potrebujejo za rast in razvoj ter stvari, ki jih želijo, a ne nujno potrebujejo. Stvari, ki jih potrebujejo za rast in razvoj, na tabli obkrožimo, želje pa pustimo neoznačene. Skozi proces odločanja jih vodimo s pogovorom: • Kaj bi označili kot potrebo?Se s tem vsi strinjate? In če ne, zakaj ne? • Kaj bi označili kot željo? • Se s tem vsi strinjate? In če ne, zakaj ne? Učence spodbujamo k podrobnemu razmisleku, kako lahko majhne spremembe podrobnosti ali okoliščin vplivajo na njihovo kategoriza-cija. Na primer: Vožnja z avtom je »želja«. A kaj, če je to edini način, kako priti do šole? Bi se vsi strinjali, da je to, da nekako pridemo do šole, potreba? V nekaj povedih predstavimo Konvencijo o otrokovih pravicah: gre za dokument, ki določa tiste stvari, ki jih ljudje potrebujemo za rast in razvoj. Določa, da imajo otroci pravico do zdravja, obiskovanja šole, 72 73 9-11 let o otrokovih pravicah, je del človekovega dostojanstva in skladnega razvoja vsakega otroka. Konvencija ščiti otrokove pravice s tem, da postavlja osnovne standarde zdravstvene oskrbe, izobraževanja ter pravnih, civilnih in socialnih storitev (UNICEF Slovenije, b.d.). Namen delavnice: Učence seznanimo z osnovami Splošne dekla-V prilogah (priloga 8.3) poiščemo dokument Konvencija o otrokovih racije človekovih pravic ter dokumentom Konvencija o otrokovih pravicah v otrokom prijaznem jeziku (dostopno tudi na https://unicef. pravicah. Spodbujamo razvijanje občutka za druge in sposobnost blob.core.windows.net/uploaded/documents/konvencija_otrokovih_ vživljanja v druge. pravic_v_otrokom_prijaznem_jeziku.pdf ), ki ga je pripravil Unicef Slo- Čas: 45 minut venija. Pripravimo si tri izvode te priloge. Pomembno je, da dokument natisnemo enostransko in barvno. Pripomočki: papir, pisala Učence razdelimo v tri skupine in vsaki skupini damo en izvod. Učenci naj nato raz-režejo list po zarisanih kvadratkih, ki ponazarjajo in opisujejo otrokove pravice. Ko imajo vse skupine pripravljene listke s sim-Potek: boli in opisi, jih razporedijo na mizo in z njimi odigrajo igro spomina. Učencem napovemo temo današnje delavnice. Razdelimo jih v skupi-V navodilu poudarimo, naj ob vsakem najdenem paru (par sestavljata ne po tri, vsaka skupina naj ima pred sabo list papirja in pisala. Zač- en okvirček s simbolom ter en okvirček s simbolom in opisom) prebe-nemo s pripovedovanjem: učenci so po dolgem potovanju prispeli na rejo opis otrokove pravice, ki jo ponazarja simbol. Učenci bodo tako novo, še neodkrito in neposeljeno ozemlje. Preden se lahko tam nase-bolj podrobno spoznali vsebino Konvencije o otrokovih pravicah. lijo, morajo razmisliti o tem, katere pravice bodo imeli ljudje, ki bodo Ko učenci odigrajo igro spomina (lahko tudi več kot eno, če želijo in tam prebivali. Učenci naj se v skupinicah pogovorijo o temeljnih člo-imamo na voljo dovolj časa), naj na vsak izrezan okvirček namestijo vekovih pravicah in na list napišejo tri človekove pravice, ki jih morajo košček lepilnega traku. Nekaj minut namenimo temu, da učenci simbo-bodoči prebivalci nove dežele nujno upoštevati. le in opise otrokovih pravic nalepijo po šoli. S tem bomo tudi v katerem Ko vse skupine zaključijo z delom, jih povabimo, da podelijo svoje od učencev iz drugih razredov vzbudili kanček radovednosti. Učence »mini konvencije«. Pogovor lahko spodbudimo z vprašanji: seveda opozorimo na to, kam papirčke lahko zalepijo in kam ne. • Zakaj ste izbrali ravno te pravice? Učencem predstavimo nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z zašči- • Želite sedaj, ko ste slišali predloge sošolcev, spremeniti svoj seznam? to človekovih pravic. Na primer: Unicef, Amnesty International, Varuh • Zakaj menite, da je dogovor o temeljnih pravicah potreben? človekovih pravic … • Kakšno bi bilo življenje v tej novi deželi, če bi nekatere izmed teh Prav tako učencem predstavimo projekt Pišem za pravice (Amnesty pravic izbrisali? International, 2013) in se z njimi pogovorimo o možnosti sodelovanja. Človekove pravice se nanašajo na vse ljudi, vse narodnosti, vere, rase Več informacij o projektu je dostopnih na spletni strani Amnesty Inter-in starosti. Kaj pa pravice otrok? Otroci imajo enake človekove pra-national (https://www.amnesty.si/pisem-za-pravice-maraton). vice kot odrasli. Vendar pa so se leta 1989 svetovni voditelji odloči-li, da otroci potrebujejo poseben dokument, saj ljudje pod 18. letom starosti pogosto potrebujejo posebno skrb in zaščito, ki je odrasli ne. Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Konvencija o otrokovih pravicah je dokument, ki opredeljuje osnovne pravice, ki jih imajo otroci po vsem svetu: pravico do preživetja, do ra-Prvi del delavnice izvedemo tako, da učenci delovni list rešujejo sa-zvoja vseh potencialov, do zaščite pred kakršnim koli izkoriščanjem in mostojno. Tudi drugi del delavnice (oblikovanje pravil za novo ozem-do sodelovanja ter udeležbe. Vsaka pravica, opredeljena v Konvenciji lje) naj učenci izvedejo samostojno. 74 75 12-14 let po vsem svetu: pravico do preživetja, do razvoja vseh potencialov, do zaščite pred kakršnim koli izkoriščanjem in do sodelovanja ter udeležbe. Vsaka pravica, opredeljena v Konvenciji o otrokovih pravicah, je del človekovega dostojanstva in skladnega razvoja vsakega otroka. Namen delavnice: Učence seznanimo z dokumentoma Splošna Konvencija ščiti otrokove pravice tako, da postavlja osnovne standar-deklaracija človekovih pravic ter Konvencija o otrokovih pravicah de zdravstvene oskrbe, izobraževanja ter pravnih, civilnih in socialnih in njuno vsebino. Učence spodbudimo k raziskovanju otrokovih storitev (UNICEF Slovenije, b.d.). pravic in jim predstavimo načine sodelovanja v boju za človekove V prilogah (priloga 8.3) poiščemo dokument Konvencija o otrokovih ter otrokove pravice. pravicah v otrokom prijaznem jeziku (dostopno tudi na: https://unicef. Čas: 90 minut blob.core.windows.net/uploaded/documents/konvencija_otrokovih_ pravic_v_otrokom_prijaznem_jeziku.pdf), ki ga je pripravil Unicef Slo-Pripomočki: delovni list Človekove pravice – za učence (priloga venija. Pripravimo si tri izvode te priloge. Pomembno je, da dokument 8.1), delovni list Človekove pravice – za učitelje (priloga 8.2), škarje, natisnemo enostransko in barvno. lepilni trak, Konvencija o otrokovih pravicah v otrokom prijaznem jeziku (priloga 8.3) Učence razdelimo v tri skupine in vsaki skupini damo en izvod. Učen-ci naj nato razrežejo list po zarisanih kvadratkih, ki ponazarjajo in opisujejo otrokove pravice. Ko imajo vse skupine pripravljene listke s simboli in opisi, jih razporedijo na mizo in z njimi odigrajo igro Potek: spomina. V navodilu poudarimo, naj ob vsakem najdenem paru (par Učencem razdelimo delovni list Človekove pravice – za učence (prilo-sestavljata en okvirček s simbolom ter en okvirček s simbolom in ga 8.1). Delovni list je pripravljen v obliki besedila, v katerega učenci opisom) preberejo opis otrokove pravice, ki jo ponazarja simbol. vpisujejo manjkajoče podatke. Ogledamo si videoposnetek Na kratko Učenci bodo tako bolj podrobno spoznali vsebino Konvencije o otro-o človekovih pravicah in kako jih braniti (Amnesty Slovenia, 2017; do-kovih pravicah. stopno na https://www.youtube.com/watch?v=Ifu-Mv11RSo&t=48s). Ko učenci odigrajo igro spomina (lahko tudi več kot eno, če želijo in Učenci lahko delovni list izpolnjujejo že med gledanjem videoposnet-imamo na voljo dovolj časa), naj na vsak izrezan okvirček namesti-ka ali pa nekaj minut temu namenimo kasneje. jo košček lepilnega traku. Nekaj minut namenimo temu, da učenci Ko učenci zaključijo z reševanjem, se o zapisanem pogovorimo in pre-simbole in opise otrokovih pravic nalepijo po šoli. S tem bomo tudi verimo, ali so njihovi zapisani podatki pravilni. V pomoč nam je lahko v katerem od učencev iz drugih razredov vzbudili kanček radoved-celotno besedilo, na voljo v prilogah: Človekove pravice – za učitelje nosti. Učence seveda opozorimo na to, kam papirčke lahko zalepijo (priloga 8.2). Prav tako z učenci preberemo kratko besedilo o razvršča-in kam ne. nju človekovih pravic v tri generacije. Učencem predstavimo nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z zašči-Spoznali smo nekaj osnovnih podatkov o Splošni deklaraciji človeko-to človekovih pravic. Na primer: Unicef, Amnesty International, Varuh vih pravic. Kaj pa pravice otrok? človekovih pravic … Človekove pravice se nanašajo na vse ljudi, vse narodnosti, vere, rase Prav tako učencem predstavimo projekt Pišem za pravice 2021 in starosti. Otroci imajo enake človekove pravice kot odrasli. Vendar pa (Amnesty International, 2013) in se z njimi pogovorimo o možnosti so se leta 1989 svetovni voditelji odločili, da otroci potrebujejo pose-sodelovanja. Več informacij o projektu je dostopnih na spletni stra-ben dokument, saj ljudje pod 18. letom starosti pogosto potrebujejo ni Amnesty International (https://www.amnesty.si/pisem-za-pravi-posebno skrb in zaščito, ki je odrasli ne. Konvencija o otrokovih pra-ce-maraton). vicah je dokument, ki opredeljuje osnovne pravice, ki jih imajo otroci 76 77 Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: 9. ENAKOST Prvi del delavnice izvedemo, kot je opisano, saj posebne prilagoditve niso potrebne. V drugem delu delavnice se z učenci pogovorimo o Konvenciji o otrokovih pravicah (v pomoč nam je lahko dokument Konvencija o otrokovih pravicah v otrokom prijaznem jeziku, ki je Enakost je koncept, ki priznava, da vsakega posameznika oblikujejo dostopen tudi na: https://unicef.blob.core.windows.net/uploaded/do-drugačne okoliščine, ter na podlagi tega vsakemu posamezniku documents/konvencija_otrokovih_pravic_v_otrokom_prijaznem_jeziku. deli natančna sredstva in priložnosti, potrebne za doseganje enake-pdf), kasneje pa učencem naročimo, naj samostojno rešijo kviz o člo-ga rezultata. V Sloveniji enakost kot temeljno človekovo pravico in vekovih in otrokovih pravicah, ki je dostopen na: https://interaktivne-svoboščino varuje več institucij, vsem pa je skupno to, da posame- -vaje.si/dke/dke_gradiva/dke_3/index.htm. Prav tako učencem preds-znike varujejo pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso, tavimo projekt Pišem za pravice 2021, več informacij o projektu je etnično poreklo, jezik, vero, prepričanja, starost, spolno usmerjenost, dostopnih na: https://sola.amnesty.si/pisem-za-pravice-2021. spolno identiteto, izobrazbo, premoženjsko stanje ali družbeni položaj (MDDSZ, 2021). Diskriminacija se zgodi takrat, ko so ljudem kršene pravice zaradi njihovih osebnih okoliščin, torej ko ljudem kršimo pravice na primer zaradi invalidnosti, barve kože ali spola. Diskriminacija je lahko razlikovanje, drugačno obravnavanje, izključevanje ali poniževanje ljudi, do katerega prihaja zaradi okoliščin ali lastnosti, s katerimi se človek rodi in jih ne izbere sam (na primer invalidnost, narodnost, spolna usmerjenost, socialno ekonomski položaj). Diskriminacija vedno privede do tega, da so nekateri ljudje v slabšem položaju od drugih, na primer ne morejo dobiti pravic, so jim pravice odvzete, imajo manj pravic kot drugi, nimajo enake izbire kot drugi (Lobnik, 2021). Takšno razlikovanje nikoli in v nobenem primeru ni upravičeno, zato se moramo zavzemati za enakopravno družbo in družbo enakih mož- nosti ter k tem vrednotam spodbujati tudi otroke in mlade. Z delavnicami, predstavljenimi v nadaljevanju, učencem pomagamo ozavestiti podobnosti in razlike med njimi. Učencem 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja s pomočjo zgodbe predstavimo temeljno enakost in enakopravnost. Pri učencih 2. ter 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja spodbudimo razumevanje in sprejemanje drugačnosti. Učence ozavestimo o neenakih možnostih v družbi. Prav tako jih spodbudimo h kritičnemu razmišljanju o možnih posledicah pripadanja določeni družbeni skupini. 