O L1
>20
t S ^ ^
, K U^-vilC
I osreonJ^	.
PR..*.urtSKI DNEVNIK
Abb-	Cena 300 lir
Leto XXXVI. Št. 159 (10.679)
TRST, sreda, 9. julija 1980
v Govm^-PIVNIK !f -začei i^haiat) v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« -	p norenji i rebusi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO «ZGODOVIXSKI SPRAVI» IN UTRJEVANJU PRIJATELJSTVA
FRANCIJA IN ZR NEMČIJA UVAJATA DRUGO OBDOBJE SODELOVANJA
Njun glas in glas Evrope naj bi imel večjo težo v svetovnih dogajanjih - Giscard in Schmidt na skupni francosko-nemški vojaški paradi
BONN — Francoski predsednik Valery Giscard D’Estaing in za-
°dnOnemSki 7VP'/ni Iranrinr Hnlmnt Srhtnlrfi da ir anramciirn nknk
r
nonemSki zvezni kancler Helmut Schmidt sta v spremstvu obeh "'»Jih delegacij prisostvovala včeraj skupni vojaški paradi francos-ik n. z»hodnonemških čet. Pobuda simbolizira trdno francosko-nem-h» Prijateljstvo tudi na vojaškem področju. «Bratenje» enot obeh dr-av. .1» bilo v Badcn Badnu, kjer je tudi vrhovno poveljstvo fran-oskih čet v Zvezni republiki Nemčiji.
, Predsinočnjim je francoski predsednik na sprejemu, ki ga je Priredil v njegovo čast predsednik ZRN Karl Cartens, slovesno pozval * uresničevanju skupne francosko
emskc pobude, ki bi morala vrniti Kied in vlogo Evrope v svetu. Gi-seard D’Estaing je tudi poudaril 'estobo Francije atlantskemu za-ezništvu, a je obenem podčrtal, da nost"1 ^vropa k večji samostojna francoskega predsednika je atlantsko zavezništvo poroštvo za mir VJ varnost, saj zagotavlja ravnotežje sil v Evropi. To pa še ne pome-‘la mora ostali Evropa v sen-*!> ‘la ne sme zasesti svojega me-ata na svetovnem prizorišču. Brani-> mora svoje interese z avtonom-mmi pobudami in sodelovati v dodajanjih našega časa. Giscardove besede ne dopuščajo nobenega dvo-tba- Francoski predsednik ni pri-*Pel v ZRN. da bi s kanclerjem “riimidtom razpravljal samo o kri-*’ detanta, o pogajanjih za omejevanje «evrostrateških» raket in o a Sanistanski krizi. Njegovi cilji so Slobji, Danes poznamo le njihove bJedle obrise, a pot je že jasno začrtana.
Francija in ZRN naj bi postali *Ronilni sili* zahodne Evrope. Zdru-?ltey nemškega gospodarskega po-pbciah s politično-vojaško močjo * rancije bi lahko zagotovila Evropi Samostojnejšo politično vlogo in te-zo v svetu. Giscard jc večkrat poudaril, da nemško-francosko sodelovanje, ne pomeni še nadvlade v Evropi. Francija in Nemčija predstavljata le os motorja Evropske gospodarske skupnosti, ki ne more obratovati, če ne sodelujejo vse o-stale članice.
Ob vsem tem prihaja jasno do izraza ob slabitvi ameriške vloge v svetu, da državi iščeta samostojnejšo politično vlogo, ki bi jimj omogočila smotrno in dosledno o-orambo gospodarskih in političnih interesov. Državi sta že prebrodili Začetno fazo utrjevanja medsebojnega prijateljstva in morata sedaj začeti drugo, ki bo omogočila obe bia in vsej zahodni Evropi, da bo ludi njun glas razlegal v svetu. To Je v bistvu jedro Giscardovega popravnega govora ob prihodu v Bonn, ki obenem pojasnjuje vedno v°čjo težo obeh držav na mednarodnem prizorišču. Polemična obi ska v Varšavi in Moskvi sta bila torej le člen skupne strategije, ki bs ne soupada z ameriškimi mte psi, kljub temu, da skuša sedaj Bela hiša omiliti svoje nasprotovanje dialogu s sovjetskimi voditelji.
Cas bo povedal, če sta Giscard in Schmidt z njunima obiskoma pri Brežnjevu vzpostavila nove odnese bled zahodno in vzhodno Evropo, ali Ps je vzpostavitev dialoga le del širše blokovske politike. Iz Moskve Prihajajo za sedaj protislovna znamenja, po predvčerajšnjih ostrih i-*javah, je včeraj moskovska «Prav. 0a» ponovno obravnavala problem
«evrostrateških» raket tokrat v sprejemljivejšem tonu. še vedno pa moskovski voditelji vztrajajo na trditvah, da sta modernizacija evropskih raketnih sistemov in afganistanska kriza, dve ločeni zadevi, ki nimata ničesar skupnega. Vsekakor pa moskovska «Pravda» pripominja, da bo morebitni sporazum o omejevanju «evrostrateških raket* možen šele, ko bo ameriški parlament ratificiral sporazum SALT 2. Politični opazovalci pa ob tem trdijo, da so možna pogajanja SALT 3 še pred ratifikacijo sporazuma o omejevanju strateške oborožitve.
Jutri in pojutrišnjem bodo osred nji politični pogovori med Schmidtom in Giscardom, ko bosta predsednika izluščila predvsem svoje skupno stališče do vzpostavitve dialoga v Evropi, saj o Afganistanu ne moreta pričakovati nobenega spodbudnega znaka ne iz Moskve in ne iz VVashingtona, ki išče le Canosso sovjetskih voditeljev zaradi napada na Afganistan.
TEHERAN — Včeraj je potekel desetdnevni rok, ki ga je postavil duhovni vodja islamske revolucije ajatulah Homeini, o sanaciji državnega birokratskega aparata in odpravi vse nadvlake bivšega šaho-vega režima. Homeini je včeraj izjavil, da ne bo dopustil več nobenega opravičila in da morajo vsi državni organi vključno s predsednikom republike aktivno sodelovati s posebno komisijo «kulturne revolucije*, ki mora uresničiti popolno islamizacijo Irana.
Francoski predsednik Valery Giscard D’Estaing se je drugi dan svojega obiska v Zvezni republiki Nemčiji sestal z zahodnonemškim ministrom Hansom Dietrihom Genscherjem, ki ga je baje seznanil z ameriškimi reakcijami na nedavni Schmidtov obisk v Moskvi (AP)
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiitiiiiiiiiuiiiiiiiiili„ii, m, mm,m ummm,, um	mm,umi m umnim, milil, iiiiiiil|liliiiiiiliul||ll|ll||lllll|lllll,iy,l,llllinilllllaillllll||||l||l||||||||||||||||||||
HUD UDAREC ZA PRIPADNIKE ORGANIZACIJ »PRIMA LINEA IN <R0NDE PROLETARIE
*
V Turinu in v Purizu je policijo uretiralu 26 pripudnikov terorističnih orgunizucij
Med aretiranimi tudi delavci iz vrst odpuščenih 61 delavcev v Fiatovih tovarnah
DELEGACIJA VRHOVNEGA SOVJETA JZ HA OBISKU V BEOGRADU
Poudarek na obojestranskem prizadevanju za razvoj odnosov med SZ in Jugoslavijo
TURIN — Policijski agenti oddelka «Digos» in karabinjerji so doslej aretirali vsega skupaj, direktno ali posredno 26 domnevnih teroristov, ki naj bi pripadali terorističnim organizacijam »Prima li-nea* in »Rornde proletarie di com-battimento*. Sedem osumljencev so
Luigi Pctroneila, eden aretiranih delavcev turinskega Fiata (AP)
OB POGREBU ZA PREMIEROM OH:RO
Vse pripravljeno na «tokijski vrh»
Danes prva Hua Guofengova srečanja z raznimi delegacijami, jutri pa se sestane s predsednikom Carterjem
TOKIO — Japonsko glavno mestc. Se pripravlja na največje diplomatko srečanje v svoji zgodovini, ko Se bo jutri 250 delegacij iz več kot sto držav udeležilo pogrebnih složnosti za preminulim japonskim Premierom Ohiro.
Kitajski premier Hua Guofeng je včeraj kot prvi med «velikimi» prispel v Tokio in se bo že danes sestal s predsednikom tajske vlade Premutinsom Lanondo, kasneje še i »angladeškim predsednikom Zia Ru-rahmanom in z avstralskim mini strskim predsednikom Malcomom Fraserjem. Nedvomno pa je v os Predju zanimanja jutrišnje Hua Guofengovo srečanje z ameriškim Predsednikom Carterjem. Bela hiša je že sporočila, da se bosta pred sednika pogovarjala o Indokini var bosti v Aziji, o odnosih s Sovjet sko zvezo po vdoru v Afganistan in » «dopolnitvi normalizacije* ameri sko-kitajskih odnosov.
Po srečanju med državnikoma se bo jutri popoldne sestal z obema ba ločenih sestankih tudi vršilec dolžnosti predsednika japonske vlade Masajoši Ito. Po mnenju poli
tičnih opazovalcev v japonskem glavnem mestu bo glavna tema vseh Grečanj med raznimi delegacijami kriza detanta s posebnim poudarkom na Afganistan in na razvoj dogodkov v Indokini po nedavnem ob mejnem incidentu na tajsko-kampu čijski meji. ko so vietnamske čele uničile taborišča kampučijskih be guneev na tajskem ozemlju. Po grebnih slovestnosti se bodo nam reč udeležili najvišji predstavniki držav članic organizacije ASEAN (Malezija. Filipini, Singapur, Tajska in Indonezija), ki z zaskrbi je nostjo sledijo razvoju dogodkov na Indokitajskem polotoku.
Varnost v Aziji bo torej skupni imenovalec vseli pogovorov. V Tokiu ob tem z zaskrbljenostjo priča kujejo Carterjeve zahteve o večji laponski »vojaški angažiranosti* na Daljnem vzhodu, ki bi razbremenjevala ameriško vojaško prisotnost v tem delu sveta. Baje take načrte podpira tudi Kitajska, ki pa je pred vsem zainteresirana za večje gos podarsko sodelovanje z Japonsko saj je strah pred «otočnim milita rizmom* še vedno globoko zakore ninjen v zavesti kitajskih množic.
aretirale francoske oblasti v Parizu na zahtevo italijanskih karabinjerjev.
Med aretiranimi v Turinu je osem študentov, deset delavcev, a drugi so pa ljudje raznih poklicev kot trgovci, bolničarji, uradniki in tudi brezposelni.
V	Parizu je francoska policija a-retirala, kot že rečeno, 7 ljudi. Štirje so padli v roke agentom že v nedeljo zvečer, ko so ugotovili neko stanovanje, kjer so se skrivali. Ostale tri pa so aretirali v ponedeljek zjutraj. Po mnenju francoske policije gre sicer za pripadnike organizacije «Prima linea*, toda le za osebnosti postranskega pomena Razen enega so imeli vsi, veljavna osebne dokumente. Med njimi je samo ena ženska. Francoske oblasti bodo uvedle proti njim kazensko u-pravni postopek in šele potem bodo odločale o morebitni izročitvi italijanskim oblastem.
V	okviru operacije »Digos - karabinjerji* v Turinu naj omenimo, da so bili aretirani trije delavci, oziroma bivši delavci turinskih tovarn Fiat. Tu priefejo v poštev Antonio Pennacchio iz Lavella (Potenza) star 25 let, ki je bil med 61 odpuščenimi delavci iz podjetja Fiat. Sem spada tudi 23-letni Luigi Pe-tronella iz Altamure (Bari), ki je bil prav tako odpuščen z isto skupino.
Med aretiranimi v Turinu in Parizu sta tudi 24-letni Francesco Giuf-frida, delavec in 22-letni Vito Bian-co Rosso (aretiran v Parizu), ki sta obtožena, da sta sodelovala pri ropu na škodo podružnice hranilnice (Cassa di risparmio) v Druentu pri Turinu
RAZS01M POROTNEM SODIŠČA r NEAPIJU
Dosmrtna ječa za brigadiste zaradi umora demokristjanskega deželnega odbornika Amata
NEAPELJ — Porotno sodišče v Neaplju je včeraj obsodilo na dosmrtno ječo štiri brigadiste, ki so 19. maja letos ubili predstavnika KD Pina Amata. Razsodbo so sodniki izrekli pred prazno celico; obtoženci so namreč dve uri prej zanustili sodno dvorano in zahtevali naj jih ponovno prepeljejo v zapor potem ko je sodišče zavrnilo zahtevo zagovornikov po odložitvi procesa.
Sodniki so obsodili Bruna Se-ghettija, Mario Tereso Romeo, Salvatoreja Colonno in Bruna Ni-colottija na najvišjo možno kazen, ki je, poleg dosmrtne ječe, še leto dni samice. Vse štiri so aretirali malo po umoru deželnega odbornika Amata v Neaplju, ker se zaradi izredno gostega prometa niso mogli pravočasno oddaljiti s kraja zločina.
Vasilij Kuznjecov poudaril ugoden razvoj trgovine med obema državama
BEOGRAD — Visoka stopnja odprtosti pri obravnavi vseh vprašanj je bila glavna značilnost vče rajšnjih pogovorov med delegacijo skupščine SFRJ in delegacijo vrhovnega sovjeta SZ, ki ju vodita predsednik skupščine Jugoslavije Dragoslav Markovič in prvi namestnik predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Vasilij Kuznjecov.
Markovič je na začetku pogovorov izrekel zahvalo Jugoslavije za sožalje, ki ga je ob smrti tovariša Tita izrazilo najvišje sovjetsko državno in partijsko vodstvo in poudaril pomen prihoda predsednika Leonida Brežnjeva v Beograd.
Kuznjecov je še enkrat izrazil sožalje ob smrti predsednika Tita in ponovil željo CK KP SZ, vrhovnega sovjeta in sveta ministrov SZ za nadaljnji razvoj prijateljstva in sodelovanja med državami, ki morajo. kot je dejal, temeljiti na načelih, ki jih vsebujejo skupni jugo-slovansko-sovjetski dokumenti.
Ob tem je poudaril, da so rezultati pogovorov Tita in Brežnjeva tudi danes trdna osnova za krepitev odnosov med SFRJ in SZ, katere je ocenil kot stabilne in obojestransko koristne. Kuznjecov je v nadaljevanju govoril o plodnem razvoju dvostranskih stikov in. poudaril. da se je obseg gospodarske menjave od leta 1971 do 1980 med državama povečal za osemkrat n* da se bo to sodelovanje v prihodnje še povečalo. tdd)
Seja komisije za prevoze delovne skupnosti Alpc-Adria
PORTOROŽ — Včeraj se je se stala na zaključno zasedanje komisija za prevoze in premet delovne skupnosti Alpe - Adria, sestavljene iz italijanskih dežel Veneto in Furlanija - Julijska krajina, avstrijskih Štajerska, Koroška, Gornja Avstrija in Salzburg, nemške Bavarske in jugoslovanskih republik Slovenije in Hrvaške. Na srečanju, ki je sledilo vrsti pripravljalnih sestankov, so opravili poglobljen prevled delovnega dokumenta o cestnih in železniških zvezah, ki bo predložen v razpravo na letni plenarni skupščini Alpe - Adria, ki bo septembra v Gradcu.
Priznanje Kmečki zvezi
LJUBLJANA — V ponedeljek je bil v prostorih skupščine SR Slovenije 8. redni občni zbor Zadružne zveze Slovenije. Poleg številnih delegatov je občnemu zboru prisostvovalo veliko število uglednih gostov. Med temi predsednik komiteja za kmetijstvo Ivo Marenk, član predsedstva SRS Tone Bole, tajnik Zadružne zveze Jugoslavije Savo Jakšič ter drugi. Iz zamejstva so bili prisotni predstavniki Kmečke zveze iz Trsta in Gorice ter Zveze zadrug naše dežele.
Glavno poročilo je podal predsednik Zadružne zveze Andrej Petelin. ki je orisal naporno, a uspešno delo, ki ga je od ustanovitve do danes opravila Zveza v korist ne samo kmetov in kmetijstva, temveč v korist celotne družbe.
Pozdrave tržaških in goriških kmetov je občnemu zboru Zadružne zveze prinesel predsednik Kmečke zveze iz Trsta Alfonz Guštin, ki je poudaril, da je razvoj kmetijstva temeljne važnosti za neodvisen gospodarski in nacionalni razvoj Slovencev v zamejstvu. Toda ta razvoj je danes možen le po novih poteh in na nove načine, med katerimi ima seveda prvenstveno vlogo zadružništvo kot višje organizirana oblika kmetijske dejavnosti. «To se nam zdi danes — je še poudaril Guštin — še posebej pomembno za kmete ob meji, ki se bodo na ta način laže vključili kot subjekt v obširne programe gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.*
Na koncu je sledilo še podeljevanje priznanj za zasluge v zadružništvu. Republiško priznanje Zadružne zveze za delo v zadružništvu je letos prejela Kmečka zveza iz Trsta. Andrej Petelin je namreč na občnem zboru v priznanje izročil Alfonzu Guštinu plaketo in pergament Zadružne zveze Slovenije.
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiimnnuiiiiiimtiiiiiiiiiaiMiHmimiiiiiiiiuiiiiiiuiiiuimiiMMituia
Zasedanje koordinatorjev za kmetijstvo in prehrano
Nujna okrepitev sodelovanja med neuvrščenimi državami
Podčrtali so pomen vzpostavitve novih oblik znanstveno-tehničnega sodelovanja
BEOGRAD — Včeraj se je nadaljevalo zasedanje koordinatorjev neuvrščenih držav za hrano in kmetijstvo. Tudi včerajšnja seja je bila posvečena medsebojnemu sodelovanju neuvrščenih in drugih držay, v razvoju kot predpogoj za izhod iz sedanjih težav. Razpravljavci iz LDR Koreje, Bangladeša, Indije. Argentine, Iraka, Maroka, Gvineje, Kube in Jugoslavije so bili enotni v mnenju, da se morajo neuvrščene in druge države v razvoju v razmerah, ko obljubljene pomoči ni mnogo, bolj oprijeti na sebe, okrepiti medsebojno sodelovanje in bolj izkoriščati lastne zmogljivosti.