78 79 6-8 let Po pogovoru v nekaj povedih obnovimo zgodbo in poudarimo njeno sporočilo: v nek gozd je priletela bela vrana v upanju, da bo tam spoznala nove prijatelje. Živali so bile do nje sumničave, ker še nikoli prej niso videle bele vrane, saj so vrane običajno črne barve. Živali belo Namen delavnice: Učencem pomagamo ozavestiti podobnosti vrano izločijo iz družbe zgolj zato, ker se bojijo njene drugačnosti. Vra-med njimi. S pomočjo zgodbe predstavimo temeljno enakost in na Belinda se po pomoč zateče k zajcu. Ko na obisku pri zajcu vrana enakopravnost. Spodbudimo razumevanje drugačnosti. začne stresati šale in njun smeh odmeva po celem gozdu, ostale živali ugotovijo, da je tudi bela vrana Belinda čisto običajna ptica. Tudi če Čas: 45 minut ima drugačno barvo perja, je zelo zabavna in dobra prijateljica. Pripomočki: / Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Potek: V primeru izvajanja na daljavo prvi del delavnice izvedemo tako, da učenci na list papirja individualno napišejo (ali narišejo) nekaj dejstev Učence prosimo, da vstanejo in se počasi premikajo po prostoru. Po o sebi, na primer: imam dva brata, moja najljubša barva je rumena, vrsti, eno za drugo, imenujemo različne značilnosti. Med gibanjem po rojen sem septembra. Ko vsi zaključijo s pisanjem enega od učencev prostoru naj učenci, na podlagi značilnosti, oblikujejo manjše skupine prosimo, da začne in prebere ali pokaže, kaj je napisal. Vsak od učen- – združijo naj se skupaj s tistimi, ki prav tako posedujejo imenova-cev naj podeli zapisano. no značilnost. Na primer, če kot značilnost imenujemo »število sorojencev«, se učenci sprehajajo po prostoru in iščejo sošolce, ki imajo Sledi pogovor ob vprašanjih: enako število sorojencev kot oni. Tako nastajajo različne majhne skupine. Nadaljujemo z imenovanjem značilnosti, uporabimo na primer • Ali ste o sošolcih spoznali kaj novega? še: najljubša barva, najljubši letni čas, mesec rojstva, najljubša hrana, • Ali ste prepoznali podobnosti s sošolci in sošolkami? hišni ljubljenček … • Je bilo katero izmed dejstev tako, da prav nihče ni imel enakega (ali podobnega)? Kako ste se ob tem počutili? Sledi pogovor ob vprašanjih: • Kaj smo se s to aktivnostjo naučili? • Ali ste o sošolcih spoznali kaj novega? Drugi del delavnice (delo ob pravljici Bela vrana Belinda) izvedemo, • Ali ste kdaj ostali sami, brez skupine? Kako ste se takrat počutili? kot je opisano. • Česa smo se s to aktivnostjo naučili? Učence spodbudimo, da pozorno prisluhnejo pravljici Bela vrana Belinda (Kočar, 2020; https://www.lahkonocnice.si/pravljice/bela-vrana- -belinda) (Priloga 9.1). Sledi pogovor o vsebini in sporočilu pravljice. Pri vodenju pogovora si lahko pomagamo z vprašanji: • O čem govori pravljica? • Kdo v zgodbi je bil na videz drugačen in zakaj? • Kako se je bela vrana Belinda počutila, ker je druge živali niso sprejele? • Kaj so živali spoznale na koncu? 80 81 9-11 let oceni svoj položaj. Nato jim damo na voljo nekaj časa, da pozabijo na vlogo, ki so jo igrali. Učence vprašamo, kaj se je dogajalo in kako so se ob tem počutili. Namen delavnice: Pri učencih spodbudimo razumevanje in spre-Pogovarjamo se o problemih, ki so se jih dotaknili, ter o tem, kaj so jemanje drugačnosti. Učence ozavestimo o neenakih možnostih v se naučili. družbi. Spodbudimo jih h kritičnemu razmišljanju o možnih posledicah pripadanja določeni družbeni skupini. • Kako ste se počutili, ko ste stopili naprej? • Kako ste se počutili, ko niste stopili naprej? Čas: 45 minut • Kdaj ste tisti, ki ste pogosto stopali naprej, opazili, da se drugi ne pomikajo naprej tako hitro kot vi? Pripomočki: kartice vlog (priloga 9.2), list z izjavami (priloga 9.3) • Ali lahko uganete, kdo je bil kdo? (Preberemo nekaj najbolj ekstre-mnih vlog.) • Kako lahko ali težko vam je bilo igrati vloge? Kako ste si predstav-Potek: ljali, kakšna je bila oseba, ki ste jo igrali? • Ali ste prepričani, da so informacije in podobe, ki jih imate o teh ose-Učencem razložimo, da se bodo morali postaviti v vlogo nekoga dru-bah, zanesljive? Ali so morda osnovane na stereotipih in predsodkih? gega. Povemo jim, da bodo odgovarjali na vprašanja, kot bi bili ta • Ali ta vaja kaže podobo družbe? Kako? oseba, zato naj uporabljajo svojo domišljijo. • Katere pravice nekateri ljudje nimajo? Vsakemu učencu razdelimo po eno kartico vlog. Vsaj trije učenci naj • Kateri bi bili prvi koraki za opozarjanje na neenakost v družbi? dobijo kartice, na katerih piše, da »igrajo« sami sebe (»Ti si ti.«). Nihče Poskrbimo za to, da nas vsi učenci dobro slišijo, še posebej, če aktivne sme izdati svoje vloge. nost izvajamo zunaj ali imamo veliko skupino otrok. V začetnem delu, Učence postavimo v vrsto, pripravijo naj se na svojo vlogo. Za pomoč v katerem si morajo učenci predstavljati, da so nekdo drug, se bodo jim preberemo spodnja vprašanja. Za vsakim vprašanjem naredimo morda pojavili primeri, da ne bodo vedeli veliko oz. dovolj o osebi, v kratek premor, da lahko učenci razmislijo o tem, kdo so in kakšno je katero se bodo prelevili. Povemo jim, da to ni pomembno in da naj v njihovo življenje. kar največji meri uporabijo svojo domišljijo. • Kakšno je bilo tvoje otroštvo? V kakšni hiši si živel? Kakšne igre si Aktivnost je prilagojena po gradivu iz priročnika UNICEF-a Slovenija: se igral? Kakšno delo so opravljali tvoji starši? Vključimo otroke! (Zidar in Sužnik, 2004). • Kakšno je tvoje vsakdanje življenje sedaj? Kje se družiš? Kaj delaš zjutraj, kaj popoldne, kaj zvečer? • Kakšen slog življenja imaš? Kje živiš? Koliko denarja zaslužiš Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: vsak mesec? Kaj počneš v svojem prostem času in med počitnicami? Delavnico izvedemo, kot je opisano do dela, v katerem beremo izjave • Kaj te vznemirja in česa se bojiš? (priloga 9.3). Učenci se takrat ne premikajo po prostoru, temveč za vsako trditev, ki ji lahko pritrdijo, na list pred sabo narišejo črtico. Če Učencem povemo, da jim bomo prebrali seznam situacij ali dogodkov trditvi ne morejo pritrditi, črtice ne narišejo. Na koncu naj vsak učenec (priloga 9.3). Vsakič, ko lahko pritrdijo izjavi, naredijo korak naprej, če prešteje, koliko črtic ima. Več črtic pomeni, da so se v svoji vlogi pre-izjavi ne morejo pritrditi, pa ostanejo na istem mestu. maknili dlje. Pogovor o počutju in izvedbi aktivnosti izpeljemo, kot je opisano. Izjave preberemo. Za vsako prebrano izjavo naredimo premor, da lahko stopijo naprej in ocenijo svoj položaj glede na druge. Na koncu naj vsak 82 83 12-14 let pozabijo na vlogo, ki so jo igrali. Učence vprašamo, kaj se je dogajalo in kako so se ob tem počutili. Pogovarjamo se o problemih, ki so se jih dotaknili, ter o tem, kaj so Namen delavnice: Pri učencih spodbudimo razumevanje in spre-se naučili. jemanje drugačnosti. Učence ozavestimo o neenakih možnostih v družbi. Spodbudimo jih h kritičnemu razmišljanju o možnih posle- • Kako ste se počutili, ko ste stopili naprej? dicah pripadanja določeni družbeni skupini. • Kako ste se počutili, ko niste stopili naprej? • Kdaj ste tisti, ki ste pogosto stopali naprej, opazili, da se drugi ne Čas: 45 minut pomikajo naprej tako hitro kot vi? Pripomočki: kartice vlog (priloga 9.2), list z izjavami (priloga 9.3) • Ali lahko uganete, kdo je bil kdo? (Preberemo nekaj najbolj ekstre-mnih vlog.) • Kako lahko ali težko vam je bilo igrati vloge? Kako ste si predstav-ljali, kakšna je bila oseba, ki ste jo igrali? Potek: • Ali ste prepričani, da so informacije in podobe, ki jih imate o teh ose-bah, zanesljive? Ali so morda osnovane na stereotipih in predsodkih? Učencem razložimo, da se bodo morali postaviti v vlogo nekoga dru- • Ali ta vaja kaže podobo družbe? Kako? gega. Povemo jim, da bodo odgovarjali na vprašanja, kot da bi bili ta • Katere pravice nekateri ljudje nimajo? oseba, in da naj pri tem uporabljajo svojo domišljijo. • Kateri bi bili prvi koraki za opozarjanje na neenakost v družbi? Vsakemu učencu razdelimo po eno kartico vlog. Vsaj trije učenci naj Poskrbimo za to, da nas vsi učenci dobro slišijo, še posebej, če aktiv-dobijo kartice, na katerih piše, da »igrajo« sami sebe (»Ti si ti.«). Nihče nost izvajamo zunaj ali imamo veliko skupino otrok. V začetnem delu, ne sme izdati svoje vloge. v katerem si morajo učenci predstavljati, da so nekdo drug, se bodo Učence postavimo v vrsto, pripravijo naj se na svojo vlogo. Za pomoč morda pojavili primeri, da ne bodo vedeli veliko oz. dovolj o osebi, v jim preberemo spodnja vprašanja. Za vsakim vprašanjem naredimo katero se bodo prelevili. Povemo jim, da to ni pomembno in da naj v kratek premor, da lahko učenci razmislijo o tem, kdo so in kakšno je kar največji meri uporabijo svojo domišljijo. njihovo življenje. Aktivnost je prilagojena po gradivu iz priročnika UNICEF-a Slovenija: • Kakšno je bilo tvoje otroštvo? V kakšni hiši si živel? Kakšne igre si Vključimo otroke! (Zidar in Sužnik, 2004). se igral? Kakšno delo so opravljali tvoji starši? • Kakšno je tvoje vsakdanje življenje sedaj? Kje se družiš? Kaj delaš zjutraj, kaj popoldne, kaj zvečer? Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: • Kakšen slog življenja imaš? Kje živiš? Koliko denarja zaslužiš vsak mesec? Kaj počneš v svojem prostem času in med počitnicami? Delavnico izvedemo, kot je opisano do dela, v katerem beremo izjave • Kaj te vznemirja in česa se bojiš? (priloga 9.3). Učenci se takrat ne premikajo po prostoru, temveč za vsako trditev, ki ji lahko pritrdijo, na list pred sabo narišejo črtico. Če Učencem povemo, da jim bomo prebrali seznam situacij ali dogodkov trditvi ne morejo pritrditi, črtice ne narišejo. Na koncu naj vsak učenec (priloga 9.3). Vsakič, ko lahko pritrdijo izjavi, naredijo korak naprej, če prešteje, koliko črtic ima. Več črtic pomeni, da so se v svoji vlogi pre-izjavi ne morejo pritrditi, pa ostanejo na istem mestu. maknili dlje. Pogovor o počutju in izvedbi aktivnosti izpeljemo, kot je opisano. Izjave preberemo eno za drugo. Za vsako izjavo naredimo premor, da lahko stopijo naprej in ocenijo svoj položaj glede na druge. Na koncu naj vsak oceni svoj položaj. Nato jim damo na voljo nekaj časa, da 84 85 10. MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE O spoštovanju običajno spregovorimo v kontekstu odnosa do starej- ših oseb, večkrat koga od starejših tudi slišimo potožiti »včasih smo učitelje spoštovali, danes pa ni tako …« ali kaj podobnega. Se je v naši spoštljivosti do starejših res kaj spremenilo? Ali spoštovanje res izražamo drugače kot nekoč? Težko podamo enoznačni odgovor na ta vprašanja – želja po medsebojnem spoštovanju, ki pomeni »zelo pozitiven odnos do koga zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti« (Spoštovanje, 2021) je gotovo univerzalna v času in prostoru, razliko lahko opazimo v vzroku za spoštovanja nekoč in danes. Spoštovanju do staršev, učiteljev, duhovnikov nekoč bi s trenutno ter-minologijo veliko bolj ustrezal izraz strahospoštovanje – Slovar slovenskega knjižnega jezika nam za ponazoritev ob pojmu strahospo- štovanje navede prav ta primer: »Vzgajati otroke v strahospoštovanju do starejših« (Strahospoštovanje, 2021). Danes si nič manj ne želimo spoštljivih odnosov, res pa je, da stremimo k spoštovanju, ki je odraz pristnih in iskrenih odnosov, ne strahu. Spoštovanje pa je pomemben element tudi v odnosih med vrstniki. Tega se moramo, tako kot tudi drugih vrlin dobrih odnosov, naučiti. Z delavnicami, predstavljenimi v nadaljevanju, učencem 1. vzgojno- -izobraževalnega obdobja predstavimo pomen pozornega poslušanja kot temelj medsebojnega spoštovanja. S pomočjo zgodbe prika- žemo pomembnost nesebične pomoči ter prijaznosti za medsebojno spoštovanje. Učence 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja prek primerov iz vsakdanjega življenja spodbudimo k razmišljanju o medsebojnem spoštovanju. Učence 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja spodbudimo k razmišljanju o spoštovanju drugih ne glede na raso, spol, položaj v družbi, versko prepričanje … Ozavestimo način izra- žanja medsebojnega spoštovanja učencev ter raziščemo možnosti še bolj spoštljivega vedenja. 87 6-8 let Po končani dejavnosti se z učenci pogovorimo ob naslednjih vprašanjih: • Da ste lahko opazili, katera beseda v pesmi je napačna, ste morali zelo pozorno poslušati. Kaj se dogaja z našimi telesi, kadar zelo pozorno poslušamo? (Nagnemo se naprej, napnemo ušesa, kimamo, Namen delavnice: Z delavnico učencem predstavimo pomen po-razmišljamo o slišanem …) zornega poslušanja kot temelj medsebojnega spoštovanja. S po- • Kaj se dogaja z našimi telesi, kadar ne poslušamo pozorno? (Gle-močjo zgodbe prikažemo pomembnost nesebične pomoči ter pri-damo stran, ne sprašujemo …) jaznosti za medsebojno spoštovanje. • Kaj bi se zgodilo, če bi vsi na svetu nehali poslušati drug drugega? Čas: 45 minut To, da se med seboj poslušamo, nam pomaga bolje razumeti drugo Pripomočki: / osebo – razumeti, o čem druga oseba razmišlja, kako se počuti, kaj si želi. Tako lahko drugo osebo spoštujemo. Učence povabimo, da pozorno prisluhnejo zgodbi V tujem gozdu (Go-Potek: renc – Pižama, 2020; dostopno na https://www.lahkonocnice.si/pravljice/v-tujem-gozdu) (priloga 10.1). Učencem povemo, da se bomo danes pogovarjali o medsebojnem spoštovanju. Vprašamo jih, kaj so po njihovem mnenju pomeni to, Sledi pogovor o vsebini in sporočilu zgodbe. Pri vodenju pogovora si da nekoga spoštuješ. Pojem nato razložimo letom učencev primerno. lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji: Navedemo nekaj primerov: z osebo, ki jo spoštujem, se vljudno pogo-varjam – dam ji priložnost, da pove svoje mnenje, se z njo ne prepiram • O čem je govorila pravljica? in ji ne namenjam grdih besed. Spoštljiv sem tudi takrat, ko prijazno • Kateri medved je bil prijazen, kateri pa neprijazen? A so njuna de-pozdravim učitelje, starše in stare starše ter mimoidoče. janja nakazovala to (ne)prijaznost? • Sta se medveda med seboj poslušala? Kako sta se ob tem počutila? Učence nato povabimo k sodelovanju v aktivnosti: odrecitiramo otro- • Kateri medved je spoštoval drugega medveda? ško pesmico, ki jo učenci poznajo, tako da v pesmi spremenimo eno • Kaj smo se iz pravljice naučili? besedo ali besedno zvezo. Naloga otrok je, da zaznajo, katera beseda je napačna in jo nadomestijo s pravo. Po pogovoru v nekaj povedih obnovimo zgodbo in poudarimo njeno sporočilo: medved Mitja je šel v svet in po dolgih dneh hoje srečal Začnemo na primer s pesmijo Gosenica (avtorice Romane Kranjčan). medveda Braneta. Brane se je iz Mitje norčeval in mu rekel, da je neo-tesani bučman. Med plazom nestrpnih besed se mu je v grlu zataknil GOSENICA želod in začel se je dušiti. Medved Mitja mu je nesebično priskočil na Gosenica je lezla počasi na drevo, pomoč in zatrdil: »Le res brezčuten medved ne bi pomagal drugemu medvedu v stiski.« Medved Mitja je lep zgled spoštovanja. pomigala na dolgo, pomigala kratko. Primigala je k meni, v lonček sem jo dal, nikar mi ne pobegni, požugal sem dejal. Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Ko v lonček sem pogledal, je notri ni bilo, pred oknom pa je letal metuljček medvedek prelepo. Delavnico izvedemo, kot je opisano, saj posebne prilagoditve niso potrebne. Zahtevnost aktivnosti lahko stopnjujemo tako, da izberemo manj zna-no pesem ali v pesmi spremenimo več besed. Aktivnost lahko ponav-ljamo, dokler je učencem zanimiva in sodelujejo. 88 89 9-11 let Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: Delavnico izvedemo, kot je opisano, saj posebne prilagoditve niso potrebne. Namen delavnice: S pomočjo zgodbe ponazorimo pomen medsebojnega spoštovanja. S pomočjo primerov iz vsakdanjega življenja učence spodbudimo k razmišljanju o medsebojnem spoštovanju. Čas: 45 minut Pripomočki: zgodba Kamela in zajec (priloga 10.2), delovni list Medsebojno spoštovanje (priloga 10.3) Potek: Pred razredom preberemo (ali prosimo katerega od učencev, naj prebere) indijsko zgodbo Kamela in zajec (priloga 10.1). Sledi pogovor ob vprašanjih: • O čem govori zgodba? • Kakšen je po vašem mnenju nauk zgodbe? • Ali sta kamela in zajec na začetku zgodbe izkazovala spoštovanje drug do drugega? Kaj pa sta spoznala ob koncu? Učencem razdelimo delovne liste Medsebojno spoštovanje (priloga 10.3) ter individualnemu reševanju namenimo približno 10 minut. Ko vsi učen-ci zaključijo z reševanjem, se o vsebini delovnih listov pogovorimo. Učence vprašamo, kako so lahko v svojem vsakdanu še bolj spoštljivi in prijazni drug do drugega. Predlagamo jim, da vsak dan naredijo vsaj eno naključno prijazno dejanje. Lahko si ogledamo videoposnetek Naključna prijaznost društva Humanitarček (2017): https://www. youtube.com/watch?v=BXgn2myavBo&t=57sZ učenci sestavimo seznam idej za naključna prijazna dejanja, na primer:Pomagam starejši gospe v trgovino. • Mamici z otrokom kupim kavo. • Gospodu z vrečkami v rokah pridržim vrata. • Brezdomcu prinesem sendvič. Učence spodbudimo, da vsak dan naredijo vsaj eno naključno prijazno dejanje. 90 91 12-14 let • Je bilo težko napisati odgovor na pismo? • Kaj ste se naučili novega o svojem dopisovalcu? • Kakšne občutke v vas vzbuja dejstvo, da je vaš dopisovalec druge veroizpovedi kot vi? Se vam zdi to pomembno, nepomembno, Namen delavnice: Z delavnico opozorimo na pomen medseboj-zanimivo? nega spoštovanja kot temeljne vrednote. Učence spodbudimo k • Ste bili kdaj priča nespoštljivemu odnosu do ljudi? Povejte primere. razmišljanju o spoštovanju drugih, ne glede na raso, spol, položaj • Kako bi lahko bili v svojem vsakdanu še bolj spoštljivi? v družbi, versko prepričanje … Ozavestimo način izražanja med- • Ali čutite, da vas vaši bližnji spoštujejo? S katerimi dejanji vam to sebojnega spoštovanja učencev ter raziščemo možnosti še bolj pokažejo? spoštljivega vedenja. Aktivnost je prilagojena po gradivu iz priročnika UNICEF-a Slovenija: Čas: 90 minut Vključimo otroke! (Zidar in Sužnik, 2004). Pripomočki: Pisma otrok (priloga 10.4), papir in pisala, delovni list Učencem razdelimo delovne liste Medsebojno spoštovanje (priloga 10.3) Medsebojno spoštovanje (priloga 10.3) ter individualnemu reševanju namenimo približno 10 minut. Ko vsi učen-ci zaključijo z reševanjem, se o vsebini delovnih listov pogovorimo. Učence vprašamo, kako so lahko v svojem vsakdanu še bolj spoštljivi Potek: in prijazni drug do drugega. Predlagamo jim, da vsak dan naredijo vsaj eno naključno prijazno dejanje. Lahko si ogledamo videoposne-V preteklih delavnicah smo spoznavali različne vidike odnosov in se tek Naključna prijaznost društva Humanitarček (2017): https://www. pogovarjali o vrednotah, ki pripomorejo k iskrenim, pristnim in vzaje-youtube.com/watch?v=BXgn2myavBo&t=57sZ učenci sestavimo se-mno dobrim odnosom. Krovna tema, ki bi morala biti temelj vsakega znam idej za naključna prijazna dejanja, na primer:Pomagam starejši odnosa in zajema vse že prej obravnavane teme, je medsebojno spo-gospe v trgovino. štovanje. • Mamici z otrokom kupim kavo. Ob začetku ure učencem povemo, da bomo danes govorili o medse- • Gospodu z vrečkami v rokah pridržim vrata. bojnem spoštovanju. Nato pred celotnim razredom preberemo vseh • Brezdomcu prinesem sendvič. šest pisem otrok (priloga 10.3) in se pogovorimo o mnenjih, ki so iz-ražena v pismih ter o tem, da moramo drugega spoštovati ne glede Učence spodbudimo, da vsak dan naredijo vsaj eno naključno prija-na njegovo barvo kože, spol, položaj v družbi ali, kot nam prikazujejo zno dejanje. pisma, versko prepričanje. Pisma nato razdelimo po razredu, vsakemu učencu enega (več učencev bo imelo enako pismo, to je v redu). Učenci naj si predstavljajo, Možne prilagoditve za izvedbo delavnice na daljavo: da je bilo pismo namenjeno njim in da je oseba, ki je pismo napisala, Delavnico izvedemo, kot je opisano, saj posebne prilagoditve niso njihov novi dopisovalec. Razdelimo papir in pisala ter učencem na-potrebne. ročimo, naj napišejo odgovor svojemu novemu dopisovalcu. Pisanju namenimo dovolj časa, približno 20 minut. Ko vsi učenci zaključijo s pisanjem, prosimo nekaj učencev, da preberejo svoja pisma. Če kdo ne želi deliti zapisanega, ga v to ne silimo. Sledi pogovor o zapisih. Pri vodenju pogovora si lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji: 92 93 Priloge Priloga 1.1: Poštenost Ali naslednje trditve veljajo zate? Menim, da sem pošten človek. DA NE Vedno upoštevam vsa šolska pravila. DA NE Pri družabnih ali računalniških igrah nikoli DA NE ne goljufam. Vsaj enkrat na teden naredim dobro delo – nekaj, od česar nimam koristi, razveselim pa DA NE nekoga drugega. Ko se nekomu drugemu zgodi krivica, na to DA NE opozorim. Vedno povem, kar zares mislim in čutim. DA NE Vedno se držim dogovora, ki ga sklenem z DA NE drugo osebo. Se spomniš dogodka ali situacije, v kateri nisi ravnal/-a pošteno? Opiši ga. 95 Kako si lahko še bolj pošten/-a? Navedi tri področja, na katerih se lahko izboljšaš. Priloga 1.2: (Ne)poštenost v svetu • Klemen je profesionalni kolesar. Je med najboljšimi v svojem klubu in v soboto se odpravlja na pomembno tekmo v gorskem kolesarjenju. S trenerjem sta se dogovorila, da bo Klemen pred tekmovanjem zaužil • snov, ki je sicer na športnih tekmovanjih prepovedana. Zaradi te snovi bo Klemen bolj vzdržljiv in bo imel več moči. Tako bo na tekmovanju zagotovo dosegel dobre rezultate. • Maša je na svoj e-mail prejela obvestilo, da jo ob prijavi v novo apli-kacijo za dostavo hrane čaka nagrada – poponoma brezplačen obrok, dostavljen na dom. Lačna Maša si je ustvarila račun na aplikaciji, od-dala naročilo v piceriji ter kliknila na ikono darila, saj je tako pisalo v navodilih za »prevzem nagrade«. Na ekranu pa se je nato izpisalo: storitev žal ni na voljo. Tomaž je zaposlen pri nogometni zvezi kot nogometni sodnik. Pretekli teden, pri tekmi modrih in rdečih, je zaslužil dvakrat več kot običajno, saj je tik pred tekmo sprejel mikavno ponudbo trenerja modre ekipe – pri sojenju je deloval v prid modre ekipe, načrtno je spregledal marsikateri prekršek, tekmovalcem rdeče ekipe je dodelil več rdečih kartonov in podobno. Po koncu tekme mu je trener modre ekipe v garderobi izročil kuverto z denarjem. 