V razpravi so poleg sodelovanja podčrtali pomen vzpostavitve novih oblik znanstveno - tehničnega sodelovanja v proizvodnji in prometu in na nekaterih drugih gospodarskih področjih. Takšno sodelovanje naj bi najprej uresničili na ravni obmo-
kjer so trije zlikovci preo-v alpince ubili nekega re-
blečeni darja.
Včeraj zjutraj je neki neznanec telefoniral pomorskemu dnevniku «L’Avvisatore marittimo* v Genovi, da s‘a dve skupini «Rdečih brigad* izvedli dva atentata: enega na sedež »Tntersind*. drugega pa na Pristaniški avtonomni konzorcij. Žrtev ni bilo, škoda je majhna.
FRANCISCO SA ’ CARNEIRO NA URADNEM OBISKU V mW
Italija podpira vstop Portugalske v EGS
Vi
MILAN — Neznani zlikovci so včeraj popoldne ukradli oklepni o-sebni avtomobil predsednika milanskega kazenskega sodišča Piera Paiardija, ki je sicer njegova zasebna lastnina. Gre za avto znamke »alfetta*, ki ga je Paiardi odku pil že rabljenega.
CRAXI IN BENVENUTO NA MNOŽIČNEM SHODU PSI V MILANU
Proti sektaštvu v dialektiki med levico
MILAN — Na sinočnjem množic nem shodu, ki so ga priredili so cialisti na Trgu Duomo na temo »Socialistična zmaga - jamstvo za delavstvo* in so se je udeležili socialistični člani vlade in parlamenta ter vodstva PSI, je imel glavni govor tajnik Bettino Craxi. Zahvalil se je najprej volivcem, ki so povečali moč PSI, ker so po nje govem razumeli, da se stranka ob navija in da se je otresla manj vrednostnih kompleksov. Spričo buč nega oporekanja, ki ga je bil 1 t.m. deležen na istem trgu generalni tajnik UIL Giorgio Benvenu-to, mu je Craxi izrazil solidarnost
vseh socialistov.
«Nočemo iz tega dogodka ustvarjati drame, je dejal, toda ugotavljamo v levici pojave sektaštva, ki kvarijo odnose med levičarskimi silami*. Poudaril je, da so bili odnosi med socialisti in komunisti v Milanu vedno zadovoljivi in spoštljivi in je pri tem zatrdil, v polemiki z vodstvom KPI, da so poslabšanja odnosov krivi napadi na vlado, v kateri sodelujejo socialisti, češ da je «nevarna», neosnovane obtožbe, vmešavanje v notranje razmere PSI in «žolčne kampanje* proti njegovemu tajniku. Pozval je zato sile levice, da se izognejo frontalnim
spopadom in naj si prizadevajo v teh težkih razmerah spoštovati demokratično dialektiko V drugem delu svojega govora je Craxi izrekel, »podobno kot sindikati*, pozitivno oceno zadnjih vladnih protiinflacijskih ukrepov, toda z določeno rezervo, ki zadeva vse, kar še ni bilo storjeno. Za vlado je dejal, da za sedaj nima alternative. Če bi se pa v KD prikazale težnje, ki so bile pripeljale do krize nekdanje leve sredine, se bo PSI nemudoma umaknil. Tajnik PSI je zaključil svoj poseg s pozivom stranki, haj se pripravi na bližnji kongres ki naj bi bil jeseni ali najkasneje
spomladi. Na shodu, ki se ga je u-deležilo okrog 10.000 ljudi, sta spregovorila tudi milanski župan To-gnoli, ki je naglasil potrditev sodelovanja s KPI in laičnimi strankami na občini, in tajnik UIL Ben-ve.iuto, ki je pohvalil enotnost in samostojnost sindikatov in zatrdil, da je treba oceniti vlado po njenih dejanjih. Za premostitev krize bodo morali tudi delavci sprejeti žrtve, bistveno pa je, da bodo pravično porazdeljene med vse sloje in da jim je smoter povečanje zaposlitve, obramba družinskih dohodkov ter gospodarski in družbeni preporod Juga.
RIM — Italija si prizadeva, da bi se čim hitreje nadaljevala pogajanja za vstop Portugalske v EGS. To je odgovor, ki sta ga v Rimu prejela portugalski premier Francisco Sa’ Carneiro in zunanji minister Freitas Do Amaral, ki sta bila včeraj ves dan na uradnem obisku v Italiji, kjer sta se ra ogovarjala s predsednikom republike Per-tinijem, s predsednikom vlade Cos-sigo in z zunanjim ministrom Co-lombom.
Portugalska predstavnika sta v zadnjih dneh obiskala že vrsto e-vropskih prestolnic, danes pa bosta odpotovala v Atene, nakar bosta končala s krogom pogovorov na Irskem. Njun glavni namen je, da prejmeta jamstva, da se bo nadaljeval postopek za vstop Portugalske v EGS, do česar naj bi prišlo predvidoma v letu 1983. Fogaja-nja so še v začetni fazi, otežkoča-ta pa jih vprašanji ribolova in kmetijstva, tudi zaradi znanega «bri tanskega vprašanja* in zaradi odločnih stališč Francije.
Med včerajšnjim razgovorom je Cossiga zagotovil, da predstavlja vstop Portugalske v EGS za Italijo jasno politično obvezo, v perspektivi širše in močnejše evropske integracije. Cossiga je tudi pojasnil, da ne glede na posamezna stališča, nobena članica EGS ni zahtevala prekinitve razgovorov. Kar pa zadeva sedanje, prehodno obdobje, je Cossiga zatrdil, da Italija podpira prošnjo Portugalske po finančni pomoči. Portugalska je prosila za 490 milijard lir, EGS pa je pristala na pomoč 400 milijard lir, od katerih dve tretjini prispevka in tretjino \| obliki posojila evropske investicijske banke; ta denar bo namenjen razvoju industrije in kmetijstva ter strokovnemu usposabljanju.
Na razgovorih so tudi obravnavali sedanje mednarodno stanje in portugalski premier je dejal, da soglaša s '■tališčem držav EGS o bliž-njevzhodni krizi.
Na sliki (telefoto AP); Sa’Carnci-ro in Cossiga.
čij in s tem zagotovili tudi globalno sodelovanje med neuvrščenimi in drugimi v razvoju.
Član jugoslovanske delegacije A-leksandar Greber je pojasnil neka* ter® jugoslovanske izkušnje pri sodelovanju z državami v razvoju. Poudaril je, da je lani jugoslovanski izvoz kmetijske opreme v državo v razvoju dosegel vrednost 50 milijonov dolarjev, investicijska dela
Jeseni v Beogradu konferenca UNESCO
PARIZ — Enakopravnejše mednarodno javno obveščanje in komuniciranje bo eno od treh osrednjih tem na generalni konferenci UNESCO, ki bo od 23. septembra do 28. oktobra letos v Beograjskem centru Sava. Zaradi razlik v stališčih glede koncepta in oblik nove mednarodne informativne ureditve javno obveščanje in komuniciranje med visoko razvitimi in državami v razvoju v krogih UNE SCO v Parizu ocenjujejo kot najbolj občutljivo vprašanje 21. generalne konference UNESCO v Beogradu.
Kot se je zvedelo, je UNE SCU na konferenco povabil 150 držav članic, deset držav nečlanic, 25 specializiranih agencij OZN, večje število medvladnih organizacij, okoli 200 nevladnih organizacij z vsega sveta in več osvobodilnih gibanj.
Izvršni svet UNESCO se bo sešel konec avgusta in v začetku septembra v Parizu, da bi dokončno oblikoval dnevni red, ki vsebuje več kot sto točk. Beograjsko srečanje te pomembne ustanove OZN bo zasedalo v plenumu in komisijah. Poleg že omenjenega vprašanja o novi informativni ureditvi bosta osrednji temi zasedanja še delovni program in proračun UNESCO za obdobje od leta 1981 - 1983 in drugi srednjeročni načrt za obdobje od leta 1984 - 1989. (dd)
na kmetijskem i področju teh držav pa 300 milijonov dolarjev oziroma tretjino vseh investicijskih poslov v tujini. Poleg tega je Jugoslavija razvila tudi znanstveno - tehnično sodelovanje na področju kmetijstva z več kot 60 državami v razvoju.
Sestanek koordinatorjev se bo končal danes, in kot je pričakovati, bedo udeleženci sprejeli sklepni dokument o zasedanju, (dd)
BEOGRAD — Na včerajšnji seji predsedstva CK ZKJ, ki jo je vodil Stevan Doronjski, so izmenjali mnenja o pripravah na 12 kongTes ZKJ, ki bo po statutu ZKJ leta 1982.
Predsedstvo je preučilo informacijo o pripravah na kongres sa^ moupravljalcev Jugoslavije.
Na seji so potrdili statutarni sklep o organiziranju komunistov v organih in organizacijah federacije. Predsedstvo je preučilo tudi nekatera vprašanja iz mednarodnega sodelovanja ZK kot tudi tekoča vprašanja iz svoje redne dejavnosti, (dd)
NA PRVI SEJI NOVOIZVOLJENEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Vse bolj se odpira možnost izvolitve predsednika s poizvedovalnim mandatom
Glavni kandidat je socialist Gianfranco Carbone, ki ne prikriva teiav, ki bi mu jih naložila taka naloga - Nadaljujejo se dvostranski neformalni pogovori med zainteresiranimi strankami
Pet dni pred prvo sejo novoizvoljenega pokrajinskega sveta ;t vsaka možnost za oblikovanje Kakršnekoli trdne večine še zelo oddaljena. Junijske volitve so v veliki meri spremenile sestavo druge najvažnejše tržaške krajevne uprave in dosedanja razmerja med političnimi silami; Lista za Trst si je z enajstimi svetovalskimi mesti zagotovila relativno večino, ki ji, ob pomanjkanju vsakega sporazuma med demokratičnimi strankami, nudi pri. ložnost prevzema oblasti tudi na pokrajini. Sicer pa so se v takem smislu in ob neštetih priložnostih tako izrazili ne samo novoizvoljeni svetovalci LpT, ampak tudi vid nejši predstavniki heterogene mestne grupacije, ki bo poleg vsega
vsaj še za eno leto za krmilom občinske uprave.
Predstavniki LpT so istočasno poudarili, da niso pripravljeni sprejeti križnih rešitev, kot jih predlaga krščanska demokracija: volilni rezultati so pokazali, pravi i.pT, da je take predloge zavrnilo tudi pre bivalstvo, ki je po eni strani listo še okrepilo, po drugi pa zadalo še en volilni poraz prav KD. Lista ni torej pripravljena od zunaj podpreti nobenega odbora, v katerem ne bi bila tudi sama neposredno suu deležena. Sicer pa je predlog KD naletel na nasprotovanje tudi pri nekaterih političnih silah. Ki jih je sama predlagala za oblikovanje no vega odbora: v prvi vrsti je tak predlog naletel na nasprotovati ;e so
•IIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIinilMHIIiilUlMIMilllMlllllflllflMIMIIIIIIinillMIIIIIIMMIIlllliiiiiiMtllllfHIIIIHilllIlliii
NA OSNOVI ZAKONSKEGA OSNUTKA
Novi deželni predpisi za potrebe izseljencev
Zakonski osnutek upošteva napotke 2 deželne konference o izseljenstvu, ki je bila pred letom dni v Vidmu
V prejšnjih dneh je deželni odbor, na predlog odbornika Renzul-lija, izdelal zakonski osnutek o reformi deželnih posegov v korist izseljenstva. Z zakonskim predlogom, s katerim je deželni odbor izpolnil eno važnejših obveznosti, ki jih je predsednik Comelli najavil v programskih izjavah, bodo v bistvu u-resničeni predlogi in smernice, ki so prišli do izraza na 2. deželni konferenci o izseljenstvu, ki je bila meseca junija lanskega leta v Vidmu.
Osnutek zakona, ki ga je proučil tudi deželni odbor za izšel :enstvo, je sad širokega posvetovanja s predstavniki zainteresiranih družbenih sil; njegov glavni namen je u-vajanje drugačne politike na tem področju in skrb. da se več tisoč delavcem, ki so se v zadnjih letih vrnili v rodne kraje, zagotovi u-strezno podporo. Glavne smernice zakonskega osnutka težijo k razvoju politike načrtovanih povratkov v domovino ter k razvoju socialnih in kulturnih služb za izseljence, ki jih bo dežela nudila z rednimi in izrednimi posegi.
Za dosego teh ciljev bo dežela u-stanovila posebni sklad za izseljenstvo, iz katerega bo črpala finančna sredstva za raznovrstne posege. Njeno politiko na tem področju, kakor tudi načrtovanje izrednih posegov, za katere bodo uporabili sredstva iz posebnega finančnega sklada, bo vodil medodbomiški odbor, ki ga bo sestavljalo pet odbornikov pod predsedstvom predsednika deželnega odbora Comelli ja. V okviru preosnove upravne ureditve celotnega problema bo dežela ustanovila posebni urad za izseljenstvo, k) bo imel svoj sedež v Vidmu. Drugačno vlogo in sestavo bo imel tudi deželni odbor za izseljenstvo, ki bo imel na osnovi novega zakonskega osnutka važne naloge: dati bo moral svoje mnenje o načrtih, ki bodo predvidevali uporabo finančnih sredstev iz posebnega finančnega sklada. V tem posvetovalnem organu deželne uprave bo nadalje okren-l.jena prisotnost predstavnikov izseljencev, ki bo odslej štela 20 članov: od teh bodo trije predstavljali izseljence, ki so se izselili v druge italijanske dežele. 12 članov bo predstavljalo izseljence iz drugih evropskih držav, 5 članov pa bo predstavljalo izseljence, ki so v ostalih iz-venevropskih državah.
Zakonski osnutek nadalje predvideva določila, na osnovi katerih bo deželna uprava nudila posebne podpore ustanovam, združenjem in drugim inštitucijam, ki zastopajo izseljence; s tem jim bo v prvi vrsti priznala vlogo važne socialne, kul-
županov in odbornikov v Zgoniku in na Repentabru, so sedaj v teku razgovori za Dolino, Devin -Nabrežino in tržaški pokrajinski svet. Izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je z obžalovanjem vzel na znanje, da stranke, ki so prisotne v tržaškem občinskem svetu, niso bile zmožne predstaviti uspešne alternative dosedanjemu manjšinskemu odboru Liste zn Trst. Proti proračunu Cecovinijevega odbora se je Slovenska skupnost že pred časom jasno izrekla, saj odobreni proračun samo podaljšuje u-pravljanje sedanjega manjšinskega odbora.
cialistične stranke in Slovenske skupnosti. Nobena od dveh strank ni namreč pripravljena neposredno sodelovati v takem odboru, ki bi ga posredno ali neposredno podpirala Lista za Trst in ki bi se uokvirjal v kakršnokoli obliko sodelovanja med listo in krščansko demokracijo.
Vprašanje oblikovanja večine na pokrajina je torej na mrtvi točki. Takega stanja niso spremenili niti številni dvostranski, sicer neformalni pogovori med predstavniki in delegacijami vseh zainteresiranih strank. Pogovori in kontaktiranja se bodo nadaljevala tudi v prihodnjih dneh, ki bodo odločilnega pomena za izpolnitev vsaj ene obveznosti. ki jo predvideva prva seja novoizvoljenega pokrajinskega sveta. Mislimo na izvolitev predsednika pokrajinske uprave, saj je le malo možno, da bi pokrajinska skupščina na ponedeljkovi seji izvolila tudi šest efektivnih odbornikov in dva suplenta.
Začetek ustnega dela mature
Nova parkirišča v mestnem središču
Tržaška občina je izdala odlok o uvedbi nekaterih novih parkirnih prostorov v sledečih mestnih ulicah
V tej negotovosti si vse bolj utira pot tista možnost, ki predvideva izvolitev predsednika s poizvedovalnim mandatom. Kandidat, ki bi mu pokrajinska skupščina poverila preiskovalni mandat, je socialistični svetovalec Gianfranco Carbone, ki je bil izvoljen v devinsko - nabrežin-skem volilnem okrožju. Njegovo izvolitev naj bi po sicer neuradnih vesteh podprli poleg manjših laičnih in socialistične stranke tudi komunisti (prejel bi torej 10 glasov, ki pa bi ne zadostovali za izvolitev, saj jih ima sama LpT 11), krščanska demokracija pa naj bi bila v sedanjem trenutku še negotova, vendar ca bolj naklonjena taki začasni izbiri, kot pa drugačni rešitvi, ki bi jo izključila iz neposrednega sodelovanja v samem odboru. Nedvomno je vprašanje izvolitve predsednika s preiskovalnim mandatom ena o-srednjih teh neformalnih dvostranskih sestankov, ki pa bi, kolikor bi ga demokratične stranke pozitivno rešile, le začasno spremenilo sedanji politični položaj na pokrajini.
Na znanstvenem liceju «franče Prešeren* med včerajšnjim izpraševanjem
FESTIVAL ZNANSTVENE FANTASTIKE
BERNARD TA VERNI ER OD DREVI V TRSTE
Znani francoski režiser ho prisostvoval petkovi pred-stavi svojega filma «La Mort En Direet*
Festival znanstvene fantastike stopa v drugo, zaključno polovico, čas je, da spregovorimo o nekaterih go stih, ki so prispeli v naše mesto, da prisostvujejo in sodelujejo na prireditvi ali na manifestacijah, v okviru ciklusa znanstvenofantastičnih filmov.
Začeti je treba z veselo novico, da bo drevi v Trstu znani francoski filmski mojster Bernard Taver-nier, čigar film »La Mort En Di-rect» se poteguje za najvišje priznanje in v čigar čast je Cappella Underground priredila v kinodvorani Fenice ciklus njegovih filmov.
Prav je, da pomembnega gosta tudi predstavimo, čeprav s j ga mnogi ljubitelji filma poznali, še preden se je lotil režijske dejavnosti. Tavernier je zaslovel s svojimi članki in intervjuji z znanimi ame riškimi filmskimi režiserji, predvsem pa po zaslugi knjige *Trente Ans de Cinema Americain*. Svoje
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
USTNI DEL MATURE NA ZNANSTVENEM LICEJU
Glavni problemi bi nastali šele po izvolitvi, nam je dejal svetovalec Carbone. ki je med drugim še pri-
tume in podpomiške službe, ki jo
opravljajo v korist vseh izseljencev, Taka združenja predstavljajo glavni in naravni most med izseljenci in deželno upravo in odražajo, seveda v potrebnem pluralizmu, enotno voljo izseljencev za tesnejše sodelovanje z rodno zemljo.
Seja odbora Slovenske skupnosti
Priprave na spominsko svečanost ob GO-letnici požiga Narodnega doma
V	ponedeljek, 7. t.m. se je sestal na redni seji izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu. Pripravljalni odbor za spominsko proslavo 60-letnice požiga narodnega doma je podal poročilo o pripravah na svečanost, ki bo v soboto na sedežu skupnosti v Ul. Machiavelli 22. Svečanost bo posvečena pričevanjem. Med temi naj omenimo spomine profesorja Ubalda Vrabca in doktorja Joža Vilfana. Nastopil bo pevski zbor Marij Kogoj.
Poudarjena je bila nadalje po membnost pričevalne akcije, ki bo v soboto popoldne od 16. do 16.30 pred bivšim Narodnim domom, da bi pokazali enotno zavzetost vseh Slovencev in opozorili javnost na tragični začetek dolgoletnega zatiranja. Pri tem je bilo poudarjeno, da je Slovenska skupnost zgolj pobudnik akcije, katere naj se aktivno udeležijo vse slovenske sile.
V	nadaljevanju seje je izvršni od bor ocenil dosedanji potek poga janja za obnovitev odborov krajev nih uprav, ki so bile izvoljene
in trgih: na Trgu Vittorio. Veneto, j S'	I
na Trgu Panf uf v U Trgnto na ^ sv«u' kak,Šl0Je,	^
Trgu Ospedale, na Trgu. Granatieri.
v ui.	‘in
sv. Justa.
Obenem so pristojni organi odredili obvezen STOP za avtomobile, ki vozijo iz Ul. Sergio Laghi, Ul. Sv. Giustina, Ul. Sv. Rita, Ul. Gian Rinaldo Carli v Ul. Locchi.
Zaradi gradnje nove osnovne šo le v Ul. Cunicoli so določili neka tere spremembe v prometu: Ul. Cu. nicoli in Ul. Pilone sta enosmerni
ne. Ena od možnih rešitev bi bila tudi potrditev koalicije PSI - KPI -PSDI SSk. ki je v zadnjih treh letih vodila pokrajinsko upravo; s tako rešitvijo, ki jo med drugim že od vsega začetka predlaga tudi KPI, pa se ne strinjajo krščanski demokrati, ki ne nameravajo ostati izključeni, kakor se je že zgodilo na občini, tudi iz novega pokrajinskega odbora.
Od fizike in idealističnih filozofov do Preglja, Cirila Kosmača in Kajuha
Izprasevalna komisija se trudi, da bi prišlo do toliko zaželenega razgovora - Nekaj misli o zrelostnih izpitih nasploh
Napeti obrazi, živčnost, močnejše bitje srca, strah in negotovost — tako ali podobno je bilo včerajšnje vzdušje na naših višjih srednjih šolah. Dijaki, ki te dni opravljajo ustni del zrelostnega izpita so nestrpno čakali, da jih Komisija povabi pred omizje, kjer bo sledil njihov križev pot, izkazovanje vnanja, itd. Matura pa vendarle til samo to.
Vsako leto ob tem času se sprašujemo o pomenu takšnega zrelostnega izpita, leto za lotom čakamo na novo reformo, iz leta v lečo pišemo, ugotavljamo, ocenjujemo, razmišljamo o vrednosti zrelostnega izpita. Navadno pridemo do zaključkov, ki ne zadovoljijo niti profesorjev in niti dijakov. Vedno se pojavljajo netočnosti, napačno uokvirjanje problematike, čeprav bi si vsi želeli sprememb in novosti, vsi bi skeleli, da bi matura postj
■VB
ustreznejša času, ki ga živimo. Ka
I*'a nn nn 1 nn	A ~ H. S. fT _ 'i «.	|^Q>
ko pa naj zadosti temii? Kaj naj pravzaprav matur? Ali' je~res možno, da se na takem izpitu izkaže vsa zrelost, vsa kulturna širina in znanje mladega človeka? Menimo, da ne. saj bi moral biti zrelostni izpit. vsaj po našem mnenju, nekakšna potrditev petletnega soianja. potrditev in priznanje truda dijakov, ki so uspešno preskakovali stopnico do stopnice, dokler niso prisil na vrh piramide, do konice, kjer dobi-
■iiiiiiiimiiiiniiuiiiMiMiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiHimMiiiMiiimiiiiiiMiiiiiiimiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiimiMiiiiiKiiiMMiiH
Ustvarjalnost, igra in zabava
pred enim mesecem. Po izvolitvi | Med tistimi, ki bodo redno obisko
Spodbujati domišljijo in ustvarjalnost otrok z igro in zabavo; prepustiti otrokom svobodno izbiro zabave in igre, ne da bi mu vsiljevali svojih pogledov in ga v tem kakorkoli omejevali. Odnos animatorjev z otroci v poletnem centru v Dijaškem domu, kakor tudi v Zgoniku, sloni na sodobnih pedagoških prijemih in v tem pogledu je nedvomno pozitivna izkušnja tudi za nadaljnje delo v vrtcih in šolah in vseh vzgojnovarstvenih ustanovah na splošno.
Vreme malčkom in vzgojiteljem ni bilo naklonjeno, tudi včeraj o-blačno nebo in sopara nista vabili k igri na prostem, dežja pa na srečo le nd bilo. Vremenskim muham navzlic pa je bilo vzdušje v Dijaškem domu res veselo, malčki so se ob nadzorstvu in pomoči animatorjev lotili marsikatere igre, pletla so se nova poznanja in nova prijateljstva in kot v ponedeljek, se tudi včeraj ob 16. uri, ko je privozil šolski avtobus, nikomur ni mudilo domov.
Kolikšno je zanimanje za poletne centre vsaj med slovenskimi starši (o centrih za italijanske otroke nimamo podatkov) dokazuje dejstvo, da je bilo vpisanih precej več o trok kot jih center lahko sprejme.
vali center (deloval bo v dveh izmenah od 7. do 25. julija in od 4. do 22. avgusta) je tudi več handi-kapiranih otrok, ki imajo tako možnost, da se vključijo v družbo in v številne skupinske dejavnosti ter na ta način najbolje premagujejo te-
žave in rastejo v vseh smislih, ob njih pa rastejo tudi njihovi bolj srečni vrstniki.
Na sliki: Igra malčkov, ko jo je ujel v svojo kamero naš reporter Mario Magajna.
jo sicer lep baročen papir, ki jim daje možnost izbire samostojne pj-ti v življenje. Na maturi bi morali dijaki prikazati in dokazati le kritični čut do danih problemov, dokazovati bi morali le svoje nazore in mišljenje, ki pa seveda izhaja iz pridobljenega znanja. Selekcija ng naturi se nam zdi brez pomena, na t0 je treba misliti prej, ko je mladi človek še v času, da se odlu či za drugačno smer oziroma poklic. Skratka, zrelostni izpit ali matura naj ne bi bil «patent zrelosti*, ampak čisto nekaj drugega. Ali se ni že prevečkrat izkazalo, da kdor je bil ocenjen na maturi za »nezrelega*, se je potem v življenju iz kazal za odličnega poznavalca določene tematike, za odličnega razisko. valca, znanstvenika, zdravni ,a, li terarnega izvedenca, itd. Air je mogoče, da se mu je genialna iskra utrnila prav zaradi te^a, ’ l:er 'je’ še eno leto ponavljal zadnji razred?
Vendar pustimo take misli ob strani, saj se bo nemara marsikdo ob njih zgražal in se raje prepustimo kroniki včerajšnjega dne na naših višjih srednjih šolali, golemu poročanju dogodkov, na kar se bomo omejili tudi v prihodnji!- dneh, da se izognemo jalovim in neljuoim polemikam.
Včeraj smo poslušali kandidate na znanstvenem liceju »France Prešeren*. Najprej smo prisluhnili edgo vorom dijaka, ki je za glavni predmet izbral fiziko. Kolikor se na to vedo razumemo in po tekočih in točnih odgovorih kandidata smemo sklepati, da je le ta dobro prestal preizkušnjo. Upor, zaporedna vezava, premični kontakt, jakost, napetost, magnetno polje itd. dijaku niso delali težav, -azvll se je tudi pogovor, v katerega se je vključil še predsednik izpraševaine komisije, kandidat pa je ustrezno po kazal svoje nagnjenje k eksaktnemu raziskovanju. Pa tudi filozofija, ki mu jo je komisija določila za drugi predmet, ni bila najtrši oreh. Kako sta Kant in Hegel gledala na razvoj zgodovine, na zgodovino sa mo, kdo je za njiju človes, kako je Hegel klasificiral umetnost, odnos do religije, Kaj je merilo razvitosti? Sledilo je razmišljanje o Corn-tu, empiričnosti in metafiziki skratka o znanosti sami. Imeli smo ob čutek, da je prišlo do toliko zaželenega pogovora, za kar gre seveda zasluga izpraševalcem, ki se niso togo zapičili v manjše pomanjkljivosti, kot tudi kandidatu samemu, ki je z dobrimi refleksi m zbra nostjo odgovarjal.
Drugi kandidat, ki smo ga poslušali, je najprej odgovarjal na vpra sanja iz slovenske književnosti. Na vrsti je bil Ivan Pregelj, njegova zgodovinska kronika o Tolmincih, tematski krogi okrog njih, spodbude in Pregljev stil, ki je baročen, kompliciran, poln latinskih citatov. Na vrsti je bilo tudi razmišljanje o ekspresionistični dilemi iz dvajsetin let — duševnost ali telesnost, kur se pri Preglju najboljše kaže v romanu Plebanus Joannes. Tudi o letošnjem Prešernovem nagrajencu Cirilu Kosmaču je bil govor (kot znano je umrl le nekaj tednov pred
izročitvijo nagrade), pa še o Kar-
lu Destovniku . Kajuhu in narodnoosvobodilnem pesništvu.
Kandidat, kot domala vsi maturanti, je prispeval tudi referat, in sicer o svojvrstni temi — o filmu in tudi_ o tem je bil govor. Sledila so še vprašanja iz filozofije, predvsem o eksistencialistih in Kierke-gaardu, o njihovem vrednoteniu človeka in vloge, ki jo igra na svetu.
Na realni gimnaziji se bodo izpiti končali v ponedeljek, v drugi po lovici prihodnjega tedna pa bodo že znani tudi izidi.
Danes obdukcija Moscattijevcga trupla
Afera v zvezi s smrtjo Luigija Mo-‘Kcattija se vse bolj zapleta. Predvčerajšnjim je namestnik državnega pravdnika dr. Staffa izdal dva zaporna naloga in potrdil zapor za druge tri, ki so zapleteni v afero. Včeraj je, policija zaprla še 23-let-nega Renata Filippija in njegovo ženo 22-letno Mario Luiso Piccolo. Policija je bila že od vsega začetka Filippiju na sledi, toda da so ga lahko aretirali, so morali mare-šalo Scozzai in njegovi agenti s silo vdreti v njegovo stanovanje
Filippi je priznal, da je Moscatti-ju prodal mamilo, priznal pa je tudi, da sta se z ženo pri Sv. Justu večkrat »zbadala*, se pravi, da sta jemala mamila skupaj z drugimi prijatelji. Nekateri izmed teh so zdaj v zaporu: Glauco Dreos, Lu-cio Grisani in Alan Tom Sossi so tudi vpleteni v zadevo Moscatti.
Kako in zakaj je umrl Luigi Moscatti, pa bo znano šele danes. Danes bo namreč sodni zdravnik prof. Renato Nicolini opravil obdukcijo Moscattijevega trupla. Podrobna a-naliza pa bo natančno pokazala ali je mladenič res umrl zaradi prekomerne doze mamila, ali pa je mogoče podlegel srčni kapi. V primeru, da je Luigi Moscatti umrl zaradi heroina, bo dr. Staffa Filippija in pajdaše obtožil nenamernega u-
prvo filmsko delo je uresničil leta 1974, in sicer film «L'Horologcr de Saint Paul», sledila sla zgodovinska «Que La Fete Commerce» <'1975) in «Le Juge et L’Assassin» (1976). Nje. gov naslednji film «Des En j'ant Gates» iz leta 1977, ki še ni prišel v italijanske kinematografe, bomo lahko videli prvič prav v Trstu in to v petek, medtem ko bo »La Mort En DirecU v konkurenci na festivalu, zadnji sad njegovega trudu, to se pravi «Une semaine de vacan-ces-» pa so predstavili na letošnjem festivalu v Cannesu.
Tavernier je film «La Mort en direct» realiziral po knjigi Davida Comptona, angleškega pisatelja in komediografa, ki je prav tako gost festivala. Compton je prispel v Trst, da se udeleži posveta Fantastičen,
Med gosti festivala sta tudi Paul Ragmond Michaud (ZDA) m Ken Wlaschin (Vel. Britanija) in sicer kot člana mednarodne žirije. V lej so še Edoardo Bruno (Italija), Pier-re Kast (Francija) in Emil Lntjanu (SZ). Paul Michaud, že član lanskoletne žirije, se ukvarja z novinarsko, literaturno in založniško dejavnostjo, sodeloval je s Fran-coisom Truffautom, Robertom Bres-sonom, ustanovil je kinematografsko družbo «Film de la Sirene» (1972) in mednarodni filmski festival v Bostonu (1974). Poleg tega ~e realiziral tudi dolgometražni film «The Director: Marcel Ophuls» in iThe American Day»: A Portrait of Fran-cois Truffaut», «Postcarts from Providence: A Portrait of 11. P. LovecrafU pa še ni dokončan. Michaud je prav tako avtor raznih scenarijev, kot igralec pa je nastopil v filmu «A little Romance* režiserja Georgeja Hilla.
Ken Wlaschin je direktor programov angleškega National Film The-atre in London Film Festivala. Bil je filmski kritik in sodelavec številnih revij, kot sta Dailg American un Daily Sketch, med njegovimi knjigami o kinematografiji pc sta
• Tržaška občina obvešča, da bodo od 10. do 14. julija v občinski zakladnici, Ul. Nordio II, izplačevali honorarje predsednikom volilnih sedežev in skrutinatorjem za delo, ki so ga opravljali med zadnjimi volitvami, in sicer: 10. julija za volilne sedeže od št. 1 do št. 130; 11. julija za sedeže od št. 131 do št. 260 ter 14. julija za volilne sedeže od št. 261 dalje in za sedeže št. 40, 66, 134, 170, 181, 235, 242.
Illllllllllllllf •ItlllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIMItlflllllllllllflllltllltllllllllllHIIIMIIIIMItllllllllllllllllllll
KLJUB ŠTEVILNIM OPOMINOM K PREVIDNOSTI
V TRSTU IN NA KRASU PONOVNO HUJŠI NESREČI MOTOCIKLISTOV
Do nesreč je prišlo zaradi visoke hitrosti ki neprevidnosti
Včerajšnji dan je bil za motocikliste dokaj neugoden, kajti zabeležili smo dve precej hudi nesreči z resnimi poškodbami. Obe nesreči pa je treba pripisati neprevidnosti in prevelikemu zaupanju, ki ga nekateri izkazujejo motorjem
Prva nesreča se je zgodila v mestu ob 19. uri. 28-letni Paolo Gia-
cornini se je s svojim kawasaki 900 peljal po Drevoredu Sanzio; v začetku Ulice S. Cilino pa je zaradi prevelike hitrosti čelno trčil v fiat 128, ki ga je vozil 44-letni Dario Battello iz Ul. Čampi Elisi 49. Gia-comini si je pri padcu zlomil nosno kost, se pobil po lobanji, si nalomil rebra ter zlomil kolk.
Iz Križa proti Proseku pa se je malo pred deveto uro zvečer peljal 38-letni Antonio Tence iz Drevoreda XX. septembra 59. Peljal se je s svojo vespo 125, ko ga je v bližini
tovarne pohištva Elio po desni strani prehitel 22 letni Giorgio Razza
Z motorjem suzuki 750. Na zadnjem sedežu se je peljal 19-letni Giuseppe Zucchin. Razza je pri prehitevanju trčil v Tenceja in ga prevrnil, nato pa je še nadaljeval svojo pot. Na velikem ovinku pred Prosekom pa je trčil v obcestno ograjo in tam sla z Zucchinoi.i obležala. Vse tri so z avtom Rdečega križa pre-
			
RAZGOVOR S SINDIKALISTKO STANKO MOKOLE
Problemi slovenskega delavca v službi in v sindikatu
Problemi, s katerimi se delavci srečujejo so danes vedno večji. Razen tega, da je problem brezposle nosti na dnevnem redu in da se v zvezi z obnavljanjem delovnih pogodb delavci srečujejo z vsakovrstnimi problemi, so specifične težave slovenskega delavca še toliko večje. Mladi slovenski delavci so vedno bolj podvrženi asimilaciji. Italijani pa so premalo obveščeni o Slovencih in njihovih zahtevah. Pobud za spoznavanje in obravnavanje slovenskega vprašanja je bilo do sedaj izredno malo. Kot krovna organizacija bi se sindikati morali temeljiteje lotiti narodnostnega vpra-
šanja, z druge strani pa bi morali za dosego tega sami slovenski delavci okrepiti sindikalne vrste.