96 97 Priloga 2.1: Posledice neresnice Kako se ti odzoveš, če/ko nekoga ujameš na laži? Si se že kdaj zlagal? Opiši eno svojo laž, ki se je spomniš. Kakšne so lahko posledice laži in neresnic? Zakaj si se odločil za laž namesto za resnico? Opiši okoliščine, ki so privedle do neresnice. Je kdo razkrinkal tvojo laž? Kako se je situacija razpletla? 98 99 Priloga 2.2: Verodostojnost – laži Pozorno preberi spodnje situacije in izjave. Za vsako posebej se vpra- šaj: je laž v tem primeru opravičljiva ali neopravičljiva? Nato na premici A LAŽ označi, kam glede na »stopnjo opravičljivosti« bi uvrstil posamezno laž. A LAŽ VIČLJIV Tri leta star Klemen je na božično jutro svojo starejšo sestro Majo vprašal, od kod darila pod božično smrečico. Deklica mu odgovori, da VIČLJIV jih je prinesel Božiček. NEOPRA OPRA Nika je kupila novo obleko. Ker ni prepričana, ali ji pristoji, za mnenje povpraša svojega fanta Filipa. Filipu obleka ni všeč, saj se mu zdi preveč živo rumene barve. Kljub temu Niki reče: »Zelo si čedna.« Armin je na poti v šolo srečal prijatelja Lana. Lan ga je povprašal, kako je bilo prejšnji večer na praznovanju rojstnega dne. Armin je Lanu povedal, da so se imeli zelo lepo, jedli so pico, prijateljica mu je spekla dobro torto in poslušali so glasbo. Lan je bil za prijatelja iskreno vesel. Armin pa je zamolčal informacijo, da se je na zabavi poljubljal s sošol-ko Emo, ki je všeč tudi Lanu. Linda je bila ves popoldan sama doma. Mama ji je prejšnji večer na-ročila, naj v tem času pospravi sobo in pomije posodo. Linda je ves popoldan, odkar je prišla iz šole, gledala televizijo. Ob 16:30 Lindo pokliče mama, ji pove, da bo doma čez približno pol ure in jo vpraša, če ji je uspelo narediti vse naročeno. Linda odgovori: »Seveda, soba je pospravljena in posoda pomita.« Ko odloži telefon, odhiti v kuhinjo in prične z delom. 100 101 Priloga 2.3: Kako prepoznati lažne novice? Priloga 3.1: Zgodba o Niku in Aljažu (Časoris, 2017) Nik in Aljaž sta sošolca in dobra prijatelja. Poznata se iz vrtca, saj sta bila skupaj v vrtčevski skupini. Dobro se razumeta in vedno tičita skupaj – v razredu sedita za isto mizo, med odmori se skupaj podita po hodnikih, po pouku gresta skupaj na trening košarke, včasih jima uspe mamici prepričati, da se srečajo tudi čez vikend in gredo na igrala ali v park s trampolini. Letos obiskujeta peti razred in obema je najbolj všeč matematika, še posebej se veselita letošnjega tekmovanja iz logike. Nika in Aljaža, pa tudi njune sošolke in sošolce, je ob začetku šolskega leta presenetila novica – pridružil se jim bo nov sošolec. Bor se je v njihov kraj preselil poleti, saj je njegova mami tukaj dobila novo službo. PREVERI VIR PREBERI CELO NOVICO Bor je prijeten fant, nekoliko sramežljiv je in celo poletje ga je skrbelo, Razišči spletni portal, preveri njegovo Naslovi so lahko zavajajoči. O čem novica kako bo na novi šoli, kako se bo razumel s sošolci in sošolkami ter ali poslanstvo in poišči kontaktne podatke. sploh govori? bodo učitelji zelo strogi. Bor se na novi šoli dobro počuti, kljub temu pa se raje drži zase in ne govori veliko, spregovori samo, ko ga kdo od učiteljev kaj vpraša. Alja- žu se zdi to skrajno čudno in nekega dne, med odmorom za malico, PREVERI AVTORJA DODATNI VIRI stopi do Bora in ga ogovori: Preveri, kdo je avtor novice. Mu lahko Klikni na povezave v novici in preveri, ali »Bor, zakaj si ves čas tiho?« Bor skomigne z rameni in še naprej jé svoj zaupaš? Je to resnična oseba? potrjujejo informacije v novici. sendvič. »Nimaš kaj povedati, ha?« Aljaž kar ne odneha. »Ti je muca pojedla jezik ali si samo tako neumen?« Bora Aljaževe besede prizadenejo, a še naprej tiho sedi in si misli svo-PREVERI DATUM JE TO ŠALA? je. Nik, ki ves ta čas stoji ob Aljažu, zamišljeno stremi predse. Neprije-Ponatisnjene novice niso nujno Če je novica preveč nenavadna, gre morda aktualne. tno mu je in želi si, da se Aljaž ne bi norčeval iz Bora. Pogleda Aljaža in za šalo. Prouči portal in preveri avtorja. že odpre usta, da bi mu rekel, naj neha, pa si v zadnjem hipu premisli … Kaj, če bo Aljaž začel zafrkavati tudi njega? Ali če ne bo več hotel biti njegov prijatelj? Bolje, da svoje misli zadrži zase. Vrne se na svoje mesto in poje malico do konca. V naslednjih dneh se situacija še večkrat ponovi. Bor ne govori veliko, OZAVESTI PREDSODKE VPRAŠAJ STROKOVNJAKE Razmisli, ali tvoja prepričanja vplivajo Vprašaj knjižničarja ali novico preveri na Aljaž je do njega nesramen, Nik pa se počuti, kot bi ga nekdo presekal na presojo. portalih za preverjanje informacij. na pol – po eni strani mu je hudo za Bora in bi mu rad pomagal, po drugi strani pa ga skrbi, kaj bi si potem o njem mislil Aljaž. International Federation of Library Associations and Institutions With thanks to www.FactCheck.org 102 103 Priloga 3.2: Nedokončane povedi Priloga 4.1: Predloga za čustveno kocko Pristnost pomeni … Ko sem pristen … Zgodilo se je že, da nisem zmogel/-a povedati svojega mnenja, takrat sem … Ko ne povem, kako se zares počutim … Ko ne povem, kaj si zares mislim, se počutim … Največkrat svojega mnenja ne povem, ko … Najlažje sem pristen/-a, ko sem s/z … Najtežje sem pristen/-a, ko sem s/z … V odnosu do staršev sem lahko pristen/-a tako, da … V odnosu do učiteljev sem lahko pristen/-a tako, da … V odnosu do prijateljev sem lahko pristen/-a tako, da … Dogodek, v katerem nisem ravnal/-a pristno, je bil … V prihodnje sem lahko bolj pristen/-a tako, da … Dogodek, v katerem nekdo drug ni bil pristen do mene, je bil … Pristnost je pomembna, ker … Ko nisem pristen/-a, … 104 105 Priloga 4.2: Povedi, ki sporočajo različna čustva Priloga 4.3: Kako se izrazim? Popoldan grem z mamo v zavetišče in končno bova posvojila kužka, ki Vzemi si čas za razmislek in izpolni spodnjo razpredelnico, tako da: si ga že tako dolgo želim! • v stolpec »čustvo« vpišeš čustva, za katera meniš, da jih ljudje naj-Nikoli več nočem v hišo strahov, ta izkušnja res ni bila prijetna. pogosteje doživljamo, • v stolpec »sprejemljiv način izražanja« napišeš način izražanja do-Kako mi je lahko nekdo ukradel kolo, saj sem ga vendar priklenila na ločenega čustva, ki se tebi zdi sprejemljiv in dober (na primer: jeza ograjo, grrrrr! – cepetanje z nogami). Moja najboljša prijateljica se seli v drugo mesto. Ne bova se videli tako pogosto, zelo jo bom pogrešala. Čustvo Sprejemljiv način izražanja Fuj, nekdo je čisto zamašil odtok v kopalnici! Kdo si pa misli da je, da se tako grdo pogovarja z mano! Komaj čakam, da spet vidim babico, vedno se tako zabavava. Kako lepo mi je danes, sonce sije in družim se s prijatelji. Te banane pa že ne bom jedel, čisto je že rjava. Kljub dolgim uram učenja sem matematiko pisala komaj 2, res ne vem več, kaj naj. Škoda, ker sem zbolel in ne bom mogel praznovati rojstnega dneva s prijatelji. Zakaj me mama ne razume, ves čas mi samo teži! Zakaj moram spet jaz odnesti smeti, naj jih še sestra enkrat! 106 107 Priloga 4.4: Opazovanje čustev Priloga 6.1: O lisici in kokoši Vzemi si čas za razmislek in izpolni spodnjo razpredelnico, tako da: Nekoč je na robu gozda živela mala kokoš. Bila je zelo aktivna in iz-redno prijateljska. Živela je sama in opravila vse, kar je bilo potreb- • v razdelek »pogosto doživljam« vpišeš čustva, za katera meniš, da no. Vsak dan je zgodaj zjutraj hodila na lov za črvi v gozd, potem pa jih najpogosteje doživljaš, pospravila po hiši, si skuhala, jedla in udobno spala. Zvečer je hodila • ob vsako čustvo dopiši situacijo, v kateri se to čustvo vzbudi (po-ven in se srečevala s svojimi prijatelji, vrnila pa se je do zore. Skratka, misli, kdo je običajno ob tebi, ko se tko počutiš, kje se nahajaš, kaj živela je zelo udobno življenje. počneš), • svoje telesne občutke (stiskanje v želodcu, kepa v grlu), Na istem območju pa je živela lena lisica s svojo zelo staro mamo. • ter svoj odziv na čustvo (kričim, jočem, udarjam z nogami ob tla). Lisica je bila tako lena, da je le redko šla na lov. Preprosto je zagrabila prvo žival, ki jo je zagledala in jo odnesla domov za hrano. Nekega dne pa lisici nista imeli nič hrane. Lisica se je počutila preveč leno, da bi Na čustvo se šla ven in je razmišljala, kako bi prišla do nekaj hrane, ne da bi zanjo V situaciji … Pogosto doživl- V telesu takrat jam … čutim … odzovem, tako preveč delala. V tistem trenutku pa se je spomnila na kokoš. Hotela jo da … je ubiti in pojesti za večerjo. Živali, ki so živele na istem območju kot kokoš in lisica, so imele postavljena pravila, ki so se jih obvezno držale. In eno od njih je bilo, da jim ni bilo dovoljeno loviti živali iz svoje skupnosti, ne glede na to, kako lačne bi bile : morale so loviti v drugih skupnostih. Živali s tega območja so se pravila o lovljenju zelo pridno držale. Vse do takrat sploh ni bilo nobenih težav, saj je bil gozd zelo gost in živali iz skupnosti so našle več kot dovolj plena v sosednjih skupnostih. Dandanes pa temu ni bilo več tako. Ker se je posekalo kar veliko dreves, so tudi živali začele izginjati in vedno težje je bilo najti plen, ki bi ga lahko ulo-vile. Zato je lisica svoji mami rekla: »Ulovila bom tisto butasto kokoš za večerjo. Lonec imej na ognju in voda v njem naj vre. Ko se vrnem, jo bova skuhali in skupaj pojedli.