Stanka Mokole se specifično u-kvarja s sindikalno problematiko in je zaposlena na CGIL. Vprašali smo jo, kako bi po njenem mnenju ta problem lahko rešili:
»Problem asimilacije in angažiranosti slovenskih delavcev je zelo težak. Doslej smo skušali pritegniti v naše vrste čimveč Slovencev, vendar tisti, ki bi bili za sindikalno delo, so zaposleni že drugje. V tovarni Grandi Motori je veliko slovenskih delavcev, ki delujejo v va-
ških kulturnih ali športnih društvih in zanje bi bilo sindikalno delo še dodaten napor. Če si aktivno udeležen v nekem sindikatu, pomeni, da nisi le vpisan, moraš stalno hoditi na sestanke in srečanja, kajti dela je dosti, ljudi pa malo. Če bi kulturno angažiranemu delavcu naložili, še to, bi bil prehudo obremenjen. Z druge strani ne moremo zahtevati, da nepoznavalci obravnavajo tako zahtevno vprašanje kot je narodnostno. Naši delavci so že angažirani v tovarnah kot predstavniki posameznih oddelkov, v samih komisijah sindikata pa sem e-dina Slovenka.
Sindikat bi imel več besede pri reševanju narodnostnega vprašanja, če bi bili sindikati bolj složni in bi obravnavali na skupnih sejah ta vprašanja.
Z druge strani smo na CGIL u-stanovili posebno komisijo, ki se u-kvarja s specifičnimi problemi slovenskega delavstva. V tem okviru bomo imeli v kratkem sestanek s predstavniki SKGZ, na katerem bomo razpravljali o tem vprašanju. Kot sindikat bomo priredili sestanke po vaseh in predavanja ter prireditve v tovarnah, zato pa je nujen bolj složen odnos s CISL in UIL.»
Danijela Birsa
peljali na ortopedski oddelek tržaške glavne bolnišnice. Tence se bo moral zdraviti mesec dni, Zucchin 15, Razza pa deset dni. Karabinjerji iz Nabrežine, ki so nesrečo popisali, sumijo, da je hotel Razza po trčenju zbežati. Zato nesrečo še naprej podrobno preizkujejo, da bi ugotovili nadaljnje odgovornosti.
NA VČERAJŠNJI SEJI
Deždni svet odobril tri nove zakone
Na včerajšnji seji deželnega sve ta, katere se je udeležila številna delegacija delavcev podgorske predilnice, da bi deželno upravo ponovno opozorila na že skoraj dra matično stanje, v katerem se obrat nahaja, je skupščina odobrila eri zakonske osnutke. Seja se je z.ače la, kot sicer vsaka prva seja v tednu, z odgovori na vprašanja in interpelacije, nakar je deželni svet z večino glasov odobril zakon, ki dopolnjuje deželna pravila, ki urejujejo pristojnosti nadzornih in u-pravnih organov krajevnih uprav. Z drugim zakonskim osnutkom — bil je odobren z večino glasov — je deželni svet omogočil deželnemu zavodu za poklicno usposabljanje namestitev učnega osebja za določeno časovno obdobje. S tretjim zakonskim osnutkom, ki je bil ravno tako odobren z večino glasov, je deželna skupščina spremenila sesta vo izvršnega odbora višje šole za socialne službe.
Močan požar v kleti
V Ul. Belpoggio 27 so včeraj popoldne goreli kletni prostori. Požar je gasila dvajsetčlanska ekipa gasilcev, ki jo je vodil kapetan Verona. Požar se je vnel okrog 18.30, kako je do njega prišlo, pa ni /na no. Iz pritličnih oken se je na ulico Belpoggio valil gost črn dim, gasilci pa so se morali poslužiti jeklenk s kisikom, da so lahko prišli do samega vnetišča in se prepričali, da v kleti ni eksplozivnih snovi. Požar se je hitro razširil in zajel vso klet ter povzročil veliko materialno škodo, ranjenih ali kakorkoli poškodovanih ljudi ni bilo.
VPIS ŠE DO 30. t.m.
Tudi letos «tečaji 150 ur»
Tudi letos se bodo na naših šolah odvijali tečaji «150 ur*, ki se imenujejo tako, ker so si jih priborili sindikati kovinarji leta 1973 kot pravico do izobraževanja delovnih slojev, oziroma tistih ljudi, ki niso imeli možnosti dokočatl obveznega šolanja. Tečaji se prav zaradi tega odvijajo delno tudi v delovnem času.
V zadnjem šolskem letu so bili prvič na Tržaškem tudi tečaji v slovenščini. Priboril si jih je Sindikat slovenske šole po dolgih prizadevanjih in pritiskih na ustrezne forume v Rimu, letos pa sindikat upa, da bo podoben tečaj mogoče uvesti tudi na Goriškem.
Tečaji «150 ur* so dostopni vsem delavcem in odraslim, ki so dopolnili ali pa bodo dopolnili do 31. decembra letos 16. leto starosti (za tiste, ki niso še dopolnili 23 let je obvezna diploma osnovne šole). Tečaji so brezplačni in trajajo eno šolsko leto, od 20. septembra
1980 do 31. maja 1981, skupaj torej več kot 350 učnih ur.
Učni program prediskutirajo udeleženci sami in profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkušenj. Tudi komisijo ob zaključnem izpitu sestavljajo profesorji, ki na tečaju poučujejo, udeleženci pa dobijo po uspešno opravljenem izpitu diplomo nižje srednje šole. Skratka, gre za pobudo, ki bi jo morali tisti, ki še nimajo diplome srednje šole, nujno izrabiti.
Interesenti se lahko vpišejo na tečaj «150 ur* še do 30. tega meseca, in sicer na tajništvih nižjih srednjih šol v tržaški in goriški pokrajini, lahko pa tudi v Tržaški knjigarni in na sedežu Sindikata slovenske šole (Ul. Fabio Filzi 8), vsak ponedeljek med 16. in 18. uro. Obrazci za vpis so na razpolago v zgorai omenjenih uradih in v tajništvih občin Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin - Nabrežina in Milje.
Ollustrated Encgclopedia o) the World’s Great Movie Starš» in »Gui-de to the Cinema».
Končno še k napovedi današnjega sporeda. Popoldne ob 17. uri se s filmom »Le Guge et Tassassin» nadaljuje Tavernierov ciklus; r.a časnikarskem krožku bo zjutraj in popoldne potekal prvi dan posveta Fantasticon, medtem ko so večerni program nekoliko spremenili. Kut je bilo že napovedano, bo vrvi italijanski kratki film *Lo icrittnre* Giorgia Valentinija, tretji pa belgijski »De proefkonijnem Guida Hendrickia. Kot drugega bodo vrteli sovjetskega cL'albergo alValpi-nista scomparsot, ki bi moral biti v četrtek, to pa zaradi tega, ker napovedanega indijskega *Ctiehre pe Chehra» režiserja Raja Tilaka še niso dobili.
Miclavcich umrl
Na oddelku za oživljanje je včeraj ob 13.30 umrl 44-letni Mario Miclavcich iz Ul. Monte Mangart 8, ki je oredvčerajšnjim z vespo 50 trčil v kamion blizu Naselja Altura.
Sekcija KPI Opčine izreka tor. Peplju čuku in svojcem iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Gledališča
V občinskem gledališču «Verdi» bosta jutri in v soboto, ob 20,30, če trta in peta ter v nedeljo, ob 18. uri, šesta predstava Leharjeve operete «Vesela vdova*. Opereto bo dirigiral jugoslovanski dirigent 0-skar Danon, režijo je oskrbel Fi-bppo Crivelli.
Od danes pri blagajni gledališča prodaja vstopnic za sobotno, od peč ka dalje pa za nedeljsko ponovitev.
Nazionale 15.30 «La contessa, la contessina e la cameriera». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ariston 21.30 «La luna*. J. Clay-burg, M. Barry, T. Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom.
®ttz 16.00 «Lulu Dawn». B. Lanca-ster. Barvni film.
Eden Zaprto
Excelsior Zaprto
Grattacielo 16.30-22.15 «La fuga di Logan*. Barvni film.
Fenice Zaprto do 12. julija
Mignon 15.30 «11 piccolo grande uo-mo*. D. Hoffman. Barvni film.
Filodrammatico 15.30-22.00 «Le por-no star*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo Do 25. julija zaprto.
Moderno 16.00 «Supereroi». Barvni film.
Aurora 17.00 «Broo — La covata malefica*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lapitol 16.30 «11 cacciatore*. Barvni film za vsakogar.
vittorio Veneto Zaprto do 19. julija.
EDOARDO BENNATO V VIDMU
SO GA MLADI RAZUMELI?
Vtisi s koncerta italijanskega kantavtorja v stadionu Friuli
Njegove pesmi so lahkotne, a so tako všeč mladim. Svarijo jih pred nečem, pred Ognježercem, ki izkorišča njihove sposobnosti, pred lisico in mačko, ki izkrivljata čudovite predstave o življenju. Morda pa jim gre «skozi eno uho noter in skozi drugo vem in ostane jim samo ritmični rock, odmev njegove kitare.
Bennato je bil v svoji karieri deležen pohval iz najrazličnejših strani, morda je še sam imel lepšo predstavo o svetu pesmi, kot jo ima sedaj. Ko izvaja svoje pesmi na odru, se ti zdi, da te hoče o nečem prepričati; jezno obsoja vsakršno manipulacijo in želi svobodno tolmačiti svet in življenje. «lmam rock and reli v krvi». je dejal v Neaplju, kmalu nato je 40 mladih padlo v jarek pod stopniščem igrišča, kjer je pel.
Tudi v naši deželi se je v soboto pokazalo zanimanje za Bennata. Dobri dve uri pred koncertom je bil stadion Friuli v Vidmu že prepoln mladih, ki so nestrpno čakali na prihod svojega idola. Ko je stopil na oder, ga je sprejelo ploskanje in vriskanje in tudi njegov obraz je zažarel od veselja; kavbojke, poletna majčka in temna očala, če bi ne imel v rokah kitare in v mislih pesmi, ki govorijo to, kar mladi želijo slišati, bi bil enak drugim, ki so se malo prej prerivali pri vhodu. Ritem počasi prevzema mla-
■"■■■■■i,m, ......................................................................um..............min
POBUDA PD LIPA IZ BAZOVICE
DRUŽABNI VEČER PRI KALU PRIJETNI EPILDG SEZONE
Društvena dejavnost se je v zadnjih časih znatno
okrepila - Zahvala vsem, ki so k lemu prispevali
y petek zvečer, 4. julija, smo člani PD Lipa iz Bazovice zaključili letošnjo sezono. Tokrat smo na sre canje pri vaškem kalu povabili vse Vaščane in v vabilo dodali, naj *spretni kuharji prinesejo s seboj kako svojo specialiteto», da bo *go-M>ja» bogatejša in družabnost pristnejša.
Vaščani so nas tokrat prijetno pre-
senetili, Poleg mesa na žaru in pi-Jace, kar je prispevalo prosvetno
društvo, se je na dolgem vozu. prikritem z deskami, ki je služil za omizje, zvrstilo nešteto različnih jedi, od rib do zelenjave in sadja, da o slaščicah ne govorimo.
Razveselilo nas je tudi, da so se vaščani v lepem številu odzvali va bilu in s tem dokazali zanimanje za naše delovanje, ki je bilo ‘v letošnji sezoni precej plodno. V zadnjih časih je kulturno udejstvovanje v vasi pričelo vzbujati zanimanje širših krogov vaščanov, kar potrjuje dejstvo, da je k pevskemu zboru pristopila skupina mladih in da so vaščani letos namenili veliko denarnih prispevkov našemu društvu. Radi bi tu izkoristili priložnost, da se jim *a vse to zahvalimo.
Improvizirani program zaklju'ne-Sa družabnega večera je obsegal branje dolgega seznama imen listih, ki so prinesli svoje specialitete, na to je pevski zbor zapel nekaj lažjih
ŠZ GAJA
priredi 12., 13. in 14. julija
ŠAGRO V GROPADI
Za ples bo igral ansambel LOJZETA FURLANA
Danes praznuje svoj SO. rojstni dan nona
ANGELA LOZEJ
Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
f Čestitke
Danes praznuje MONIKA rojstni dan. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
skladb, nakar so vsi pevci dobili pismena voščila za prijetne počitnice, pevovodja Herman Antonič pa zahvalo za požrtvovalno delo.
Na večeru je bil prisoten tudi bivši pevovodja Evgen Prinčič. Zahvalili smo se tudi njemu za štiriletno požrtvovalnost in trud. Točke je povezovala ter izročila voščila m zahvale podpredsednica Pierina Pur-lan.
Odbor PD Lipa Bazovica
Izleti
Srečanje v naravi. Zveza partizanov z Opčin, PD Tabor in športno društvo Polet bodo priredil] v nedeljo, 13. julija 1980, srečanje v naravi v ' Lovski koči v Gčincih pri Štjaku. Prireditelji bodo poskrbeli za zabavo in razvedrilo ter za jedačo in pijačo. Odhod avtobusa ob 9. uri. Kdor potuje z osebnim vozilom se mora prijaviti za kosilo.
Šolske vesti
Ravnateljstvo srednje šole Simon Gregorčič v Dolini sporoča, da poteka vpisovanje v tečaje za delavce za šolsko leto 1980/81 v tajništvih vseh srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Vpisovanje se zaključi 30. julija 1980.
de in atmosfera se spreminja: mladi gledalci vneto poslušajo, ploskajo in vriskajo. Večkrat Bennato odloži kitaro in spregovori. Zaveda se, da ne govori svoji generaciji, govori in poje 15, 16 in 17-letnikom, ki ne poznajo '68 leta, mladoletnikom, ki doraščajo v drugačnih kulturnih okoliščinah. Očitno je, da jih želi opozoriti na določene nevarnosti. So ga mladi razumeli? Ko odhajajo z motornimi vozili, prepevajo njegove pesmi, a v njihovih ustih so Bennatove pesmi podobne disko-music.
V organizaciji OK ZSMS iz Sežane
Uspel pohod po partizanskih poteh od Griž do Štjaka
Okrajna konferenca ZSMS iz Sežane je v počastitev 4. julija, dneva borca, organizirala v nedeljo na Krasu pohod po partizanskih poteh, ki so se ga udeležili številni bivši borci, pa tudi mladi z obeh strani meje.
Zbirno mesto za vse udeležence je bilo v Grižah, kjer je februarja 1942 počil prvi partizanski strel na Primorskem. Od tu so udeleženci krenili v Veliko Polje, vas, ki je dala velik prispevek narodnoosvobodilnemu boju in kjer je spomenik herojski domačinki Miheli Škapin -Drini. Pohod se je končal v Štjaku, kjer se je po kulturnem programu in skupnem kosilu razvila prijetna družabnost.
Pri organizaciji pohoda so sodelovali tudi prebivalci vseh vasi, ki so sprejeli udeležence in jim v skopih besedah orisali zgodovino lasi ne vasi za časa NOB; v njihovih besedah so oživeli hudi, vendar pa jasni in junaški časi velikega trpljenja in obenem ponosnega in junaškega u-pora proti okupatorju. Govor pa je nanesel tudi na sedanje čase, na probleme, s katerimi se soočajo vsak dan, na uspehe in delovne zmage.
Pohod je dobro uspel in potrdil, da so ideali NOB temelj za še večje zbližanje in sodelovanje med Slovenci z obeh strani.
Sporočilo TPPZ
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora javlja članom ansambla, da v juliju ne bo vaj, pač pa so na sporedu trije koncertni nastopi :
v nedeljo, 13. t.m., ob 15. uri ,v Lipici ob 400-letnici kobilarne;
v soboto, 19. t.m., ob 20.30 na tržaškem sejmišču pni Montebelu ob (jestivalu demokratičnega tiska;
v nedeljo, 27. t.m., pa v Comu di Rosazzo (Videm) na srečanju bivših borcev z onstran in tostran meje.
MESEC DNI PO JUNIJSKIH VOLITVAH
V rajonskih svetih goriške občine pričenjajo v teh dneh z delom
V Podturnu so za predsednika izvolili prof. Sergia Lutmana, v Ločniku pa so izvolitev predsednika odložili • Danes seja sveta v Pevmi, jutri v Podgori, v petek pa v Štandrežu
Medtem ko ni še znano, kakšno koalicijo bomo imeli na goriški občini (pogovori med strankami trajajo še vedno in možne so najrazličnejše koalicije), pa so rajonski sveti pričeli z delom.. Zakon o teh svetih namreč izrecno določa, da jih mora župan sklicati v roku tridesetih dni potem ko so svetovalci dobili od sodnika imenovanje. Tako je goriški žuipan De Simone (še Vedno vrši županske posle do imenovanja novega župana) sklical v tem tednu seje' vseh rajonskih svetov.
V	ponedeljek zvečer sta se sestala sveta za rajon Podturn - Sv. Ana in za Ločnik.
V	Podturnu je bil za predsednika ponovno izvoljen prof. Sergio Lutman, ki je v prejšnji sestavi vodil svet pet let. Izvoljen je bil pri drugem glasovanju z osmimi glasovi, torej z absolutno večino prisotnih. Na sejo je prišlo trinajst svetovalcev. Trije so bili odsotni, nekateri so najbrž že šli na počitnice. Prišlo pa je do nekaterih za-pletljajev pri prvi točki, t.j. pri ugotavljanju izvoljivosti svetovalcev.
Socialdemokrat Fantini je tudi občinski svetovalec in je dal ostavko, prav tako je dal ostavko socialdemokrat Candussi, ki je predsednik IACP. Na eno teh dveh mest naj bi prišla Fiorentina Palamara -Piccolo, pa tudi te niso izvolili, ker je uslužbenka ECA, torej v neposrednem delovnem odnosu z občino. Zaradi tega sta bila odsotna oba socialdemokratska • svetovalca. Izvoljena bosta Alfio Zampi in Rosa Fiscetti.
Pri prvem glasovanju je prof. Lutman dobil 6 glasov, tri je dobil komunist Bemese, en glas pa Klanjšček (SSk), dve glasovnici sta bili neveljavni. Pri drugem glasovahju pa je Lutman dobil osem glasov, Bernes tri, ena glasovnica je bila bela. Sergio Lutman je bil tako izvoljen.
Drugače pa je bilo v Ločniku, kjer so izvolitev predsednika odložili za teden dni. Predsedoval je Mario Perco, demokristjan, dosedanji predsednik rajonskega sveta in najbrž tudi bodoči predsedn.k. Komunista Bucoviriija, ki je bil izvoljen za občinskega svetovalca, bo za-

NAŠI ZBORI PELI V BRJAH
V Brjah na Vipavskem so prire dili v nedeljo popoldne, v okviru proslave Dneva borca, peto srečanje pevskih zborov. Prireditev je obsegala razvitje prapora Zveze bor. cev ter koncert pevskih zborov. Iz našega zamejstva so se predstavili pevski zbor Štmaver pod vodstvom Gabrijela Devetaka (na sliki) ter zbora Vesna iz Križa (pevovodja Franček Žerjal) ter Tabor z Opčin (pevovodja Sveto Grgič),
O sedanjem kulturnem in družbenopolitičnem trenutku slovenske družbe je spregovoril predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer.
Prireditev so sklenili primorski pevski zbori s skupnim petjem mogočne Pesmi o Titu, ki jo je spremljal pihalni orkester v Vogrskega.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Razna obvestila
Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois sporoča, da je v teku poskusno vpisovanje za 1. razred oddelka za geometre, ki naj bi bil pridružen tehničnemu zavodu. Odprtje oddelka za geometre je odvisno od števila vpisanih in od prostorskih zmogljivosti.
tssmannm
V	spomin na Draga Pahorja daruje Milka Gerdol 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob drage Marije Hrvatič por. Berdon-Mici daruje družina Cej 10.000 lir za PD Slavec in 10.000 lir za ŠD Breg.
V	počastitev spomina dr. Antona Daneva daruje Armid Ukmar 10.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Marjana Obersnela daruje družina Sedmak 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.	.
V	spomin na dragega Marjana O bersneto. daruje Pavla Kukanja 20 tisoč lir za RMV.

Včeraj-danes
Danes, SREDA, 9. julija VERONIKA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20-55 — Dolžina dneva 15.30 —- Lu-ha vzide ob 3.08 in zatone ob 18.06.
Jutri, ČETRTEK, 10. julija
AMALIJA
Vreme včeraj; najvišja temperatura 25,4 stopinje, najnižja 19,7 stopinje, ob 18. uri 24,2 stopinje, zračni tlak 1008 mb pada, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE; Gianluca Li-8uori, Ingrid Pipan.
UMRLI SO; 83 letni Antonio Be-nini, 74-letna Giuseppina Zeriau vd. Zanin, 84-letna Elsa Levi vd. Manio-ri, 86-letna Anna Khail vd. Viskovic, 76-letna Maria Bosazzi vd. Ghira, 56- letni Carlo Costanzo, 70-letna Giu-seppina Živec por. Prete, 77 letna Luigia Calligari, 87-letna Giuseppi-
na Hollstein vd. Gnjezda. 74 letni Antonio Sain, 72-letni Giovanni Li| kan, 75-letni Francesco Blocclii.
dnevna služba lekarn
(od 8.30 do 20.30)
Corso Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta di S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična nd t. do 20. ire tel. 68441.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001, Prosek: tel- 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje tel 213137; Milje: tel. 271 124.
PODJETJE import-export v Trstu sprejme v služ.bo gospo/dično z znanjem italijanščine in srbohrvaščine. Telefonirati od 9. do 13. ure na tel. št. 62-704.
ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne traktorske atomizerje od 200, 300 in 600 litrov, freze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše ocemera ‘T centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccijeva ulica 33, tel 2758.
PRODAM avtomobil alfa-sud letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon št. 724-031.
KUPIM pisalni stroj s slovenskimi črkami. Telefon: 748-611.
V	PETEK je iz stanovanja hišnika v Kulturnem domu v Gorici izginil rdeči maček z dolgim košatim repom. Kdor je mačka našel, naj ga vrne ali telefonira na tel. 33288.
LJUBITELJE pristne domače kapljice vabitno k Cočevim v Doberdob, kjer so odprli osmico z belim in črnim vinom.
TR/.AŠKO industrijsko podjetje i-šče osebo za delovno mesto programerja ke v svojem centru za obdelavo podatkov. Zahtevana je visokošolska izobrazba in nagnjenje do tega poklica. Pri izbiri kandidatov-k bo dana prednost tistim, ki lahko dokažejo tako strokovno poznavanje jezika RPG II kot tudi izkušnje na tem področju. Delovno mesto je na sedežu podjetja v Trstu. Ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Programer*.
V	REPNICU štev. 2 je odprl osmico Vladimir Rebula. Toči belo in črno vino.
•:> BBBB
iBANCA.OI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA R A N K A
:■ s. p. a. v ••
TRST - ULICA T. FILZI 10.-1	61- G
8. 7. 1980	
Ameriški dolar	830.—
Funt šterling	1970.—
trski funt šterling	1790.—
Švicarski frank	530,-
Francoski frank	202.—
Belgijski frank	28,50
Nemška marka	475.—
Avstrijski šiling	66,75
Kanadski dolar	720.—
Holandski florint	430.—
Danska krona	150.—
Švedska kron-	197,—
Nnrveška krona	167.—
Drahma	20.-
Mali dinar	30,50
Veliki dinar	29,80
Zaradi stavke tajnika odložena sinočnja seja pokrajinskega sveta
Zaradi stavke generalnega tajnika' sinočnje*seje pokrajinskega sveta v Gorici ni bilo. Seja je bila izrednega značaja, predsednik Pagu-ra jo je sklical na zahtevo komunističnih svetovalcev, na dnevnem redu je bil odstop predsednika ter odbornikov in s tem v zvezi tudi izvolitev novega predsednika in novih odbornikov. Profesor Pagura. ki načeluje izpitni maturitetni komisiji v Bellunu, je nalašč za to priložnost prišel v Gorico, a seje ni bilo, kot smo uvodoma omenili, ker občinski in pokrajinski tajniki že nekaj dni stavkajo. Stavka bo trajala do nedelje, 13. julija, in si noči so se predsednik ter načelniki skupin domenili, da skličejo ponovno sejo prvi dan, ko se stavka, konča.
Kot je znano, so v teku med strankami pogovori za sestavo nove večine na pokrajini. V petek naj b: prišlo do sestanka med demokri stjani, socialisti in socialdemokrati, najbrž tudi s prisotnostjo republikancev in Slovenske skupnosti. Soočili naj bi svoja stališča v zvezi s položajem na pokrajini in v goriški ter v krminski občini. Morda bo takrat dosežen sporazum in ob zaključku stavke tajnikov bo najbrž že znana nova koalicija v pokrajinskem svetu.
Zaradi stavke tajnikov je bila odpovedana tudi sinočnja prva seja občinskega sveta v Foljanu in odpade skoraj gotovo jutri tudi prva seja občinskega sveta v Gradišču. V obeh krajih so večino sestavljali komunisti, socialisti in socialdemokrati.
De Carli orisal deželnim svetovalcem položaj podgorske predilnice. Dejal je, da je dežela pripravljena obnoviti finančno garancijo sedanjemu vodstvu tovarne za najem posojila. S tem denarjem naj bi izplačali delavce in tudi nakupili surovine, ki so potrebne za normalni potek proizvodnje v tovarni. Tako bi omilili krizo in ponovno vzeli v
službo tiste delavce, ki so lih pred ilaeajno.
kratkim dali v dopolnilno blagajno Dežela pa išče novega podjetnika, ki bi prevzel podgorsko tovarno in si istočasno prizadeva, da bi se ta odcepila od koncerna. Bustese. 1-stpčasno je dežela pripravila triletni načrt za 14 milijardno investicijo za posodobitev strojev in naprav v tovarni. Ta svoja izvajanja je De Carli ponovil tudi v intervjuju tržaškemu radiu.
menjal Luigi Franco, ki pa ni bil prisoten. Na predlog socialdemokrata Bressana, naj se seja odloži, ker ni še sporazuma med strankami v goriškem občinskem svetu, je zares prišlo do odložitve glasovanja, vendar z drugačno motivacijo. Dva de-mokristjanska svetovalca sta bila opravičeno odsotna. Sta namreč pa turneji z ločniško folklorno skupino. Zato je predsedujoči Perco odložil sejo na soboto ob 18.30. Proti odložitvi so bili komunisti, socialist in mi sovec.
Sinoči sta bili napovedani seji rajonskih svetov v Stražicah in pri Madonnini, danes zvečer sta na vrsti seji rajonskih svetov v Pevmi in Svetogorski četrti. Jutri prideta na vrsto sveta v Podgori in v mestnem središču, v petek pa ona v Štandrežu in na Rojcah. Vse seje se bodo pričele ob 21. uri.
Danes prično deliti nov telefonski imenik
Danes prično razdeljevati v Gorici letošnji telefonski imenik. Spet je v njem precej novih naročnikov na to za današnje pojme nujno u-porabno pogovorno sredstvo.
Poleg novih naročnikov imamo danes v tem imeniku tudi vrsto sprememb. Dobimo namreč nove številke (teh je preko 2.500). Kdor je doslej imel samo štiri številke, prva je bila «2», bo imel, odslej pet številk, prvi dve bor ta «84*. Kdor je imel doslej štiri številke, prva od teh je bila «5», bo imel odslej pet številk, prvi dve bosta «85».
Na pobudo društva «Oton Župančič* bodo v domu Andreja Budala v Štandrežu v soboto, 12. julija, ves dan tekmovali za «2, trofejo Oton Župančič*. Tekmovali bodo v umetnostnem kotalkanju. Že lani je podobna revija dosegla precejšen u speh in so nanjo prišli kotalkarji iz raznih krajev naše pokrajine. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri zjutraj.
ODPRTO POGOJNO VPISOVANJE ZA TEČAJ 450 UR* V SLOVENŠČINI
Tečaji «150 ur» za delavce in odrasle so pomembna pridobitev, ki so jo delavci dosegli v obnovljeni delovni pogodbi leta 1973. S tem se je za vse tiste, ki niso dokončali nižje srednje šole, odprla možnost, da izpopolnijo svoje znanje in dosežejo diplomo, ki jim lahko pripomore, da se bolje uveljavijo na svojem delovnem mestu.
V zadnjem šolskem letu so bili na Tržaškem prvič tudi štirje tečaji v slovenskem jeziku. Goriško tajništvo Sindikata slovenske šole si letos prizadeva, da bi do podobnih tečajev prišlo tudi na Goriškem in zato vabi vse delavce, gospodinje, nezaposlene, upokojence, ki bi želeli tečaje obiskovati, da se do 15. avgusta vanje pogojno vpišejo.
Vpisovanja sprejemajo; učitelj Sergij Korošec za Gorico, prof. Helena Knez za Števerjan, prof. Silvan Kerševan za So-vodnje in prof. Karlo Černič za Doberdob.
Na podlagi števila vpisanih bo Sindikat slovenske šole poiskal najprimernejšo rešitev glede poteka in sedeža tečaja oz. tečajev.
Točnejše informacije bomo posredovali tisku v drugi polovici avgusta.

OB ZAKLJUČKU PIKNIKA NA VRHU
Skoraj tristo udeležencev na tretjem pohodu po krasu
Velika množica obiskovalcev sledila programu folklorne skupine «Javornik» iz Škofje Loke
Skoraj tristo udeležencev na nedeljskem pohodu po krasu, množica poslučalcev in gledalcev na večernem nastopu folklorne skupine «Javornik» iz Škofje Loke ter koncertu narodnozabavnega ansambla Francija Lipičnika. S takim uspehom letošnjega poletnega praznika so Vrhovci upravičeno zadovoljni. Zadovoljni pa so tudi številni obiskovalci, ki so v petek, soboto in nedeljo obiskali prireditveni prostor na Largi. Med slednjimi velja posebej omeniti številne goste iz krajev, s katerimi imajo Vrhovci tesne prijateljske stike. Tako so se nedeljskega pohoda udeležile tudi skupine iz Sel, Podnanosa in Sovodnji pri Škofji Loki. Prav skupina iz tega kraja je prejela priznanje za najbolj množično udeležbo. V skupini Selanov p« je hodil najstarejši udeleženec pohoda, 91-letni Ivan Ferfolja, ki pa je imel zraven še nekaj, čeprav mlajših vrstnikov. Tako se je prireditve udeležil tudi goriški »veteran*, 84-letni Vuga.
Medtem ko je bil pohod v dopoldanskem času in marsikdo ni utegnil priti na to prireditev, se je v večernih urah zbrala na Largi o-

OBNOVA LANSKEGA PROCESA
Dmes v Benetkah prizivni proces proti Mingarelliju in soobtožencem
gromna množica ljubiteljev folklore, za nastop plesalcev iz Škofje Loke, ki so posredovali zanimiv in pester spored plesov.
Po približnih ocenah se je prireditve udeležilo okrog 1000 obiskovalcev, mnogi pa so se zadržali na Largi tudi kasneje, ko je nastopil ansambel Francija Lipičnika.
Prireditelji, člani domačega prosvetnega društva Danica in sekcije VZPI-ANPI, so zadovoljni tudi z obiskom v petek in soboto. V soboto je na prireditvi nastopila tudi ritmična otroška skupina iz Sela.
Tečaj za učitelje gluhonemih otrok
Trije karabinjerski častniki in goriški državni pravdnik naj bi bili oškodovali sedmerico nekdanjih obtožencev - kasneje oproščenih - za petoveljski atentat
V PRVIH 5 MESECIH 1980
Skoro devet milijard posojil za gradbeništvo
Goriška hranilnica je v zadnjem času, točneje v prvih petih mesecih tega leta, dala javnim ustanovam, v glavnem krajevnim upravam, pet posojil v skupni vrednosti 216 milijonov lir. Poleg tega so nudili tudi 151 posojil zasebnikom, ki jih bodo porabili za gradnjo stanovanj in drugih poslopij. To v skupni vrednosti 8.609.000.000 lir. To na celotnem področju goriške pokrajine.
Včeraj v deželnem svetu govor o podgorski tovarni
MENJALNICA
vseh tujih valut
Predstavniki deželnega odbora se bodo danes popoldne sestali s sindikalnimi voditelji in razpravljali o tovarnah, ki so v naši deželi v krizi. še posebno pozornost bodo posvetili vprašanju podgorske predilnice. Po sestanku bo deželni odbornik za industrijo De Carli imel tiskovno konferenco.
O podgorski predelnici je bil govor v deželnem svetu tudi včeraj. Na sejo deželnega sveta jc prišla precej številna delegacija tekstilcev iz Podgore, nekaj časa so v dvorani razobesili transparent, ki je opozarjal na njihov položaj. Na povabilo predsednika deželnega sveta Gollija je odbornik za industrijo
Na prizivnem sodišču v Benetkah se danes prične ponovni proces Dro-ti štirim državnim funkcionarjem, ki jih nekdanji obtoženci za atentat na karabinjerje pri Petovljah, obtožujejo, da so izrabili svoj položaj in nepravilno ravnali z njimi v takratni preiskavi. Kot je znano, je bil prvi proces pred beneškim sodiščem že - v začetku lanskega leta in tudi takrat so bili na zatožni klopi general karabinjerjev Dino Min-garelli, podpolkovnik karabinjerjev Domenico Farro, major karabinjerjev Antonio Chirico in goriški državni pravdnik dr. Bruno Pascoli.
Lanskega 19. marca je bil general Mingarelli obsojen na deset me-
secev zapora pogojno, drugi trije obtoženci pa so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. General Mingarelli, ki je ob času preiskave vodil deželno legijo karabinjerjev v Vidmu, lani pa je služboval na jugu države, je po procesu zapustil aktivno službo in odšel v pokoj.
Proti lanski razsodbi prvostopenjskega beneškega sodišča so vložili priziv obtoženci, tožitelji in sam beneški državni pravdnik, ki je zahteval višje kazni. Tožitelje, sedmerico nekdanjih obtožencev, ki so bili, kot se bodo naši bralci spominjali, v Trstu oproščeni, zagovarjajo odvetniki Battello, Bernot, Maniacco, Pedroni in De Luca, obtožence pa
odvetniki. Devoto, Sorgato in Kosto-ris.
Zasebna stranka meni, da so Lili nekdanji obtoženci, sedmerica mladih Goričanov, precej oškodovani tudi ker so morali presedeti več časa v zaporu, in zahtevajo odškodnino.

Kraški kamen - spomenik v Gabrjah
Ta nad 6 metrov visok naravni kraški kamen so Gabrci posvetili spominu svojih padlih v narodnoosvobodilnem boju. Postavili so ga na lepem prostoru sredi vasi in okolico lepo uredili po zamisli arhitekta Jožeta Ceja. Svečana otvoritev spomenika bo v nedeljo zjutraj. Nanjo so Gabrci. povabili vse prebivalstvo naših krajev in predstavnike krajevnih uprav, manjšinskih organizacij in društev, bivše borce s te in z one strani meje
Prizivni proces se Vrši prav v času, ko prihaja do novih obtožnic v zvezi s petoveljskim atentatom. Pred nekaj tedni je namestnik državnega pravdnika v Benetkah poslal obtožnico branilcu videmskega fašista Cicuttinija (ta se najhrž nahaja v Španiji) češ da je on napravil atentat v Petovljah; dalje vsedržavnemu tajniku MSI Almiran-teju, češ da je Cicuttinija podprl pri njegovem pobegu iz države in še takratnemu goriškemu tajniku MSI odv. Enu De Pascoliju ter njegovi soprogi, češ da sta zbirala denar za pobeglega Cicuttinija. S tem denarjem naj bi bil Cicuttini plačal operacijo na glasilkah (tako ni več moč ugotoviti ali je on telefoniral tisti večer karabinjerjem v Gradišču) in na obrazu (tako ga ni več moč spoznati).