« Obrnila se je in odšla. Prispela je do hiše, v kateri je živela kokoš, ki je ravno prišla iz nje, da bi nabrala nekaj vejic in zakurila ogenj. Ko se je vrnila, je pustila vrata svoje hiše odprta. Počasi in previdno se je lisica splazila v kokošino hišo. Skrila se je za vrati in čakala, da kokoš pride mimo. V trenutku, ko je kokoš stopila mimo vrat, jo je lisica udarila, ujela in jo strpala v svojo vrečo. Nato je vrečo zavezala in jo odnesla na svojem hrbtu. Lisici se je tako mudilo domov, da sploh ni opazila, kako se vreča na njenem hrbtu premika. Medtem je kokoš iz svojega žepa vzela nož. V vreči je naredila luknjo in skočila iz nje. Da lisica ne bi opazila, kaj se dogaja, je v vrečo hitro vrgla velik kamen. Lisica je vsa presrečna prispela domov »Voda vre, mati? Ujela sem kokoš in pojedli jo bova za 108 109 večerjo« je rekla lisica in se kar tresla od navdušenja. »Seveda, voda vroče vre,« je odgovorila mama. Priloga 6.2: Kartice z opisom kočljivih situacij In ravno takrat je lisica svojo vrečo odvezala in jo izpraznila v vodo. Velik kamen je padel v lonec. Vsa vrela voda je pljusknila iz lonca po lisicah in ju tako močno opekla, da nikoli več ne bosta pomislili, da bi kršili pravila. Moral bi biti doma ob sedmih, sošolci pa te vabijo na igrišče. Prijatelj ti ponudi ukraden telefon po smešno nizki ceni. Sošolka se ti posmehuje, ker pri testu matematike nočeš plonkati. S prijateljem hodita po ulici in na tleh najdeta denarnico. V njej je, poleg osebnih dokumentov nekega gospoda, tudi 50 evrov. Doma igraš zanimivo računalniško igro in boš pravkar napredoval na naslednjo stopnjo. Pokliče te prijatelj in te povabi na vožnjo s kolesom. Ne počutiš se dobro. Žalosten si. Že ves popoldan čepiš doma v svoji sobi. (Kaj storiš, da se počutiš bolje?) Že od jutra te boli glava. Veš, da ima mama nekje v predalu tablete, ki jih vzame, kadar se ona počuti slabo. (Kaj storiš ti?) Včeraj si šel zelo pozno spat. Že na poti v šolo se ti zeha. Znanec ti ponudi energijsko pijačo. 110 111 Priloga 6.3: Moralna dilema druge, ne samo svoje žene. Upoštevati bi moral tudi pomen vseh drugih vpletenih življenj. Prosim, obrazloži svojo odločitev: Pozorno preberi spodnji zapis. Heinzova moralna dilema je splošno znan primer socialnega pedagoga in psihologa Lawrencea Kohlberga. Neka ženska umira za rakom. Lekarnar odkrije zdravilo, ki bi jo po mnenju mnogih zdravnikov lahko rešilo. Lekarnar za majhen odmerek zdravila računa 50 tisoč evrov – desetkrat toliko, kot ima stroškov z izdelavo. Mož bolne žene, Heinz, si pri vseh prijateljih in znancih iz-posodi denar, vendar mu uspe zbrati samo 25 tisoč evrov. Lekarnarja prosi, naj mu zdravilo proda za to ceno ali pa mu dovoli plačati preos-tanek kasneje. Lekarnar ga zavrne z besedami: »Odkril sem zdravilo in zaslužil bom z njim.« Obupani Heinz vdre v lekarno in zdravilo ukrade. Meniš, da je Heinz ravnal prav? Pozorno preberi spodnje odgovore in se odloči zgolj za enega. Odloči se za tistega, ki najbolj opiše tvoj način razmišljanja. • Heinz je ravnal prav. Lekarnarja je najprej vprašal, če lahko zdravilo odplača kasneje. Sploh pa zdravilo ni vredno 50 tisoč evrov, ampak manj. • Heinz ni ravnal prav. Ne bi smel ukrasti zdravila, saj je kraja zločin. Vdrl je v lekarno, povzročil veliko škode in ukradel drago zdravilo. • Heinz ni ravnal narobe, saj njegova žena potrebuje zdravilo in on ji je želel s tem pomagati. Ni želel krasti, ampak je bilo to nujno, če je hotel pomagati ženi. • Heinz ne bi smel ukrasti zdravila in tudi lekarnar ni storil nič narobe – vsak si želi zaslužiti s svojim delom. • Heinz je ravnal prav, saj je kradel iz ljubezni do žene. Če tega ne bi storil, je ne bi dovolj ljubil. • Heinz ne bi smel krasti. Pozanimal se je za zdravilo in storil vse, kar je v njegovi moči. Tudi če njegova žena umre, ga ni mogoče obsojati. • Tudi za take okoliščine so napisani zakoni. Če je Heinz zdravilo ukradel v taki situaciji, to ni najbolj prav, je pa upravičeno. • Ljudje se ne morejo zateči h kraji, kadar so obupani. Kaj, če bi to počeli vsi? Heinz ni ravnal prav. • Heinz je ravnal prav, saj se je v situaciji, ko je moral izbirati med krajo in ženino smrtjo, odločil za življenje. • Heinz ni ravnal prav, saj bi moral pri svoji odločitvi upoštevati tudi 112 113 Priloga 7.1: Osnove prava Priloga 8.1: Človekove pravice – za učence V tabeli je skritih devet besed. Poišči jih in jih izpiši! Človekove pravice, kot jih poznamo danes, izvirajo iz _______________ _______________________ in so nastale kot reakcija na ________________ __________________________________, da bi preprečila vnovična grozodejstva. Splošno deklaracijo človekovih pravic je sprejela in razglasila A T J O F E N U V B L M Z T O Generalna skupščina ______________________________ 10. decembra ________ »kot skupen ideal vseh ljudstev in narodov«. Vsebuje seznam R B P K O H T R I C F S A V Š _____ človekovih pravic, ki pripadajo vsem ljudem sveta, brez kakršne- Š F S O D N I K S B R U K I Ž koli izjeme. V njej so zajete vse pravice, tako ___________________ in politične, kot tudi ekonomske, ________________ in kulturne pravice. U K C Z V C Z U T V M L O F K Velja za _____________________________ dokument na svetu, trenutno v 413 različnih jezikov. Človekove pravice pogojujejo ena drugo, H B K N E T H Š Z S E J N Z R kar pomeni, da se dopolnjujejo, so soodvisne in neločljive - če je kr- šena ena pravica, so posledično kršene tudi številne druge. Mnogo S A G O T D T A D H D H K K I _____________ je človekove pravice preneslo v svojo ustavo, zato so T K N E N O P B E V I M Ž N A tudi dolžne zagotavljati ustrezne ukrepe za spoštovanje Splošne deklaracije človekovih pravic (Bergant, 1999). V J R S I R Š C P R A V O D I N E Z A K R F T I L C J P V D Generacije človekovih pravic P S Z A G O V O R N I K K J T O pravicah lahko razmišljamo na različne načine. Pogosto jih razvršča-I V C H I L Z K Ž M J R S B E mo v tri generacije. Ž R A V A T S U B U A F E S K 1. generacija: državljanske in politične pravice, ki se navezujejo na svobodo in vključujejo pravico do življenja, prostosti in osebne varnosti, pravico do odsotnosti nasilja in suženjstva, pravico do političnega udejstvovanja, svobode prepričanja, izražanja, misli, vesti in veroizpovedi ter pravico do združevanja in zborovanja. 2. generacija: ekonomske, socialne in kulturne pravice, ki se nanašajo na naše skupno bivanje in delo ter na osnovne življenjske potrebe. Izhajajo iz ideje enakosti in zagotavljajo dostop do osnovnih socialnih in ekonomskih dobrin, uslug in priložnosti, ekonomsko in socialno varnost. Mednje sodijo pravica do dela, izobrazbe, zadovoljivega življenjskega standarda, hrane, bivališča, zdravstvene oskrbe in pravico do svobodnega udeleževanja kulturnega življenja skupnosti. 3. generacija: solidarnostne in kolektivne pravice, ki vključujejo pravico razvoja, miru, zdravega okolja, uživanja in izkoriščanja skupne 114 115 dediščine človeštva, pravico do komunikacije in pravico do huma-nitarne pomoči. Priloga 8.2: Človekove pravice – za učitelje Ne glede na to, kako jih razvrstimo, so vse enako pomembne, saj je vsaka enako pomemben del celote. Če je ogrožena ena pravica, so s tem ogrožene vse (Bergant, 1999). Človekove pravice, kot jih poznamo danes, izvirajo iz Splošne deklaracije človekovih pravic in so nastale kot reakcija na drugo svetovno vojno, da bi preprečila vnovična grozodejstva. Splošno deklaracijo človekovih pravic je sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 »kot skupen ideal vseh ljudstev in narodov«. Vsebuje seznam 30 človekovih pravic, ki pripadajo vsem ljudem sveta, brez kakršnekoli izjeme. V njej so zajete vse pravice, tako državljanske in politične, kot tudi ekonomske, socialne in kulturne pravice. Velja za najbolj prevajan dokument na svetu, trenutno v 413 različnih jezikov. Človekove pravice pogojujejo ena drugo, kar pomeni, da se dopolnjujejo, so soodvisne in neločljive - če je kršena ena pravica, so posledično kršene tudi številne druge. Mnogo držav je človekove pravice preneslo v svoje ustave, zato so tudi dolžne zagotavljati ustrezne ukrepe za spoštovanje Splošne deklaracije človekovih pravic (Bergant, 1999). Generacije človekovih pravic O pravicah lahko razmišljamo na različne načine. Pogosto jih razvršča-mo v tri generacije. 1. generacija: državljanske in politične pravice, ki se navezujejo na svobodo in vključujejo pravico do življenja, prostosti in osebne varnosti, pravico do odsotnosti nasilja in suženjstva, pravico do političnega udejstvovanja, svobode prepričanja, izražanja, misli, vesti in veroizpovedi ter pravico do združevanja in zborovanja. 2. generacija: ekonomske, socialne in kulturne pravice, ki se nanaša-jo na naše skupno bivanje in delo ter na osnovne življenjske potrebe. Izhajajo iz ideje enakosti in zagotavljajo dostop do osnovnih socialnih in ekonomskih dobrin, uslug in priložnosti, ekonomsko in socialno varnost. Mednje sodijo pravica do dela, izobrazbe, zadovoljivega življenjskega standarda, hrane, bivališča, zdravstvene oskrbe in pravico do svobodnega udeleževanja kulturnega življenja skupnosti. 3. generacija: solidarnostne in kolektivne pravice, ki vključujejo pravico razvoja, miru, zdravega okolja, uživanja in izkoriščanja skupne dediščine človeštva, pravico do komunikacije in pravico do huma-nitarne pomoči. 116 117 Ne glede na to, kako jih razvrstimo, so vse enako pomembne, saj je vsaka enako pomemben del celote. Če je ogrožena ena pravica, so s Priloga 8.3: Konvencija o otrokovih pravicah v tem ogrožene vse (Bergant, 1999). otrokom prijaznem jeziku (UNICEF Slovenija) DEFINICIJA BREZ NAJBOLJŠA URESNIČEVANJE VLOGA DRUŽINE ŽIVLJENJE, IME IN NARODNOST OTROKA DISKRIMINACIJE KORIST OTROKA OTROKOVIH PRAVIC PRI RAZVOJU PREŽIVETJE IN RAZVOJ IDENTITETA OHRANJANJE STIK S STARŠI PREKO ZAŠČITA SPOŠTOVANJE SVOBODA SVOBODA ENOTNOSTI DRUŽIN DRŽAVNIH MEJA PRED UGRABITVIJO MNENJ OTROK IZRAŽANJA MIŠLJENJA IN VEROIZPOVEDI ORGANIZIRANJE VARSTVO DOSTOP ODGOVORNOST ZAŠČITA OTROCI OTROCI, IN PRIDRUŽEVANJE ZASEBNOSTI DO INFORMACIJ STARŠEV PRED NASILJEM BREZ DRUŽINE KI SO POSVOJENI SKUPINAM OTROCI BEGUNCI OTROCI ZDRAVJE, VODA, PREVERJANJE OTROK SOCIALNA HRANA, OBLAČILA, DOSTOP S POSEBNIMI HRANA, OKOLJE V IZVENDRUŽINSKIH IN MATERIALNA VAREN DOM DO IZOBRAŽEVANJA POTREBAMI OBLIKAH BIVANJA POMOČ CILJI KULTURA, JEZIK POČITEK, IGRA, ZAŠČITA ZAŠČITA ZAŠČITA ZAŠČITA IZOBRAŽEVANJA IN VEROIZPOVED KULTURA, UMETNOST PRED ŠKODLJIVIM IN PRED ŠKODLJIVIMI PRED SPOLNO PRED PRODAJO MANJŠIN NEVARNIM DELOM DROGAMI ZLORABO IN TRGOVANJEM UPOŠTEVANJE ZAŠČITA OTROCI V PRIPORU ZAŠČITA MED VOJNO OKREVANJE OTROCI, NAJBOLJŠE KORISTI VSI MORAJO POZNATI PRED IZKORIŠČANJEM IN REINTEGRACIJA KI KRŠIJO ZAKON OTROKA V VSEH PRAVICE OTROK POSTOPKIH KONVENCIJA KAKO SE KONVENCIJA URESNIČUJE O OTROKOVIH PRAVICAH 118 119 Priloga 9.1: Bela vrana Belinda Te pravice imajo vsi otroci, ne glede Ko odrasli sprejemajo odločitve, morajo (Tomo Kočar) na to, kdo so, kje živijo, kateri jezik razmisliti, kako bodo njihove odločitve govorijo, ne glede na njihovo vplivale na otroke. Vsi odrasli morajo veroizpoved ali prepričanje, njihovo ravnati tako, kot je za otroke