V GRADIŠČU OB SOČI
Starc razglednic« na ogledu v enoteki
V deželni enoteki «La Serenis,sima* v Gradišču ob Soči so v soboto odprli zanimivo razstavo razglednic s starimi motivi iz tega kraja. Gre za zbirke štirih domačinov, ki zbirajo domače starožitnosti in ki so tokrat razstavili več kot 200 razglednic iz obdobja 1890 - 1930. Gre torej za zelo različne čase, za čase ko je v Gradišču bila avstrijska o-blast in za čase ko je tudi v ta kraj prišla nova italijanska oblast.
V pokrajinskem zavodu za gluhoneme v Ulici Seminario so pričeli z vpisovanjem za drugi dveletni tečaj za specializacijo za učitelje gluhonemih. Lahko se vpišejo tisti, ki imajo diplomo učitelja. Tečaj bo trajal dve leti, od oktobra do januarja, v tem času bodo imeli gojenci 300 ur pouka in 350 ur prakse.
Tečaj so priredili, ker je vedno več otrok, ki imajo sicer majhne hibe, niso popolnoma gluhi ali popolno* ma nemi, so pa zaradi tega vključeni v normalne šole. Potrebno pa bi bito, da bi bili učitelji, ki imajo s takimi otroki opravka, vsaj nekoliko poučeni kako ravnati z njimi. To posebno v osnovni šoli. Zaradi tega menijo, da bi bili udeleženci tega tečaja usposobljeni za to posebno službo v osnovnih šolah.
Vpisujejo na tajništvu tečaja v poslopju v Ulici Brass 22, možno pa je tudi telefonirati za pojasnila na številke (0481) 33580 - 84292.
Kino
Gorita
VERDI 17.00-22.00 «11 rito*. I. Thuln in G. Bjorstrand. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Zaprto
VITTORIA 17.00-22.00 «La porno diva*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trii*
EXCELSIOR 18.00-22 00 «Ciao ni*. PRINCIPE Danes zaprto
Nora Gorivu in oko/icu
SOČA 18.00-20.00 «Dva filma za groš*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Potepuh sam*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Kobra». Japonski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna Al Redento-re. Ul. Rosselli, tel. 72 340.
Izleti
Razglednice nam kažejo najrazličnejše motive iz tega kraja in tudi razvaline med prvo svetovno vojno. Marsikatere stavbe, ki je na raz. glednicah vidna, danes ni več, pročelja drugih so bila spremenjena. Na razglednicah pa je moč videti tudi nekdanje trgovine in marsikatero osebnost iz tega kraja. Zanimive so tudi fotografije s slikami cesarja Franca Jožefa in kralja Viktorja Emanuela IH. Časi se pač spreminjajo..
Za razstavo je poskrbel gradiščanski filatelistični in numizmatični krožek, enoteka pa je v soglasju z domačo turistično ustanovo izdala ponatis serije štirih razglednic. Gre za omejeno serijo v 250 izvodih. Razglednice prodajajo v enoteki. Razstava bo odprta do konca meseca*
Slovensko .laninsko društvo bo 27., 28. in 29. septembra priredilo družinski avtobusni izlet v Dalmacijo z obiskom Zadra, Splita in Šibenika ter nekaterih drugih zanimivosti. Pojasnila na sedežu društva v Ul. Malta 2.
Prosvetno društvo Briški grič v Števerjanu bo ob koncu avgusta priredilo tridnevni avtobusni izlet v Beograd z obiskom grobnice predsednika Tita. ogledom hidroelektrarne Džerdap in drugih zanima vosti. Prijave sprejema do 20. julija Silvan Pittoii. Ob vpisu je tra-ba vplačati 90 tisoč lir, kolikor znaša cena potovanja. Za prehod meje je potreben veljaven potni list, oziroma prepustnica z veljavno osebno izkaznico.
Razna obvestila
Ravnateljstvo mestnega plava ga bazena obvešča, da bo ba odprt za občinstvo v dneh 15. 16. julija samo od 12. do 15.30. zaradi tekem v drugih urah.
Prispevki
Franc Devetak iz Sredipolj* daroval 10.000 lir za PD Da in 10.000 lir za sekcijo VZPI Vrhu.
Informacije SIP uporabnikom in delničarjem
1. Razvoj uslug — V letu 1979 se je število telefonskih naročnikov povečalo za 715.789 enot, od leta 1973 to je najvišji zabeležen povišek telefonskih naročnikov, ki so tako konec leta 1979 dosegli skupno 12.171.553 enot. Obenem je število medkrajevnih telefonskih pogovorov doseglo približno 3,1 milijarde. Istočasno se veča tudi število telefonov, ki danes znaša 31,7 telefona na 100 prebivalcev; to število, skupno z že navedenimi, kaže na raven in važnost telefonskih uslug v državi.
2. Razširitev naprav — Nameščenih je bilo 734.881 novih številk v centrali, postavljenih 3.122.409 veznih kilometrov mestnega omrežja in 1.197.162 veznih kilometrov medmestnega omrežja, tako da so bili zagotovljeni zgoraj omenjeni poviški uporabe in prometa.
3. Obseg investicij — V letu 1979 so znašale investicije 1.586 milijard lir. Težave, ki so v dobršni meri ovirale investicije poslovanja, so omejile cilje že prej začrtanih programov. Raven doseženih izdatkov pa je vseeno ohranila pomembno vlogo v državni gospodarski bilanci.
4. Zaposlovanje — V izredno težavnem letu je Družba nadaljevala s politiko zadovoljiti najnujnejše potrebe uslug s • • •• -m- hi * v primernimi kadri. Ta personai je na
koncu leta obsegal 71.527 enot, to se pravi 760 enot več kot lani. Realizirane investicije so v letu 1979 zagotovile stalnost zaposlitve v telekomunikacijskem sektorju, ki sam zaposluje skupno 300.000 oseb.
5. Ekonomski rezultati — Prvič, odkar posluje, je Družba poslovno dobo zaključila z izgubo v višini 485,8 milijarde lir, ki pa jo v celoti krijejo rezerve. Občutila je namreč veliko zamudo v povišanju telefonske tarife, ki je vstopila v veljavo šele 1. januarja 1980. Amortizacije v poslovnem delu 1979 znašajo 636 milijard lir, kar pomeni že prvi korak k nadoknadenju razlik nakazil iz preteklih let.
6. Bližnja bodočnost — Da se ohrani vodilna funkcija v sektorju za telekomunikacije in da se ne zaostane za drugimi svetovnimi telefonskimi sistemi, predvsem evropskimi, bo potrebno prilagoditi sredstva. Treba je namreč u-ravnovesiti razliko med stroški in dohodki, ki jo ustvarja monetarna devalvacija, razliko ki ovira regularni razvoj državne telefonije.

m
SIP in industrijski operaterji na področju italijanske telekomunikacije so v stanju tako tehnično kot organizacijsko zadostiti povpraševanju uslug, toda v svojem delovanju čutijo potrebo po ekonomsko in finančno uravnovešeni sliki, ki bi jim omogočila premostitev današnjih ovir in pomagala pri nadaljnjem poslovanju v interesu telekomunikacije in celotne države.
5IP
Societa Italiana per I' Esercizio Telefonico
POMEN ENOLETNEGA POSLOVANJA
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Benetke:
Koncert za jutri
13.30	TV DNEVNTK Danes v parlamentu
17.00	Človek , ki je prišel od daleč, 4. nadaljevanje.
17.50 Velika parada, risanka
18.15	Hladno, hladno
18.30	VVoobinda
19.20 HEIDI
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	TV DNEVNIK
20.40 KOJAK - TV film
V	neki dvorani eksplodira bomba. Več ljudi se reši. ker jih je neki klient pred eksplozijo opozoril na peklenski stroj. Policiji uspe u-gotoviti, da je bil listi, ki je ljudi opozoril Portoričan. Bi) je to Olivarez, policijski so delavec, ki pa je po eksploziji izginil. Policijski komisar Kojak zve, da ie Oliva-rez odšel k neki svoji sestri v Atlantik City. Zato Odhiti tja in uspe mu takoj Gliva-reza najti, toda ta ne odpre ust. .
21.35 Človek iz Sahare
V	Sahari živi pleme ali bolje rod Tuaregov. So muslimanske vere, ki so jo prevzeli v poznejših stolet jih. vendar so hkrati ohranili svojo staro kulturo. Dolgo časa so odklanjali Islam in o tem govori celo njihovo ime, saj beseda «tuareg» pomeni — od boga zapuščeni. Nekoč so bili ljudje plemena ali naroda Tuareg absolutni gospodarji Sahare. Praktično je šlo za vojščake, ki so gospodarili nad drugimi pre bivalstvi, nad podrejenimi plemeni. Danes so edino ženske tega plemena v Sahari tiste, ki so muslimanske vere in ki so si snele fe-OTžo Še več, edino ženske Tuaregov imajo pravico zahtevati ločitev od ..akonskega tovariša, od moža.
22.05 Športna sreda
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.15	Kinematografija
17.00	A. Hitchcock:
OBRAČUN TV film Mladinska oddaja
17.45	Risanke
18.00	Program o znanosti in tehni ki za mladino
18.30 Iz parlamenta
Dnevnik 2 — športne vesti
19.15	George in Mildred — TV film Za Georga Roperja ie prišel čjs. da si najde delo. ^.ato se predstavi na uradu za delo. Med številnimi pobudami -se tnu.tzdi,.djt,je«najb(>ljša tista, ki mu nudi mesto arhivarja pri neki nepremičninski družbi. Toda ravnatelj podjetja hoče sprejeti v službo za arhivarja — ž-insko. George se razočaran vrne domov in pove to ženi Mildred, ki se takoj odloči, da bo ona prevzela službo arhivarja, George pa bo ostal doma za gospodinjo. .
Na koncu Vremenske razmere
19.45	DNEVNIK 2 - UD PUH STUDIO
20.40 Robinovo gnezdo TV film
Ko je neki klient končal bo gato kosilo, je izjavil, da nima denarja, da bi račun pla čal. Vsa besna Vicky hoče poklicati policijo, Robin pa ugotovi, da je nezaželeni gost pravzaprav njegov pri jatelj. Gre za Vernona Pot-terja, s katerim se je spoznal v kuharski šoli.
21.05	V evroviziji:
IGRE BREZ MEJA
Igre brez meja se ponavljajo že petnajst let in kakor ka žejo proučevanja sledi temu programu veliko občinstva. Vprašanje je. kako bo to v bodoče. Na vsak način je ta oddaja še vedno zanimiva za ne preveč zahtevno pu bliko.
22.30	Življenjske zgodbe
Turin in nemško mesto Fre chen sta dve mesti, kamor se seli veliko ljudi iz kraja Rocchetta SanČAntomo. V Turinč že dolgo let živi veliko ljudi iz tega kraja, ve liko tako imenovanih Ro<-chettanov. Eden teh je Do-nato Bozza, ki mu pravijo tudi champagnone. Ta ni prišel sem po svoji volji, pač pa je moral priti sem z družino. V nemškem mestu Frechen živi sedaj nekaj desetin družin iz istega kra ja. Čeprav živijo tu že dol go let, se še niso vživeli v krajevne razmere.
Ob koncu TV DNEVNIK -ZADNJE VESTI Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.15	22.55 <-Pupi dei fratelli Napoli di Catania»
19.20 Razstava novega Hlma v Pesaru
19.50 Znanstvenikov portret
20.05	Jezik na vsakogar
20.40	«La cerimonia
22.40	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.40	Poročila
18.45	Umetnost na jugoslovanskih tleh
19.10	Festival mladinskih pevskih zborov v Celju
19 40 OBZORNIK
19.55 Ne prezrite
20.10	Risanka
20.26 Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	IGRE BREZ MEJA; prenos iz Italije
23.00	V znamenju
Koper
20.00	Otroški kotiček
20.15	Stičišče
20.30	Risanke
20.45	TV DNEVNIK
21.00	Dobro vzgojena dekleta film
22.30	Glasbena oddaja
Zagreb
19.15	Pisani svet
21.00	IGRE BREZ MEJA
22.35 Prosta sreda
ŠVICA
16.00	Kolesarstvo
20.00	TV DNEVNIK
20.10 Srečanja
20.45	Deželne vesti
21.05	V evroviziji:
IGRE BREZ MEJA
22.45	«La stirpe di Mogador*
23.40	TV DNEVNIK
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Čoln - šport in razvedrilo; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 'Folklorni odmevi;
12.00	«Pod Matajurjan*, posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali- 14.30 Roman v nadaljevanjih «Moč prete-klosti» - 3. del; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Svoboda je terapevtična (ponovitev); 16.30 Orkestri in zbori; 17.10 Klasični album: češkoslovaški skladatelji;
18.00	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (ponovitev); 18.30 Jazz na koncertnem odru.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30,
20.30	Poročila; 8.00 Glasbeni program; 9.15 15 min. s skupino Je-sus Wayne; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.15 Poje Baiardi; 10.40 Mozaik; 11.03 Glasbeni program; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Lucianovi dopisniki; 14.33 Izbrano za vas; 15.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo;
15.15	Glasbeni program; 16.00 Na odprtem; 16.15 Edig Galletti; 16.45 Dalmacija in njene pesmi;
17.00	Igra ansambel The Tattoos;
17.15	Glasbeni program; 18.00 Jugoslovanska glasba; 19.15 Orkester in zbor Hugo Montenegro; 20.15 Glasbeni -program.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30, 16.00, 17.30 Poročila; 7.00 - 8.30 Glasba za dobro jutro; 7.05 Koledar; 7.15 Reklame; 7.37 Objave, kinospo-red; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 14.05 Zapojmo pesem - spored mladinske zborovske glasbe;
14.30	Mel^ije na tekočem traku;
15.00	To smo mi - glasbena oddaja za mlade; 15.37 Objave; 15.40 Glasbeni notes, reklame; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narodno - zabavna melodija na vaš telefonski klic - 25-888; 17.45 Objave in zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,15.00.
19.00	Poročila; 6.00 - 8.45 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbeno - go vorni program; 11.00 Dnevni va riete; 12.03 Glasbeno • govorni program; 13.15 Poštna kočija; 13.20 Pogovor s poslušalci; 14.00 Oddaja o Toscaniniju; 14.30 Knjiž na polica; 15.03 Rally; 15.30 Po poldanska srečanja; 16.30 Radijska priredba; 17.00 Patchvvork;
18.25	Socialisti med zgodovino in kroniko; 19.20 Glasbeni program.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 13.55, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00	8.45 Glasbeno prebu
jan je; 9.05 Radijska priredba; 9.32 Radijska priredba; 11.32 Ti soč popevk; 12.50 Glasbena odda ja s Corradom; 13.35’ Filmska glasba: 15.00	19.14 Poletni čas:
15.06 Popularna glasba; 15.45 Ra dijska priredba; 17.32 Glasbeni program; 17.55 Radijska prired ba; 18.08 Radijska priredba; 19.50 D. J. Special.
LJUBLJANA
7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Po ročila; 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.45 Radijski pevci pred mikrofonom; 10.05 - 11.00 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.05 - 12.35 Rezervirano za . . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.00 Danes ob 13. - Iz naših krajev • Iz naših sporedov; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Pri poročajo vam . . .; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo .. . ; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 Loto vrtiljak; 18.00 Studio ob 17.; 19.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 19.15 Naš gost; 19.30 Kaj radi poslušajo; 19.55 Minute za EP: 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom . . .;
21.00	Koncert za besedo - Misel;
21.25	Srečanje z Božidarjem Kan-tušerjem; 22.05 VVolfgang Ama-deus Mozart: Odlomki iz opere *Don Juan»; 23.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini;
23.25	Iz naših sporedov; 23.30 Re vija slovenskih pevcev
KOLESARSTVO
TOUR DE FRANCE
Hinault v rumeni majici Zoetemelk osvojil etapo
Bnetončeva porednost na skupni lestvici (pned včerajšnjim etapnim zmagovalcem) pa je dokaj skromna (21 sekund)
LAPLUME — »Na letošnjem np-T11 b° padla odločitev na Pire-ejih; če me bosta Zoetemelk in traper napadla tam, se verjetno ne mo®e' braniti in bom dirko iz-?"1. Na zadnjo etapo (na krono-eter) ne računam; tam ne bi več {"ogel dobiti nazaj izgubljenega.* ® 80 besede Bernarda Hinaulta, no-Prvaka skupne lestvice, po Porodu na cilj včerajšnje etape na ronometer od Damazana do La-Piumea, dolge 51 km. ta etapa mu je prinesla šele peto za Zoetemelkom, ki je prese-z lahkoto, s katero je osvojil mesto včerajšnje etape. Hi-1 a je sicer res prvi na skupni estvici, toda Zoetemelk mu na tej razpredelnici sledi z borimi 21 se-i . ami zaostanka, kar je zelo ma-1 . }_n yerjetno tudi premalo, da bi Wa° ™nault zanesljivo računal na ka? •? znia80- Pa tudi zaostanki ne-wrih drugih tekmovalcev niso zali*0 ^astronomski*: Pevenage ima ostanek manj kot poldrugo minu-n , Vendar morda Hinaultu ni tako dv aren kot Kuiper, ki ima le še v ® sekundi večji zaostanek od Pe-ttl"a8ea. Pozabiti namreč ne sme-sta °ba Nizozemca, Zoete-odP^ ^ ^u*Per (zlasti prvi) tudi tjčna gorska vozača in se imata izkazati prav tam, kjer bo uiault zaradi poškodbe kolena preti J nebogljen. Bretoncu namreč ni-hJ^ajšnji dan ni minil povsem sn^ “O^n in je moral krepko sti-knll* 20*)e' da je zvozil progo do ovrsfit kfez večJe škode za svojo
n	je bilo včeraj nekoliko bolj
nitil jeno tekmovalcem kot v zad-J}n. dneh: veter je tekmovalcem sevi!) Cel° v brbet. Deževalo pa je, bil •’ tako kot vedno. Proga ni l„ha 'zrazito težka, zato so favoriti Ko diktirali svoj tempo ter si pri-slak-- net°liko več prednosti pred ram01' kolesarji. Med te pa mo-d;0 P? včerajšnji nujno uvrstita tu-_ breJŠnjo rumeno majico, Franco-a ■“evenagea. Trenutno je sicer še =uno tretji, toda njegov nastop je val '3rav° razočaranje. Za zmago-aicem je zaostal za več kot sedem minut.