najboljše. V gozd prileti vrana, in to bela. Živali so sumničave do nje, ko pa je DEFINICIJA BREZ NAJBOLJŠA mišljenje, ne glede na to, kako Vlade morajo poskrbeti, da so otroci OTROKA DISKRIMINACIJE KORIST OTROKA izgledajo, ali so deklice ali dečki, ali so deležni zaščite in skrbi svojih staršev ali, vendar bela, in jo izločijo iz družbe. Vrana se zateče k zajcu. Ko začne Otrok je vsaka gibalno ali kako drugače ovirani, so premožni ali ko je to potrebno, varstva in zaščite drugih odraslih vrana stresati šale, njun smeh odmeva po celem gozdu. oseba, mlajša revni in ne glede na to, iz kakšne družine prihajajo, oseb. Vlade morajo poskrbeti, da tako ljudje kot okolja, od 18 let. kaj njihova družina verjame ali počne. Nobenega ki so odgovorna skrbeti za otroke, to odgovornost otroka se ne sme obravnavati nepravično. opravljajo dobro. V nekem gozdu, ne prav daleč stran, živijo številne živali. Zelo različne Vlade morajo Vlade morajo družinam in Vsi otroci imajo pravico so, večje, manjše, hitrejše, počasnejše, nekatere se oblačijo v perje, poskrbeti, da vsi otroci skupnostim dopustiti, da otroke v do življenja. Vlade druge v kožuhe, pa vendar se – vsaj v glavnem – med seboj kar dobro v njihovi državi uživajo času odraščanja usmerjajo in učijo, morajo zagotoviti pogoje, vse pravice iz te kako najbolje uveljavljati njihove da otroci preživijo in URESNIČEVANJE VLOGA DRUŽINE ŽIVLJENJE, razumejo. Pred dežjem se vse rade umaknejo pod streho. Ko iz dupli-OTROKOVIH PRAVIC Konvencije. PRI RAZVOJU pravice. Z odraščanjem otroci PREŽIVETJE razvijejo svoj polni IN RAZVOJ potrebujejo vse manj usmerjanja. potencial. ne veverice Čopke zadiši po borovničevi piti, vsaka najde izgovor, da jo „slučajno“ prinese mimo. Ko se naokrog plazi lisjak Krempljič, se Otroci imajo pravico do imena, ki mora biti Otroci imajo pravico do lastne identitete – z uradnim vpisano v matični register, in pravico do zapisom o tem, kdo so, njihovim imenom, mu takoj umaknejo s poti. državljanstva, torej tega, da pripadajo državljanstvom in družinskimi vezmi. Nihče nima določeni državi. Če je le mogoče, imajo otroci pravice otrokom odvzeti njihove osebne identitete, a IME IN NARODNOST IDENTITETA pravico, da poznajo svoje starše in da ti če do tega pride, je naloga vlad, da otrokom Nekega dne, nedolgo nazaj, je v gozd priletela vrana. Vrane so redko skrbijo zanje. pomagajo znova vzpostaviti njim lastno identiteto. letale mimo, še redkeje je bilo moč videti eno samo. Raje so bile v jati in drugje so lažje prišle do hrane. Pa vendar to ne bi bilo nič posebne-Otroci ne smejo biti ločeni od svojih Če otroci živijo v Vlade morajo preprečiti staršev, razen ko za otroke ni drugi državi kot nezakonite odhode otrok iz ga, če vrana ne bi bila drugačna od vseh drugih. Bila je namreč bela. primerno poskrbljeno – na primer, njihovi starši, morajo države – na primer, če starši otroka zlorabljajo ali vlade tako otrokom ugrabitve otrok ali namerno OHRANJANJE STIK S STARŠI PREKO ZAŠČITA zanemarjajo. Če starši živijo kot staršem zadrževanje otroka v tujini ENOTNOSTI DRUŽIN DRŽAVNIH MEJA PRED UGRABITVIJO »Ste jo videle?« je Jasna Jazbec šepetala prijateljicam. ločeno, imajo otroci pravico biti v omogočiti, da s strani enega od staršev in stiku z obema, razen če bi to lahko bilo v potujejo ter tako ostanejo v stiku in proti volji drugega starša. nasprotju z najboljšo koristjo otrok. živijo skupaj. »Je res povsem bela?« ni mogla verjeti Boduljčica. Otroci imajo Otroci imajo pravico, da z Otroci imajo pravico, da sami izbirajo pravico, da drugimi preko pogovora, svoje mišljenje, prepričanja in »Menda se sveti v temi. Gotovo je bolna. Ali pa je kriva kakšna čarov-svobodno izrazijo risanja, pisanja ali na veroizpoved, a ne na način, ki bi svoje mnenje o druge načine svobodno omejeval druge pri uveljavljanju nija,« so ugibale druga prek druge. »Gotovo je prišla s slabimi name-SPOŠTOVANJE SVOBODA SVOBODA temah, ki se jih delijo svoja spoznanja, njihovih pravic. Starši lahko otroke MNENJ OTROK IZRAŽANJA MIŠLJENJA IN VEROIZPOVEDI ni. Kaj, če kaj naredi našim otrokom? Najbolje, da se ji izognemo.« dotikajo. Odrasli mišljenje in občutenja, usmerjajo ter jih naučijo, da bodo morajo otroke poslušati, slišati in razen če je to škodljivo in žaljivo do kot odrasli znali pravilno uveljavljati to pravico. jih obravnavati resno. drugih. Da so bele vrane sicer redke, a še vedno samo vrane, so sicer vedele, Otroci se lahko Vsak otrok ima pravico do Otroci imajo pravico, da dostopajo a v svojo bližino je vseeno niso spustile. pridružijo ali sami zasebnosti. Zakonodaja mora do informacij prek interneta, radia, organizirajo zagotavljati varstvo televizije, časopisov, knjig in drugih skupine ali zasebnosti otrok, družine, virov. Odrasli morajo poskrbeti, da Belinda, tako je bilo namreč beli vrani ime, pa si ni ničesar bolj želela ORGANIZIRANJE VARSTVO DOSTOP pobude ter se z njihovega doma, komunikacije informacije, do katerih dostopajo, IN PRIDRUŽEVANJE ZASEBNOSTI DO INFORMACIJ SKUPINAM drugimi in ugleda (ali niso škodljive.Vlade morajo kot malo družbe. srečujejo, a le, če s tem ne dobrega imena) pred nezakonitim spodbujati medije, da delijo informacije iz škodujejo nikomur. vmešavanjem ali napadom. različnih virov in v jezikih, ki so razumljivi vsem otrokom. »Kaj se igrate? Se grem lahko še jaz?« je spraševala veverice, ki so se podile med vejami, a so se nato brž umaknile. Starši so odgovorni za Vlade morajo otroke Vsak otrok, ki ne more biti v varstvu vzgojo otrok. Kadar zaščititi pred nasiljem, svoje družine, ima pravico, da je v otrok nima staršev, zanj zlorabami in ustreznem varstvu ljudi, ki »Ti pomagam?« je pristala ob Janku Jazbecu, ki se je trudil s kotalje-prevzame odgovornost zanemarjanjem, s spoštujejo njegovo veroizpoved ali ODGOVORNOST ZAŠČITA OTROCI druga odrasla oseba, ki strani tistih, ki skrbijo versko prepričanje, kulturo, jezik in STARŠEV PRED NASILJEM BREZ DRUŽINE njem treh jabolk hkrati. A jazbec je le zagodrnjal in nadaljeval, kot bi ji pravimo skrbnik. zanje. druge vidike otrokovega življenja. Starši in skrbniki morajo vedno je ne videl. upoštevati in uresničevati otrokovo najboljšo korist. Vlade jim morajo pri Ko so otroci posvojeni ali živijo v rejniški družini, je najpomembneje, da se tem pomagati. Če ima otrok oba upošteva in uresničuje njihova najboljša korist. Če za otroka ni mogoče »Kako lepo pojete,« je pohvalila družino Stržkovih med vadbo, toda starša, morata za njegovo vzgojo in urediti ustreznega varstva v njegovi državi – na primer tako, da živi z drugo varstvo skrbeti oba. družino - se lahko posvoji tudi v druge države. mali pernati pevci so nadaljevali šele, ko je šla stran. OTROCI, KI SO POSVOJENI 120 121 »Le kaj naj storim?« se je spraševala Belinda. »Že v mestu se nihče »Ti si prava šaljivka,« se je zajček udaril po kolenih. ni družil z menoj. Očitno ni tukaj nič drugače. Naj grem naprej? Bom sploh kje našla prijatelje?« »In kako potem v orehovo lupino spraviš volka?« Vendar je sklenila še malo ostati. Skrivaj je prisluškovala pogovorom »Počasi in previdno?« je poskušal Zaupko, ki je že pričakoval novo živali v gozdu, počasi spoznavala njihove navade in skrbi. Da, tudi dru- šalo. ge živali so imele težave. Ko se je kaj zapletlo, so večkrat omenile zajč- ka Zaupka. Kazalo je, da zna pomagati pri najrazličnejših zadregah. »Ne moreš. Za-se-de-no!« je zakrakala vrana. »Je že lisjak notri.« Belinda in Zaupko sta se vse bolj zabavala in njun smeh je privabil Stašo Stržek. Zato ga je poiskala. »Nisem vedela, da si tako za hece,« je pokukala k zajčku in vrani. »Si ti Zaupko?« je končno potrkala pri zajčku. »Jaz tudi nisem vedela, da so kače tako dobre v gimnassssssstiki,« je »Aha,« je pokimal. »Kakšno pomoč potrebuješ?« bila bela vrana vse bolje razpoložena. »Kako veš, da jo?« »Oh, navajen sem,« se je nasmehnil. »Sploh pa vsi prej ali slej potre-Pristopila sta še ježka Špikec in Bunkec, vrana pa je še naprej stresala bujemo pomoč, kajne?« šale. Nekatere so bile bolj, druge manj smešne, a njen smeh je bil na-lezljiv in okrog Zaupkovega doma se je kmalu zbrala pisana druščina. Vrana je pokimala in razložila, da se že od nekdaj nihče ni hotel družiti z njo. Bila je drugačna od vrstnic in sedaj je tukaj, kjer se zdi, da je vsak »Poglej, koliko publike si privabila, Belinda,« jo je pohvalila Staša. »Bi malo poseben, pa je vseeno ne sprejmejo. morda kdaj nastopila s Stržkovimi?« Zaupko je mirno poslušal in si s tačko gladil bradico. »Nastopala ja, pela pa ne,« je odrezala vrana. »Pri mojem glasu bi publika plačevala, da utihnem!« »Imaš prav,« je rekel. »Vsak med nami je drugačen, za družbo pa iš- čemo sebi podobne. Ampak ni pomembno samo, kako izgledamo, še »Nismo vsi za vse,« se je strinjal Zaupko. »Zato je toliko bolj po-več šteje, če nas zanimajo podobne reči.« membno, da vsak odkrije, kje je zares dober. Mislim, da je tebi pravkar uspelo.« »Mene zanimajo samo različne bedarije. Recimo uganke.« Živali so zaploskale vrani, ki se je še naprej hecala. »Na primer?« je vprašal zajček. »Če štorklje prinašajo dojenčke in lastovke pomlad, kaj potem nosijo »No ... recimo tale: Zakaj gre lahko krt tako hitro pod zemljo?« vrane? Slabe šale menda!« »Ne vem. Zakaj?« Živali so se veselo drezale s komolci in si šepetale. Naenkrat se je zde-lo, da Belinda že od nekdaj spada mednje. Nobena se ni več spomnila, »Kar ga ne ovira nasprotni veter,« se je zahahljala vrana. zakaj so se ji izogibale, a vse so vedele, da zdaj ne bo več tako. »Hecno,« si je Zaupko smeje poskušal predstavljati krta, ki divja pod zemljo. Vitke, okrogle, bele, črne, sive, ... smejale so se rade prav vse! »Ali pa tale: Kako spraviš lisjaka v orehovo lupino?« Zajček je napeto tuhtal. Več pravljic avtorja najdete na: www.pravljice.org »Zelo počasi in previdno,« je vrana po kratkem premoru odgovorila na svoje vprašanje. 122 123 Priloga 9.2: Kartice vlog Priloga 9.3: Situacije in dogodki (prirejeno po: Zidar in Sužnik, 2004) (prirejeno po: Zidar in Sužnik, 2004) 1. Vedno si imel dovolj denarja, da si lahko počel, kar si želel. Si 14-letna učenka, ki živi v za- Si hčerka bogatega poslovneža. vodu za otroke s čustvenimi in Stara si 12 let in hodiš na prizna- 2. Imaš lep dom s telefonom in televizijo. vedenjskimi težavami. no mednarodno osnovno šolo, kjer si zelo uspešna. 3. Občutek imaš, da te vsi spoštujejo. 4. Občutek imaš, da je tvoje mnenje pomembno in da te ljudje poslušajo. Star si 11 let in imaš disleksijo Si 10-letni fant, ki živi na ulici; (težave z branjem in s pisanjem). dom si zapustil zaradi nasilja, ki 5. Končal si ali pa še boš končal srednjo šolo. si ga doživljal doma. 6. Ni te strah, da bi te ustavila policija. Si hčerka ambasadorja države, v Si študent s posebnimi potreba-7. Veš, na koga se moraš obrniti za pomoč in nasvet, če ga potrebuješ. kateri ne živiš. mi, naokrog se voziš z invalid- skim vozičkom. 8. Nikoli nisi bil diskriminiran. Si ilegalni priseljenec iz države, ki jo je uničila vojna. Tvoje druži- Si 14-letni učenec iz Srednjega 9. Kadarkoli je treba, greš lahko k zdravniku in dobiš zdravila. ne ni s teboj. vzhoda na izmenjavi. 10. Enkrat na leto lahko odpotuješ na počitnice. Si 11-leten fant, ki ga nadleguje- 11. Tvoji prijatelji lahko kadar koli pridejo k tebi. jo v šoli. Si fotomodel afriškega porekla. 12. Imaš zanimivo življenje in si optimističen za svojo prihodnost. Si znan predstavnik otrok na te- Si 11-letna sirota, ki živi v sirotiš- 13. Veš, da lahko študiraš in opravljaš delo po lastni izbiri. leviziji. Si musliman. nici v vzhodni Evropi. 14. Ni te strah, da te bodo nadlegovali ali napadli na ulici. Si 14-letno dekle, ki se bo kmalu 15. Vsaj enkrat na teden greš lahko v kino ali gledališče. poročila z moškim, ki ga nisi še Si 10-letni učenec z učnimi teža- 16. Lahko se zaljubiš v nekoga, ki si ga sam izbral. nikoli srečala. vami. 17. Ješ zdravo in to, kar hočeš. Si 12-letni begunec; iščeš azil. Si sin azijskega priseljenca, ki vodi uspešno podjetje. 18. Uporabljaš lahko internet in se iz njega učiš. Si odličen temnopolti nogo- 19. Lahko greš ven s svojimi prijatelji. metaš, ki igra za enega boljših Star si 9 let, tvoj oče je nezapo- 20. Lahko delaš za denar. klubov. slen in odvisen od alkohola. Si najstniška pop zvezda. Ti si ti. Ti si ti. Ti si ti. 124 125 Priloga 10.1: V tujem gozdu »Kaj je, Brane?« je vprašala Magda, najmanjša medvedka, ki je bila še vedno glavo višja od Mitje. »Pazite to,« se je Brane zvijal od smeha. »Tale neotesanec tukaj … ha- (Boštjan Gorenc – Pižama) haha … prihaja z Jelševe planote!« Preostali trije medvedi so se sprva zastrmeli v Mitjo, se spogledali in še sami planili v krohot. Mitji se ni niti malo sanjalo, kaj se dogaja in s Medved gre v svet in sreča medveda. Ko ta sliši, od kod popotnik pri- čim si je prislužil tako posmehljivo dobrodošlico. haja, se začne norčevati iz njega, neotesanega bučmana. Med plazom nestrpnih besed pa se mu v grlu zatakne želod. »Ja, z Jelševe planote sem,« je rekel. »Smem izvedeti, kaj je tako sme- šnega?« Medved Mitja je zapustil svoj dom na Jelševi planoti, da bi si ogledal svet, a po osmih dneh hoje še ni videl drugega medveda, razen lastne- »Daj no,« se je zakrohotal Pavle. »Ne delaj se še bolj neumnega, kot že ga odseva v vodi. tako si, Jelševec ali Jelšanar, ali kako si že pravite.« Ko je tistega popoldneva dospel do obronka gostega mešanega goz- »Kaj zdaj opletaš z neumnostjo?« je zacopotal Mitja. »Če komu manj-da, je zaznal znan vonj. Zajel je sapo in na ves glas zarjul: »Hej, hej! Je ka olike, ste to vi!« kdo doma?« »Daj no,« si je Neža brisala solze smeha. »Saj ves brundaški svet ve, Izza rogovilastega hrasta je pokukala medvedja glava in osorno rekla: da ste medvedi z Jelševe planote največja gruča topoglavcev. Ko pri- »Kaj se pa dereš?« dete do panja, potrkate nanj in čakate, ali se vas bo kakšna čebela usmilila in vam prinesla med.« Mitja se je opravičil: »Že več kot teden dni sem na poti, pa me je zanes-lo od veselja, ker sem končno našel nekoga, s komer lahko govorim.« Mitja je nejeverno buljil vanjo. »Mi ni nič mar,« je nadaljeval medved. Bil je skoraj dve glavi višji od »Ja,« je spregovoril Brane. »Da ne govorimo o tem, da se po kakanju Mitje. »Ne moreš kar priti k nekomu na obisk in se dreti, kot da si v obrišete kar z zajci in vevericami.« domačem brlogu. Od kod pa sploh si? Te doma niso naučili olike?« Mitja je iskal besede: »Kaj? Kako? Od kod vam ...?« »No, če smo pri oliki, se najprej predstaviva,« je odgovoril medvedji Magda je povzela Branetovo misel: »Vsi to vemo. Sploh pa medvedi popotnik. »Jaz sem Mitja.« Iztegnil je šapo v pozdrav. niste edina neumna bitja na vaši planoti. Zajci in veverice v tistem va- »Jaz sem Brane,« je odvrnil domačin in mu segel v šapo. »Dobrodošel šem gozdu so tako trapasti, da kar stojijo v vrsti in si štejejo še v čast, v Želodnikovi hosti. Od kod si že rekel, da si?« če se medved odloči očediti z njimi.« »Prihajam iz najlepšega kraja pod soncem, z Jelševe planote.« Mitja je čutil, kako se v njem kopiči jeza. Imelo ga je, da bi zamahnil po nevljudnih medvedih, ki so trosili laži. A se je še pravi čas zavedel, da »Z Jelševe planote?« se je začudil Brane in posmehljivo prhnil. bi s takšnim vedenjem le potrdil njihova pričakovanja, da je neotesan bučman. »Ja,« je zmedeno pritrdil Mitja. »Kaj je tako smešnega?« Tedaj pa se je pripetila nezgoda. Ko se je Brane krohotal z nazaj uslo- »Nič čudnega, da se dereš kot barbar,« je rekel Brane in se obrnil. Zak- čeno glavo, je s hrasta, pod katerim je stal, padel želod in pristal na-lical je: »Magda! Pavle! Neža! Urno sem!« ravnost v njegovem sapniku. Brane je zakašljal, a želod se ni premak-Iz bližnjega brloga so prihlačali trije medvedi in ga oprezno motrili. nil. Začelo ga je dušiti in hlastal je za zrakom. Njegovi prijatelji so kot okamneli strmeli vanj in začeli klicati na pomoč. Branetu to vpitje ni 126 127 čisto nič pomagalo. Zato pa mu je pomagal Mitja. Planil je za njegov hrbet, ga objel čez prsi in ga stiskal toliko časa, da je želod poletel Bra-Priloga 10.2: Zgodba o kameli in zajcu netu iz grla in se z vso silo zapičil v lubje sosednjega drevesa. Brane se je sesedel na tla in globoko sopel, da bi prišel k sebi. Ko si je dovolj opomogel, je vstal in objel Mitjo. »Hvala za pomoč, čeprav smo Kamela je rekla: »Nič ni boljšega, kot biti velik! Poglej, kako sem velika!« se norčevali iz tebe,« je rekel s tresočim glasom. »In oprosti za vse Zajec, ki je slišal njene besede, je rekel: »Nič ni boljšega, kot biti maj-predsodke. Ta prijem sem videl prvič. Očitno Jelšanarji le niste tako hen! Poglej, kako sem majhen!« zaostali, kot se govori.« Kamela je nato rekla: »Če ne morem dokazati resničnosti svojih be-Mitja ga je prijateljsko boksnil v ramo. »Seveda sem ti pomagal. Le res sed, se bom odpovedala svoji grbi.« brezčuten medved ne bi pomagal drugemu medvedu v stiski. Veš kaj? Od dolge poti sem kar sestradan. Če imate kaj dobrega za pod zob, Zajec pa je rekel: »Jaz pa se bom odpovedal svojim ušesom, če mi ne vam rade volje povem, kako živimo na Jelševi planoti.« uspe dokazati resničnosti svojih besed.« Brane je prikimal in skupaj z drugimi Želodnikovci so popotniku prip- »Se strinjam!« je odvrnila kamela. »Jaz tudi!« je dodal zajec. ravili obed. Med cmokanjem jim je Mitja pojasnil vse o svojem doma- čem kraju, in ko so zvečer legli k počitku, niso imeli bolj polnih samo Tako sta se kamela in zajec odpravila na sprehod. Prispela sta do og- želodcev, ampak so bile bolj polne tudi njihove glave. rajenega vrta. Ograja je bila nizka in ni imela nobene odprtine. Kamela se je postavila pred ograjo in začela stegovati svoj vrat proti rastlinam, ki jih je lahko dosegla. Pošteno se je najedla. Nato se je obrnila k zajcu, ki je stal pred ograjo in sploh ni mogel videti dobrot, ki so rasle na vrtu. Kamela ga je s posmehom vprašala: »Kaj bi zdaj bil raje, velik ali majhen?« Kamela in zajec sta se odpravila naprej in prispela sta do drugega og-rajenega vrta. Ograja tega vrta je bila visoka, z nizkimi vratci na koncu. Zajec se je splazil skozi vrata in se na vrtu do sitega najedel. Čez nekaj časa je zajec veselo priskakljal h kameli, ki ga je čakala pred ograjo, saj so bila vratca zanjo premajhna in ji dejal: »No, kaj pa bi ti raje bila, majhna ali velika?« Po temeljitem premisleku sta zaključila, da mora kamela obdržati svojo grbo, zajec pa svoja ušesa. In dejala: »Velik ali majhen, ni vprašanje, saj vsako po svoje pride prav.« 128 129 Priloga 10.3: Medsebojno spoštovanje Sem lahko še bolj spoštljiv do drugih? Navedi pet načinov, kako si lahko v vsakdanjem življenju še bolj spoštljiv do drugih: • Preberi spodnje opise načinov izražanja medsebojnega spoštovanja in pri vsakem označi, kako pogosto se jih poslužuješ. • Pozdravljam sta- • rejše osebe. nikoli redko včasih pogosto vedno Na avtobusu, • vlaku ali v čakal- nici odstopim stol starejši • osebi, mamici z nikoli redko včasih pogosto vedno otrokom ali ne- komu, ki sedišče bolj potrebuje od mene. Mami se zahva- lim za pripravl- nikoli redko včasih pogosto vedno jeno večerjo. Prijatelja pozor- no poslušam, ko nikoli redko včasih pogosto vedno mi pripoveduje. Prodajalki v tr- govini se prijaz- no zahvalim za nikoli redko včasih pogosto vedno vrnjen drobiž. Učiteljici poma- gam pripraviti razred ali pripo- nikoli redko včasih pogosto vedno močke za delo. Čistilki se prijazno nasmehnem in ji nikoli redko včasih pogosto vedno zaželim lep dan. 130 131 Priloga 10.4: Pisma Brahma, ki je ustvaril vesolje, Višnu, ki zanj skrbi, Šiva, uničevalec, in njegova žena, ki ima veliko imen. Verjamemo, da imajo tako kot ljudje, tudi živali dušo. Zato je večina hindujcev vegetarijancev. Vendar imam vseeno rad tudi ljudi, ki jedo meso. Jaz ga pač ne želim jesti. Kaj pa (Zidar in Sužnik, 2004) ti misliš? Naša vera je pomembna za vso družino in ko praznujemo svoje praznike, se zbere cela družina. Zelo se zabavamo, še posebno Dragi prijatelj! z mojimi norimi bratranci in sestričnami! Kaj pa so tvoji najljubši pra-zniki? Se pri vas vedno zbere vsa družina? Prosim, piši mi. Res bi rad Zdravo, jaz sem Sayeed Guma. Moje ime po arabsko pomeni »srečna vedel vse o tebi in o tem, v kaj verjameš. Piši kmalu. luna«. Nobenih komentarjev, prosim ... Imam 13 let. Imam tri brate in eno sestro. Vsi so starejši od mene, zato me razvajajo! Ne, samo šalim Tvoj prijatelj Ravi se, v bistvu je to tako, kot da bi imel šest staršev! Imaš ti tudi kakšnega ukazovalnega brata ali sestro? Sem musliman in hodim v islamsko šolo. Je precej stroga, a ponavadi nimam težav – vsaj ne prepogosto! Imamo vse predmete, meni pa je najljubša matematika. Rad imam Pozdravljen! nogomet in igram za šolsko moštvo. Predvidevam, da je ena glavnih Moje ime je Rita in sem židinja. Stara sem trinajst let in imam mlajše-razlik med mojo šolo in neislamskimi šolami ta, da mi trikrat na dan ga brata, ki mu je ime Ne! Saj ni res, a to je vse, kar reče ... Tudi moja molimo. Tudi doma molimo dvakrat na dan. Uživam v času molitve, najboljša prijateljica je židinja. Najini družini se poznata že od vekomaj pomaga mi misliti, in všeč mi je, da vsi molimo skupaj – smo kot eno in vsi pripadamo isti sinagogi. Tudi praznike praznujemo skupaj. Je moštvo. Je tudi tvoja vera takšna? Učimo se Koran in včasih iz njega skoraj tako, kot da bi imela sestro, pravzaprav še bolje, ker sva si de-izpisujemo pregovore za likovno vzgojo. Arabščina je neverjetna, res jansko všeč! Imaš tudi ti takšno najboljšo prijateljico? Židovska skup-je pravo umetniško delo. Prav noro! Znaš tudi ti kaj arabščine? Če nost je tukaj okoli precej močna. Vedno si pomagamo in če je komu želiš, te lahko kaj naučim. Učimo se tudi o drugih verah, predvsem o težko, si pomagamo, tako kot gospe T. - ko je morala v