. SKUPNA LESTVICA *• Hinault (Fr.)	52.02’05”
“• Zoetemelk (Niz.)	po 21”
”• Pevanage (Bel.)	1'29"
l Kuiper (Niz.)	T31”1
“• Bazzo (Fr.)	2’40”
Claes (Bel.)	„	4’24”
:• Lubberding (Niz.)	5'03”
*• Van De Velde (Niz.)	6’M”
5°nnet	(Fr.)	6T3”
Perret	(Fr.)	6'27"
. „ ETAPNA LESTVICA
Zoetemelk (Niz.) 1.10’24'' (p.h. 44,122 km na uro) f- Kuiper (Niz.)	po 40"
T Agostinho (Port.)	1’09”
l Oosterbosch (Niz.)	112”
“• Hinault (Fr.)	F39”
2' ge Muynck (Bel.)	1'44”
a Knetemann (Niz.)	156”
*•	Perret	(Fr.)	1'58"
in	Huclos	- Lassalle (Fr.)	1'59”
Chassang (Fr.)	2’04”
Banes bo na vrsti 12. etapa, ki n« tner‘l,a 193 km in bo v bistvu zad-*P°ditek» pred naskokom na Pi-DrtofJe'. Jut-rl bodo namreč morali jTevoz.it i 189 km dolgo progo Pau -ral?«ers les Luchon, ko se bodo moški ^vzpeti na kar štiri visoke gor-VPT.brelaze. Po tej etapi bo »Tour* koni* no dobil že precej bolj do-q?’)0 podobo, kot jo ima sedaj.
? . H so včeraj sporočile organi-m arJem dirke, da morda jutri tek-sedi ci ne b°do mogli voziti preko pj Tourmalet. Na tem gorskem Ra ie namreč še mnogo sne sn’ katerega do včeraj še vedno ni tak Us,Pel' odstraniti s cestišča in Če ? bo dokončna odločitev c tem, oodo tekmovalci vozili oreko te-Sedla ali ne, padla šele dares.
^°OOMET
Italijanski nogomet tone v dolgovih
— Marsikdo se bo vprašal, nnt»° ^ mogoče, da so italijanski ti t,0rrie^n‘ klubi pripravljeni odšteje"® stotine milijard lir za bolj ali nl znane nogometaše, ko pa so
samo dolgovi enajsteric v prvi lig’ v pretekli sezoni dosegli 50 milijard lir. O tem poroča zadnja številka «11 Mondo», ki bo danes v prodaji in ki pravi, da so dolgovi celotnega italijanskega profesionalnega nogometa celo presegli 100 milijard lir, medtem ko dohodki sploh ne krijejo niti običajnih režijskih stroškov. Ti stroški znašajo kar 60 milijard (od česar gre za plače in nakup igralcev okrog 23 milijard), medtem ko čisti dohodki ne presegajo 45 milijard. Pri tem «H Mondo» navaja, da so si v pretekli sezoni največje dolgove nakopali Roma, Torino, Fiorentina, Inter in Napoli.
KLJUB DOVOLJENJU INTERJU
Pomisleki Mance o izdatkih za tuje nogometaše
RIM — Znani avstrijski nogometaš Herbert Prohaska bo v prihod nji sezoni zagotovo igral pri lnter-ju: včeraj je padla še zadnja ovi ra za njegov prestop v vrste m; lanskega moštva. Minister za zunanjo trgovino Enrico Manca je namreč sprejel Interjevo prošnjo za prenos valute (900 milijonov lir), potrebne za nakup Prohaske, v tu jino. Pri tem je Manca izjavil, da je izredno podrobno proučil to vpra Sanje in se je odločil šele po posvetovanju s predsedstvom vlade in nekaterimi drugimi ministrstvi. Pristavil pa je, da to ne pomeni nikakršnega «precedensa», ki naj bi avtomatično veljal tudi za morebit ne prošnje drugih klubov. Vsak primer, je poudaril Manca, bodo po
sebej proučili, še zlasti, če bodo vsote izredno visoke, kar se še zdaleč ne sklada s težavami, ki jih preživlja italijansko gospodarstvo.
BOKS
CAGLIARI - V dvoboju za državni naslov v mušji kategoriji je Paolo Castrovilli po točkah premagal Emilija Piredduja. Srečanje je bilo dokaj zanimivo in skoraj ves čas izenačeno, toda mladi Castrovilli je v zadnjih krogih z lahkoto premagal 10 let starejšega nasprotnika.
ATLETIKA
ZA 01V MOSKVI
Nekateri italijanski tekmovalci so že prispeli v moskovsko olimpijsko naselje. Na sliki: Italijani se rokujejo z libijskimi tekmovalci	(Telefoto AP)
NiiiiiiiiiuiMiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfHiitiiiifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinttiiiMiB
KOŠARKA
V PRIHODNJI SEZONI
DALIPAGIČ V BENETKAH
Nastopil bo pri Reyer- Carrera, bivšem Canonu
BEOGRAD — Dražen Dalipagič, eden najboljših jugoslovanskih košarkarjev, edini, ki se je doslej, in sicer po osvojitvi kolajne na olimpijskih igrah v Montrealu, udeležil poskusnih treningov za prestop med ameriške profesionalce, bo prihodnje leto igral pri italijanskem mo štvu Reyer - Carrera iz Benetk, ki mu je lani le za las ušel orastop v A-l ligo. Dalipagič sicer ne bi imel še pravice odpotovati v tujino, ker ni dopolnil 30. leta, vendar je Košarkarska zveza Jugoslavije tokrat naredila izjemo, kot se je pred časom že zgodilo s Šolmanom in Slavničem ter nekaterimi drugimi
										
NOGOMET
V srečanju veteranov
Juventina uspešna v Mirnu proti ekipi ŽNK Železničar
Prihodka tekma bo septembra v Štandrezu - Juventina trenutno v vodstvu zaradi boljše razlike v golih
Športnike se ponavadi slavi in občuduje, ko so na vrhuncu športne kariere, medtem ko se jih potem, ko se nehajo aktivno baviti s športom, kaj rado pozabi. Zato je treba pohvaliti pobudo organizatorjev tradicionalnih srečanj veteranov ŠD Juventina iz Štandreža in ŽNK Železničar iz Šempetra.
Srečanja veteranov pa niso samo koristna, marveč tudi zanimiva. To je dokazala sobotna tekma na igrišču v Mirnu, H je privabila kar lepo število gledalce/.
ŽNK železničar — Juventina 1:3
ŽNK ŽELEZNTČAR: Julijan Bed-nar (Ciril, Brezavšček, Olivi.j Leban), Franc Bajt (Franjo Anič), Marjan Žibernik (Marjan Ušaj), A-lojz Gulin, Ivan Markič (Emil Mozetič), Miljenko Linzender, Jožko Saksida, Emil Brajnik), Sandi Pe-tejan (Ivan Faganel), Vitko Uršič, Lado Arčon (Renato Blažiča, Marjo Hlede), Jože Orel (Marko Černič).
ŠD JUVENTINA: Franko Pizzi, Mirko Paškulin, Emil Nanut), Lu-ciano Mosetti, Edi Tabaj, Bruno Ru-pil, Giulio Costelli, Dario Nanut (Frido Oblak), Marino Petejan (Miloš Tabaj), Jelko Petejan (Milan Gomišček), Renzo Coco, Bruno Puia.
Pri Železničarju sta bila najstarej-ša igralca Jože Orel, ki je februarja letos dopolnil 60 let in Jožko Saksida, ki bo isto starost dosegel septembra letos. Starosta Juventine je bil kar dvanajst let mlajši in sicer je bil to Mirko Paškulin, rojen leta 1932.
Sodniška trojka v sestavi Franco Braini, Ivo Ferfolja in Jožef Pe-tejan je bila iz štandreža.
Juventina je povedla v 17. minuti
	
z Milošem Tabajem, ki je malo pred tem stopil na igrišče. Samo pet minut kasneje je Železničar izenačil. Strelec je bil Faganel, ki je v 28. minuti z lepim strelom z glavo zadel vratnico. Tik pred koncem prvega polčasa (igrali so dvakrat po 30 minut) je Juventina zapravila e-najstmetrovko. saj je Edi Tabaj poslal žogo naravnost v roke vratarja Brezavščka. V drugem polčasu je M. Tabaj drugič popeljal Juventino v Vodstvo, pet minut pred koncem ')a je Gomišček vodstvo še povišal. Tudi Železničar je imel več priložnosti. a je v drugem polčasu zadel le prečko.
Po tekmi so spregovorili Aldo Žez-lin v imenu organizacijskega odbora, predstavnik DPO Krajevne skupnosti Šempeter Jože Eleršič in predstavnik Juventine Dino Roner. Govorniki so poudarili pomen teh srečanj za gojitev prijateljskih vezi, ki so v tem času, ko svet pretresajo hude mednarodne napetosti, še kako potrebne.
Stanje v točkah je po dveh tekmah izenačeno, Juventina pa je v vodstvu zaradi boljše razlike v golih (dala je 4 gole, prejela tri). Tretja tekma bo septembra v Štan-drežu, preostali dve pa prihodnje leto v Biljah oziroma Štandrežu.
Peter Budin
NOGOMET
Moro ostane pri Ascoliju
MILAN — Napovedi izvedencev, da se bo nogometno tržišče le razživelo, se niso uresničile. Tudi včeraj številna pogajanja niso obhodila nič konkretnega. K temu so «pri-pomogli* tudi nekateri nogomCnši, ki bi raje ostali blizu doma ali v klubu, kjer so doslej igrali. Tako je branilec Verone Gentile odklonil preselitev v Pižo. Kaže. da tudi Giordano ne mara k Milanu. Poveg tega pa je predsednik Ascolija, Rozzi, umaknil s tržišča Mora, za katerega se je zanimal Napoli.
(Simonovičem, Kapičičem m Kne že vicem).
Dalipagič bo tako tretji jugoslovanski predstavnik, ki bo nastopil pri beneškem klubu (bivšem Noale-xu, Splugen Brauu, Canonu in sedaj Carreri). Pred njim sta namreč že igrala Nemanja Djurič (od jeseni 1965 do poletja 1968), ter Trajko Rajkovič, član OKK Peo-grad in državne reprezentance. ?a Partiz.ana bo Dalipagičev odhod nedvomno precejšnja izguba, čeprav v lanskem prvenstvu, po odsluže-nju vojaškega roka, ni upravičil slovesa najboljšega evropskega košarkarja, ki ga je osvojil leta 1978.
BOKS
Holmes brez težav ubranil naslov
BLOOMINGTON (Minnesota) -V ponedeljek pozno zvečer sta bila v boksarskem večeru v Bloomingto-nu (minnesota - ZDA) na sporedu dva dvoboja za svetovni naslov (po verziji WBC). Kot so si vsi pričakovali, sta Larry Holmes (v težki kategoriji) in Saul Mamby (v super-lahki kategoriji) obdržala svoja naslova.
Američan Larry Holmes je premagal rojaka Scotta Ledouxa s k.o.
______	______ _______ _	_ ________ na krono-
oblekel rumeno majico, Nizozemec Joop Zoetemelk (levo) pa ie na odru zmagovalcev čestital za ta uspeh (Telefoto AP)
Uwnc°z Bernard Hinault (desno) je po včerajšnji etapi
oblplfpl mmonn mniirn NIznrAtnpp .Tnon Zoetemelk
KOŠARKA
CASERTA — V okviru priprav za nastop na bližnjih olimpijskih igrah je italijanska državna košarkarska reprezentanca igrala tudi z ameriško ekipo Nit Ali Star. Potem, ko je v prvi tekmi slavila (o tem smo že poročali), pa je v drugem srečanju klonila s petimi točkami razlike (65:60), Najboljši na igrišču je bil Američan Turner, medtem ko sta se pri «azzurrih» izkazala Meneghin in Villaita.
Italija je nastopila z naslednjo postavo: Brunamonti 5, Silvester 8, Gi-lardi 2, Della Fiori 6, Solfrini 10, Meneghin 10, Villaita 8, Vecchiato 5, Marzoratti 4, Generali, Sacchetti 2. Na igrišče nista stopila Bottelli in Bonamico.
Muhammad Ali (na sliki) se bo v dvoboju za naslov svetovnega prvaka težke boksarske kategorije verjetno pomeril z Larryjem Holmesom v Kairu
v sedmem krogu. S to 35. zaporedno zmago (in sedmo zaporedno, ki se je končala pred 15. krogom) je izenačil rekord slavnega bokserja Joea Luisa, ki je tekmoval v razdobju med 1940. in 1950. letom.
Proti koncu septembra se bo Holmes po vsej verjetnosti pomeril z Muhammadom Alijem. V tem dvoboju, ki naj bi bil v Egiptu, bo zmagovalec dobil približno 15 milijonov dolarjev.
V drugem dvoboju za svetovni naslov v superlahki kategoriji je A-meričan Saul Mamby premagal po trinajstem krogu s tehničnim k.o. 2B-let:iega Portoričana Estebana de Jesusa. Ta dvoboj pa je bil (v nasprotju s prejšnjim) zelo izenačen in se je odločil šele v dvanajstem in trinajstem krogu, ko je svetovni pr; vak z nekaterimi natančnimi udarci spravil v težave in dvakrat podrl
na Pa izzivalca
RUGBY
Al)CKLAND -- Italijanska repre zentanca v rugbiju je včeraj zjutraj v Aucklandu (Nova Zelandiia) viso ko klonila proti ekipi «AU Black* s 30:13 (13:3). »Azzurri* pa v tej tekmi, ki ie bila najtežja na turneji po Novi Zelandiji, niso bili na ravni nasprotnika. Italijanska reprezentanca se je nato preselila v Avaruo, kjer bo danes odigrala zadnje srečanje na novozelandskih tleh.
PLAVANJE
CAPRI-NEAPEIJ
REKORDNO ŠTEVILO PRIJAV ZA NASTOP
Prijavilo sc je namreč že 48 tekmovalcev iz 20 držav
V nedeljo bo na sporedu 27. tekmovanje v maratonskem plavanju na progi Capri - Neapelj. Včeraj so v Neapelj že prispeli predstavniki mednarodne zveze za plavanje na dolgih progah, ki bodo izkoristili to priložnost, da bodo izvolili novi odbor.
Maratonsko plavanje od Caprija do Neaplja velja kot poluradno svetovno prvenstvo na dolgih progah. Za to tekmovanje je vsako leto več zanimanja in letošnje prijave obetajo rekordno število nastopajočih. Doslej so že prispeli zastopniki Nove Zelandije, Francije in Argentine. Posebno zanimanje vlada za nastop Novozelandcev, ki letos prvič nastopajo na tej prireditvi.
Za letošnji nastop so se prijavili tudi Jugoslovani, ki sodijo v zadnjih letih v sam svetovni vrh v tej šnortni zvrsti.
KOŠARKA
NA TURNIRJU V SKEDNJU
Doslej le en poraz La Bore
Na poletnem košarkarskem turnirju «San Lorenze* v Skednju, ki ga organizira Servolana, so košarkarji Jadrana, ki nastopajo pod imenom »Discoteca La Bora*, osvojili tri tekme in eno zgubili. Premagali so dvakrat (v prvi fazi turnirja) ekipo AGIP in sicer s 95:80 in 107:103 ter enkrat moštvo Color Arte s 85:76. Edini poraz so doživeli na drugi tekmi s Color Arte
in sicer s 93:83.
« » •
GOTHENBURG - Anglež James Ovett je na mitingu v Gothenburgu z lahkoto zmagal v teku na 800 m s časom 1’48”16. Atlete je oviral močan veter. Čas Ovetta, ki je prvak v teku na eno miljo, pa je skoraj 6 sekund slabši od svetovnega rekorda njegovega rojaka in nasprotnika Sebastiana Coea <T42”4)
MOTOCIKLIZEM
Čeprav je izgubil veliko mest, je z izredno zagrizeno vožnjo zasedel drugo mesto.
SKUPNE LESTVICE 50 ccm: 1. Lazzarind 62 točk, 2. Dorflinger 57 točk, 3. Tormo 36 točk.
125 ccm: 1. Bianchi 58 točk, 2. Nieto in Bertin 51 točk.
250 ccm: 1. Mang 79 točk, 2. Espie 36 točk, 3. Balhngton 30 točk.
500 ccm: 1. Roberts 55 točk, 2. Mamola 43 točk, 3. Lucchinehi 34 točk.
OBJAVLJEN SEZNAM REPREZENTANTOV
Morda bodo v ekipo vključili še nekaj atletov
RIM — Italijanska atletska zveza je včeraj objavila seznam italijanskih atletov, ki bodo letos zastopali Italijo na moško /skih olimpijskih igrah.
Seznam teh tekmovalcev in tekmovalk je tak:
MOŠKI 100: Mennea
200: Mennea, Zuliani in Marchio-retto;
400 in 4x400: Tozzi, Zuliani, Ma-linverni, Mennea, Flavio, Borghi in Marchioretto;
800: Grippo;
1500: Fontanella;
5000 in 10.000: Ortis:
3000 zapreke: Gerbi in Volpi; višina: Tamberi, Raise in Paolo Borghi;
kladivo: Urlando; maratonski tek: Marchesi in Ma-gnani;
hoja (20 km): Maurizio in Gior-gio Damilano; deseteroboj: Brogini.