bolnišnico, smo židovstvu in krščanstvu, ker imamo nekaj skupnih naukov. Pravzaprav menjaje pazili na njene otroke. Mislim, da nisem ravno najboljša ose-verjamemo, da so bili Abraham, Mojzes, David in Jezus Alahovi (Božji) ba, ki bi jo vprašal po židovski veri. Sem obup naših ur o židovstvu. preroki. Islam nas uči veliko stvari. Uči nas spoštovati naše starše in Vendar – kar mi manjka pri znanju, nadoknadim z duhom stvari. Mis-pomagati ljudem. Ali tudi vi verjamete v to? Jezi me, da ljudje mislijo, lim, da biti žid pomeni, da želiš pomagati drugim, še posebno tistim da smo vsi muslimani slabi ljudje ali teroristi. Jaz ne poznam nikogar znotraj vere, ki imajo manj sreče kot ti. Mislim, da mi ni treba ves čas takšnega. Očka mi pravi, da se ne smem jeziti. Da se to zgodi, ker nas hoditi v sinagogo, da bi bila dobra židinja. Kaj pa ti misliš? Prosim, piši ljudje ne razumejo. Upam, da ti ne misliš tako. Ne izgubi tega pisma. mi. Res bi rada vedela vse o tebi in o tem, v kaj verjameš. Piši kmalu. Rad bi vedel vse o tebi in o tem, v kaj verjameš. Tvoja prijateljica Rita Adijo za zdaj, Sayeed Guma Dragi prijatelj! Dragi prijatelj! Jaz sem Tenba. Imam šestnajst let. Imam mlajšega brata, moja starej-Moje ime je Ravi, star sem štirinajst let in pol. Sem edini deček v moji ša sestra pa je umrla, ko sem imel šest let. Veliko sem jokal, dokler mi družini – imam še tri starejše sestre. Če bi se rodil kot deklica, bi moji mama ni razložila, da je bila Tenzing zelo bolna in da se bo ponovno starši verjetno imeli še enega otroka. Moje sestre se pritožujejo, da rodila kot zdrav dojenček. Mi smo budisti in naša vera je naše življe-sem razvajen, a dečki smo pač pomembni v naši kulturi. Tako se nisem nje. Vsi, ki jih poznam, so budisti. Takoj zatem, ko je Tenzing umrla, odločil jaz, tako pač je. Ali ne? Sem hindujec in moja vera je ena od sem postal menih. Tudi veliko mojih prijateljev je postalo menihov. najstarejših na svetu. Verjamemo v veliko bogov, najpomembnejši so 132 133 Živeli smo v samostanu nedaleč od doma. Bilo je podobno kot v inter- Živjo! natu. Učili smo se pisati in brati in to, kako biti dobri budisti. Si tudi ti budist? Zdaj nisem več menih. Zapustil sem samostan, da bi nadalje-Jaz sem Nick, imam 14 let in sem čarovnik! Se zato zdim kot oseba iz val šolanje drugje. Še vedno pa se dobivam s svojimi prijatelji. Skupaj Harryja Potterja? No, tisto je domišljija, jaz sem pa resničen. In tudi z njimi igram v glasbeni skupini. Jaz sem glavni vokal ... Meni se zdi, šalim se ne. Verjamem, da je Zemlja živa in da imamo z njo ter duhovi da niti nismo tako slabi, a moj brat pravi, da sem sramoten! Zelo sem posebno povezavo. Moja mama je poganka že 16 let. Ni si posebno zadovoljen s svojim življenjem. Budisti verjamemo, da so zdravje, bo- želela, da bi ji sledil v veri. Želela je, da se sam odločim. Meni se to zdi gastvo in prijateljstvo trije dejavniki za srečo. A če nisi zadovoljen s fino, kaj pa tebi? Ali tvoji starši pričakujejo, da boš verjel v isto kot oni? svojim izkupičkom v življenju (kakršen koli že je), ne boš nikdar sre-Mislim, da je med verami več podobnosti kot pa razlik, kajne? Samo čen. No, jaz imam zdravje in veliko prijateljev in sem srečen! Kaj pa način čaščenja je drugačen. Na žalost imajo ljudje napačno mnenje o tebe osrečuje? Želim uživati v življenju in pomagati drugim. Resnično poganstvu. Mislijo, da je zlo, a je v resnici le za to, da bi se delalo dob-verjamem, da se bom ponovno rodil boljši človek, če živim dobro živ-ro. Spoštujemo vse vere. Zakaj ne morejo še drugi spoštovati naše? ljenje. Toda to ni edini razlog, da želim postati zdravnik. Ko pomagam Ljudem ne govorim o svoji veri. Edini, ki vedo zanjo, so moji najbližji drugim, se dobro počutim. Kaj pa želiš ti početi s svojim življenjem? prijatelji, in oni me sprejemajo takšnega, kot sem. Se ti pogovarjaš z Prosim, piši mi. Res bi rad vedel vse o tebi in o tem, v kaj verjameš. ljudmi o tem, kdo si? Biti pogan pomeni, da se vedno zavedam svojega okolja. Posvetil sem se Zemlji, ljudem na njej, živalim in drevesom Od Tenba in drugemu. Vse je del mojega življenja, tako kot sem jaz del narave. Prosim, piši mi. Res bi rad vedel vse o tebi in o tem, v kaj verjameš. Nick Dragi prijatelj! Jaz sem Sophie in imam petnajst let. Sem edini otrok v družini, kar pomeni, da dobivam veliko pozornosti svojih staršev. A včasih si želim, da bi imela še koga svojih let, s komer bi se lahko pogovarjala! Imaš brate ali sestre? V šoli imam veliko prijateljev in sem aktivna članica svoje cerkve. Pri verouku pomagam mlajšim in hodim k mladinski skupini. Pogovarjamo se o Svetem pismu, pa tudi o dogodkih po svetu in podobnem. Res mi je všeč. Pripadaš tudi ti podobni skupini? O čem se rad pogovarjaš? Mislim, da ljudje v moji šoli nimajo kaj dosti pojma o krščanstvu. Nekateri pravijo, da so kristjani, a nikoli ne gredo v cerkev in se tudi ne obnašajo kot kristjani. Verjamem, da je Jezus Kristus Božji sin, ki je dal življenje za nas. Rekel je, da naj z drugimi delamo tako, kot bi radi, da bi oni delali z nami. Mislim, da večina ljudi ne dela tako. Niti pomislijo ne na to. Vendar pa mislim, da ti ni treba biti veren, da bi bil dober človek. Moj oče pravi, da ni prepričan, v kaj verjame, in on je najprijaznejši človek, kar jih poznam. Vsakomur bi pomagal. Prosim, piši mi. Res bi rada vedela vse o tebi in o tem, v kaj verjameš. Upam, da se kmalu oglasiš. Sophie 134 135 Uporabljena literatura in viri V posameznih poglavjih je bila uporabljena literatura: Adlešič, G. (1998). Rawlsova teorija pravičnosti. Revija Socialno delo, 37 (6), 441–448. Bergant, A. (ur.). (1999). Prvi koraki. Metodični priročnik za poučevanje človekovih pravic. Ljubljana: Amnesty International Slovenije. Bizjak, K. (ur.). 2009. Pravica je tudi dolžnost. Uvod k slovenski izdaji Priročnika. Ljubljana: UNICEF Slovenija. Božič, K. in Kemperle, S. (ur.). (2009). Prvi koraki: metodični priročnik za po-učevanje človekovih pravic. Ljubljana: Amnesty International Slovenije. Celovitost. V Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. dopolnjena in deloma prenovljena izd.). https://fran.si/iskanje?View=1&Query=celovitost Časoris, zavod za informiranje in izobraževanje. (2022). https://casoris.si/ Ćurko, B., Feiner, F., Gerjolj, S., Juhant, J., Kreß, K., Mazzoni, V., Mortari, L., Pokorny, S., Schlenk, E. in Strahovnik, V. (2015). Vzgoja za etiko in vrednote – priročnik za učitelje in vzgojitelje. Ljubljana: Erasmus+ Deneux, X. (2020). Čustva. Domžale: Epistola. Društvo Amnesty International Slovenije (2013). https://www.amnesty.si/ Društvo UNICEF Slovenije. (b.d.). https://www.unicef.si/ Fürst, B. (2017). Polomljena kočija. Ljubljana: Komisija za preprečevanje korupcije. Gartner, S., Musil, B. (2011). Povej mi s pravljico: raziskovanje etike z majhnimi in velikimi otroki. Nova Gorica: Melior, Založba Educa. Gorenc, B. (2022). Lahkonočnice. https://www.lahkonocnice.si/pisatelji/ bostjan-gorenc-pizama. S svetovnega spleta pridobljeno marca 2022. Hoffman, M. (2013). Velika knjiga o čustvih. Hlebce: Zala. Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj. (2016). Delovno gradivo za modul integriteta. Ljubljana: IEV. 137 Integritas (b.d.). Latin – dictionary. https://latin-dictionary.net/definiti-in deloma prenovljena izd.). https://fran.si/iskanje?View=1&Que-on/24333/integritas-integritatis ry=spo%C5%A1tovanje Jamnik, F. (1999). Postavi se za svoje pravice: knjiga o človekovih pra-Strahospoštovanje. V Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. dopolnje-vicah, ki so jo napisali, ilustrirali in izdali mladi z vsega sveta. Murska na in deloma prenovljena izd.). https://fran.si/iskanje?View=1&Que-Sobota: Pomurska založba. ry=strahospo%C5%A1tovanje Klampfer, F. (2003). Etiški pojmovnik za mlade. Maribor: Aristej. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. (b.d.). https://www.varuh-rs.si/ Kočar, T. (b. d.). Lahkonočnice. https://www.lahkonocnice.si/pisatelji/to-mo-kocar; s svetovnega spleta pridobljeno marca 2022. Verodostojnost. V Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. dopolnjena in deloma prenovljena izd.). https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vero-Kraljič, H. (2013). Kako raste laž. Jezero: Morfem. dostojnost La Fontaine, J. (2001). Basni. Ljubljana: Grahovac. Viljfan, S. (2020). Uvod v pravno zgodovino. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. Lobnik, M. (2021). Brošura - zagovornik načela enakosti. Ljubljana: Cice-ro, Begunje, d.o.o. Dostopno na: https://www.zagovornik.si/wp-con-Witek, J. (2021). V mojem srcu. Ljubljana: Mladinska knjiga. tent/uploads/2022/01/Brosura-ZNE_lahko-branje.pdf Zidar, N. in Sužnik, M. (2004). Vključimo otroke! Priročnik za spodbuja-Markelj, K. (2008). Vsi se rodimo svobodni: slikanica o Splošni deklara-nje soudeležbe otrok in preprečevanje socialne izključenosti. Ljublja-ciji o človekovih pravicah. Radovljica: Didakta. na: UNICEF Slovenija. Milčinski, F. (2008). Laž in njen ženin. Ljubljana: Sanje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. (4. 1. 2021). Enake možnosti. https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druz-ba/clovekove-pravice-in-enake-moznosti/enake-moznosti/ Moreti, L. (2014). Volk in krokodil. Domžale: Epistola. Peterson, C. in Seligman, M. (2001). Character Strengths and Virtues: A Handbook and Classification. Oxford: Oxford University Press. Poštenost. (2021). V Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. dopolnjena in deloma prenovljena izd.). https://fran.si/iskanje?View=1&Query=po%C5%A1tenost Pravo. V Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. dopolnjena in deloma prenovljena izd.). https://fran.si/iskanje?View=1&Query=pravo Robberecht, T. (2021). Debela kosmata laž. Maribor: Skrivnost. Skladnost. V Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. dopolnjena in deloma prenovljena izd.). https://fran.si/iskanje?View=1&Query=skladnost Spoštovanje. V Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. dopolnjena 138 139 Seznam uporabljenih videoposnetkov Amnesty Slovenia. (29. 8. 2017). Na kratko o človekovih pravicah in kako jih braniti [Video]. https://www.youtube.com/watch?v=I-fu-Mv11RSo&t=48s Filmska vzgoja, OŠ Leskovec pri Krškem. (18. 5. 2016). Laž [Video]. https://www.youtube.com/watch?v=KLx3-eCSyK4 Firbcologi. (8. 8. 2019). Firbcologi: sodišče [Video]. https://www.youtube.com/watch?v=6Rg1-9Ep9uA Hitradio Antena. (17. 2. 2016). Test poštenosti v Ljubljani [Video]. https://www.youtube.com/watch?v=OsZYgZE0qfY&t=1s Humanitarček. (4. 2. 2017). Naključna prijaznost [Video]. https://www. youtube.com/watch?v=BXgn2myavBo&t=57s PrankGenerator. (3. 11. 2015). Blind man asking for change [Video]. https://www.youtube.com/watch?v=o7S-6BdznIE TVInfodrom. (22. 4. 2020). Infodrom: lažne novice [Video]. https:// www.youtube.com/watch?v=pTCOkRrAG3s 141