ŽENSKE 100 in 200: Masullo.;
400 in 4x400: ‘Bottiglieri, Rossi, Procelli, Masullo, Rossanna Lombardo in Dorio;
800: Dorio, Possamai, Porcelli; 1500: Dorio in Possamai; kopje: Quintavalla; krogla: Petrucci; višina: Simeoni.
Italijanska atletska zveza je tudi sporočila, da bo morda v zadnjem trenutka vključila v olimpijsko moštvo tudi metalca diska Simeona in De Vincentiisa, če bosta v prihodnjih dneh dosegla primerne rezultate.
Vodstvo italijanske atletske zveze je takoj po objavi sestave reprezentance izrazilo svoje obžalovanje vsem tistim atletom, ki so trenutno pod orožjem in katerim, kot je znano, italijanska vlada za odhod v Moskvo (zaradi dogodkov v Afganistanu) noče izstaviti potnega lista. Italijanska atletska odprava v Moskvi bo tako precej okrnjena,
iiiiiiiiimiiifiitiiiiiiiiiuiiimiiiiimiiiiiHiiiimiiiuitiMniiiiuMitiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiMiiNi
Panatto boli hrbet

Američan Roberts
klonil v Zolderju
ZOLDER — Motociklistična velika nagrada v Zolderju je bila dokaj uspešna za italijanske barve saj so Italijani osvojili tri druga in eno tretje mesto. V najmanjši kategoriji (50 ccm) je zmagal Švicar Dorflinger na kreidlerju, drugi je bil Lazzarini, ki še vedno ostaja na vrhu skupne lestvice.
V	kategoriji do 125 ccm je bil prvi Španec Nieto, Reggiani pa je bil tretji. V kategoriji do 250 ccm pa je osvojil dirko Mang (kawasa-ki), drugi pa po zelb borbeni dirki Marchetti.
V	najbolj prestižni kategoriji do 500 ccm pa je Američan Kenny Roberts končno klonil in dospel na cilj šele tretji, za Mamolo in Luc-chinellijem, ki je imel v tej dirki veliko smolo, saj se je v petem krogu moral skoraj ustaviti, ko mu je padel pred vozilo Graziano Rossi.
•iHiiiiiiiininiiiiiiiitiiniiiiiiiMmiiiiiiifHHiMiiHiiimuiMiiiHiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiimiiiiriiinifniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiii
Italijanska teniška reprezentanca bo v naslednjem kolu mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal igrala s Švedsko. Severnjaki bodo nastopili brez svojega najboljšega igralca Bjorna Borga, ki Je zaradi krčev v želodcu odpovedal svoj nastop. Vse pa kaže, da imajo podobne težave tudi v italijanskem taboru. Med včerajšnjim treningom je namreč zapustil igrišče zaradi bolečin v hrbtu tudi najboljši italijanski Igralec Adriano Panatta (na sliki se ovija v odejo)	(Telefoto AP)
KOŠARKA
V NABREŽINI
Sokolov turnir s štirimi ekipami
Na sporedu bo v soboto in nedeljo • Poleg domačinov bodo igrale še ekipe Poleta, Kontovela in Ilirske Bistrice
ŠD Sokol priredi letos turnir v košarki za igralce letnika 1966 - 67 to se pravi za tiste, ki so v minuli sezoni nastopali v kategoriji dečkov. Igrale bodo štiri slovenske ekipe in sicer:	Ilirska Bistrica, Kontovel,
Polet in domača peterka. Letos je Sokol navezal prvič stike z ekipo iz Ilirske Bistrice. Upajmo, da se bo s časom sodelovanje s tem društvom vedno bolj utrdilo in da bo prišlo do raznih gostovanj bodisi z
ene, kot z druge strani.
Tekme se bodo odvijale v dveh dneh s sledečim urnikom: sobota, 12. 7.
17.30	Sokol - Polet,
19.00	Ilirska Bistrica - Kontovel nedelja, 13. 7.
10.00	finale za tretje mesto
11.30	finale za prvo mesto
Sledilo bo nagrajevanje.
Ob tej priliki bo tudi društveni praznik na tamkajšnjem travniku.
BOKS
RIM — Rocky Mattioli, je včeraj popoldne odpotoval v London, kjer se bo srečal s Hopejem. Rocky Mattioli je pred odhodom dejal, da je prepričan v svojo zmago. Očitno je italijanski boksar v precej dobri formi, čeprav tehta kilogram manj kot v prejšnjem srečanju z istim nasprotnikom. Mattioli je še dejal, da je na nesrečo, ki jo je imel v prejšnjem srečanju, že pozabil in popolno zaupa v svoje sile, v svojo pripravo in v svojega trenerja. Pripomnil je še, da je v Rimu našel prave pogoje za treniranje. Vsekakor pripravam nasprotnika v zadnjem času ni mnogo sledil, toda se ga dobro spominja še od zadnjega srečanja, »čeprav se ga ne bojim,* je pripomnil, »bom vseeno pazljiv, posebno bom pozoren na njegov levi kroše*.
Vsekakor je šel Mattioli v London z namenom, da zopet osvoji naslov svetovnega prvaka. Spremljali ga bodo še menažer Branchini, trener Tazzi in zdravnik Sturla.
saj bodo med drugimi manjkali tudi Lazzer in Caravani, brez katerih ni bilo mogoče sestaviti štafete 4x100 m, zaprekaš Scartezzini, skakalec v višino Di Giorgio, ki bi lahko realno upal na osvojitev ene izmed kolajn, kladivarja Bianoliini in Podberšček ter kar pet tekmovalcev v hoji od skupno šestili, ki so bili prvotno na olimpijskem seznamu.
V italijanskem moštvu vladi tudi še negotovost, če bo odpotoval sploh Mennea, ki je že javno izrazil svoje osebne pomisleke (političnega značaja), prvič pa se bo tudi zgooi-k>. da (zaradi slabih rezultatov) ne bo v italijanski ekipi tekmovalcev ne na moških, pe na ženskih ovirah.
KOŠARKA
MESSINA — Madžarska košarkarska ženska reprezentanca je v prvem kolu košarkarskega turnirja fAlcide de .Gasperi*, premagala e-kipo »Libertas Europa* z rezultatom 82:56 ,(35t22). Na turnirju nastopata tudi švicarska reprezentanca in reprezentanca »Nazionale Libertas*. Ekipo «Libertas Europa* šo spstavili v zadnjem trenutku zaradi odpovedi poljske reprezentance. V drugi tekmi dneva je reprezentanca «Nazionale Libertas* z lahkoto premagala še neizkušeno švicarsko reprezentanco z rezultatom 73:54 (40:19).
NA POBUDO ŠZ DOM IZ GORICE
Treningi rekreacijske košarke trikrat tedensko
Konec maja je ŠZ Dom iz Gorice pričelo prirejati rekreacijsko igranje košarke in sicer enkrat tedensko. Ker pa se je na pobudo odzvalo precej zainteresiranih športnikov, se je pobudnik odločil, da bodo treningi košarke kar trikrat na teden in sicer: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20.30 dalje.
Treningi so na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici (Sveto-gorska ulica 84). Ob slabem vremenu treningi odpadejo. Organizator namerava poleg treningov, vedno v okviru rekreacijskega igranja košarke, prirediti tudi vrsto košarkarskih srečanj z ekipami iz raznih go-riških vasi in z novogoriškega območja ter tudi 'med posameznimi skupinami rednih rekreativcev.
ATLETIKA
STOCKHOLM - Včeraj se je v Stockholmu posebno dobro izkazalV teku na 10.000 metrov Japonec Jo-šiko, ki je s časom 27’43”44 premagal favorita, Sovjeta Aleksandra Avtipova. Razočaral pa je predstavnik ZDA Edvvin Moses, ki je na srečanju v Milanu na progi 400 metrov z ovirami dosegel svetovni rekord.
Američan Mac Wilkins je zelo dobro zalučal disk in z 69,46 metra dosegel rekord stadiona ter je za oštal za svetovnim rekordom, ki ga je dosegel zahodni Nemec Wolfgang Schmidt le za meter in sedemdeset centimetrov.
MOTOKROS
PO DIRKI NA FINSKEM
Rinaldi deveti
SALO (Finska) — Italijan Miche le Rinaldi je po devetih nastopih i motokrosu na tretjem mestu s ve tovne lestvice v kategoriji 125 cent Pred njim sta Belgijca Everts i 128 točkami in Autio s 121 točkami medtem ko jih ipta Italijan 120.
V tekmi na Finskem se je Rinal di uvrstil na šesto mesto, prvi p« je bil Everts.
TENIS
RIM — Rezultati kvalifikacij za prvo kolo teniškega pokala Galea v Hinterbruhlu:
Finska - Belgija	4:1
Avstrija - Luksemburg	5:0
v Gyoerju:	
Madžarska - Alžirija	3:1
Grčija - Tunizija	5:0
v Kopenhagnu:	
Kanada - Japonska	5:0
Danska - Mehika	3:2
v Katowicah:	
SZ - Irska	5:0
Norveška - Poljska	3:2
	
V ponedeljek je bil v	Čedadu se-
'tanek, na katerem so predstavniki ZSŠDI skupno z nekaterimi športnimi delavci iz Benečije razpravljali o možnostih športnega udejstvovanja na tem področju. Iznesenih je bilo precej predlogov za pobude, ki bi propagandno vplivale na razširitev športne dejavnosti v najrazličnejših oblikah. V prihodnje bodo predstavniki ZSŠDI iz Benečije sklicali širši sestanek raznih beneških kulturnih društev v zvezi s športno dejavnostjo V Benečiji, predčasno pa organizirali vrsto rekreativnih pobud v raznih športnih panogah. Sestavljena je bila tudi petčlanska skupina, ki bo v tej prvi fazi sledila in programirala pobude.
POPRAVEK
Škrk tretji
Na četrtem rekreacijskem tednu Krasa je na končni lestvici osvojil tretje mesto z 12 točkami Egon Škrk, katerega ime je v včerajšnjem pregledu pomotoma izostalo.
Uredništvo, upravo, oglosnl oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559	TeU (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tei. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačano celotna 60.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din. ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din, za organizacije in podjetio mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italflo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	9. julija 1980
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije - Julijske kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
in
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih |M| založnikov FIEG
JANEZ PAVEL II. V NAJVEČJI JUŽNOAMERIŠKI DRŽAVI
Večja papeževa zavzetost v revnih krajih Brazilije
Na poti iz Recifa v Belem se je poglavar katoliške cerkve ustavil na letališču v Santos Dumont do Teresina
SANTOS DUMONT DO TERESINA (država Piaui - Brazilija) — Na svojem potovanju iz Recifa v Belem se je papež Janez Pavel II. ustavil dve uri na letališču glav nega mesta države Piaui, kjer ga je pozdravilo več desettisočev ljudi te najrevnejše brazilske države. Politični komentatorji pravijo, da so se zdele papeževe izjave v tem drugem delu njegovega obiska v Braziliji bolj zavzete glede družbenega in političnega položaja kot doslej, morda zaradi drugačne družbene in politične stvarnosti na katero je naletel v najbolj revnih in zaostalih krajih države.
Po slovesu od škofa Olinde in Recifa msgr. Camare je papež odpotoval z letalom predsedstva re publike v Teresino. Tu je blagoslovil množico ter nadaljeval pot proti Belemu, glavnemu mestu države Para. Na letališču pa je imel tudi kratek nagovor, kjer je poudaril misel, da se morajo vladajoči krogi (razumniki in lastniki gmotne, ga bogastva) «odločno, brez rezerv In kesanja zavzeti za stvar revnih*
V svojem govoru je še ponovil grojo priljubljeno tezo o medraz-rednem sodelovanju, kar naj bi o-gemogočilo izbruh socialne revolucije. oziroma utrditev fašističnih režimov. «Naj ne bo nihče v mno žici revežev te pokrajine — je dejal Janez Pavel II. —, ki bi mogel reči ob misli na brate, ki bolje živijo, tako kot je dejal liromec iz evangelija: "Nimam nikogar, ki bi mi pomagal na noge, da bi lahko hodil”*. «Daj bog — je nadaljeval papež —. da bi javne oblasti te države, spodbujajoč žive sile v okviru zasebne pobude in ob specifični podpori cerkve, končno ustva rile revnim možnost, da se izvlečejo iz more revščine.* Reveže pa je papež pozval, naj ne obupajo zaradi sedanjega stanja, temveč naj verujejo v boljšo bodočnost, ne za radi »slasti po krivičnem bogastvu, temveč, da si pridobijo dostojan stvo božjih sinov*.
Papež je še omenil, da obstajajo določeni znaki, da se stvari obra čajo na bolje ter je spet poudari' svoje zamisli o medrazrednem sodelovanju: »Brez sovraštva, brez nekoristnih in jalovih zamer, brez nasilja, ki ne more ustvarjati, temveč s pogumom in širokodušnostjo.*
Na sliki (telefoto AP): Papeški »avtobus* na brazilskih ulicah.
Avtobus na travnik pri Gcmoni, 8 ranjenih
VIDEM — Avtobus, ki vozi na redni progi Sappada - Videm, je včeraj popoldne zdrsel s ceste v bližini Ospedaletta pri Gemoni (Humin) ter se prevrnil na travniku na desni strani ceste v smeri vožnje. Mimoidoči so takoj opozorili na nesrečo policijske oblasti in reševalce ter nudili ranjencem prvo pomoč.
Pri nesreči je bilo osem potnikov težje ranjenih, 15 pa lažje. Težje ranjence so prepeljali v bolnišnice v Huminu, Vidmu in Tolmeču (Tolmezzo). Na srečo niso poškodbe prizadetih preveč hude ter se bodo morah zdraviti v bolnišnicah le 30 ah 40 dni.
Zakaj je prišlo do nesreče, še ni znano. Prometna policija iz Pontebbe (Ponta vel) je u-vedla preiskavo. Zdi se, da je avtobus podjetja Tavoschi, ki ga je upravljal 36-letni Sergio Colavizza začel vijugati po cesti in končno zdrknil čez njen rob.
niiiiMiiiiiiMiiMiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiuniiimiiiiiiiiiiuiiMJiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiMiniiiiiimHii
OB NEREŠENIM PROBLEMU KAMPUČIJE
Napetost in zaostrovanje na azijskem jugovzhodu
Kitajska in Vietnam se obtožujeta za obmejne incidente Indija bo priznala lutkovni Samrinov režim v Phnom Penhu
BANGKOK — Tri mednarodne or ganizacije so prenehale z razdelje vanjem hrane prebivalstvu na taj-sko-kampučijski meji tik območij, ki so pod nadzorstvom borcev zakonite vlade Demokratične Kampučije. Sklep opravičujejo s trditvami, da ne obstajajo jamstva, da bi humanitarno pomoč dobilo civilno prebivalstvo. Nobena skrivnost pa ni, da so sklep sprejeli pod pritiskom Hanoia in provietnamskega režima v Phnom Penhu. Tajske oblasti zato pričakujejo novi naval beguncev in trdijo, da so sedanja opravičila nedopustna, saj je mednarodna po moč phnompenškemu režimu doživela še slabši konec. Polovica živil je še vedno v skladiščih, preostalo polovico pa so razdelili provietnam-skim funkcionarjem in redkim edi-nicam kampučijske vojske.
Ob tajsko-kampučijski meji kljub očitni materialni in številčni premoči, vietnamskim okupacijskim silam še vedno ni uspelo zlomiti odpora borcev Demokratične Kampučije pri Pnom Malaiu. Materialna premoč na gverilsko prikladnem terenu je lahko samo v oviro. Tajski vojaški krogi trdijo, da Vietnamci krčijo džunglo, da bi lahko poslali v boj svoje oklepne enote, a kot kaže jim gre «delo» slabo od rok. Na domačem ozemlju se rdeči Khmeri poču-'i’o kot ribe v vodi in z bliskovitimi protinapadi manjših enot zavi rajo prodiranje napadalcev in onemogočajo nemoten priliv prateža.
Medtem zahodne tiskovne agencije poročajo o stopnjevanju napeta sti na vietnamsko-kitajski meji. Dr žavi se medsebojno obtožujeta za obmejne incidente. Kitajska tiskov na agencija «Xinhua» trdi. da je Vietnam povzročil kar 114 obmejnih incidentov v zadnjih mesecih, ki služijo predvsem, da bi svetovno javno mnenje pozabilo na doga janja v Afganistanu in na tajsko kampučijski meji. Vietnam pa trdi. da Kitajska pripravlja nov »kazen ski* pohod.
V tem napetem vzdušju na Azijskem jugovzhodu je politično vzdu šje še bolj skalil sklep indijske vlade. da prizna provietnamski Samri nov režim v, Phnom Penhu. Vse države ASEAN obžalujejo ali pa obso
jajo priznanje nezakonitega režima in trdijo, da bo mir mogoč šele, ko se bodo vietnamske čete umaknile iz Kampučije in bo lahko tamkajšnje ljudstvo izbralo svoje predstavnike na svobodnih volitvah pod mednarodnim nadzorstvom.
VIDEM - V bližini San Giorgio di Nogaro sta dva dečka našla starogrški kip precejšnjega arheolo škega pomena.
WASHINGTON - Sto osemdeset o-seb je izgubilo življenje zaradi vala vročine, ki je zajel Texas in obmejne dežele.
POROČILO G. THORNA V EVROPSKEM PARLAMENTU
Začrtane smernice EGS v prihodnjem polletju
Posebna pozornost na odnosih z državami v razvoju
STRASBOURG - Predsednik ministrskega sveta EGS, Luksemburžan Gaston Thorn, je včeraj v Evropskem parlamentu podal dalše poročilo o programu skupnosti v prihodnjih šestih mesecih, ko bo Luksemburg predsedoval ministrskemu svetu EGS. Thorn je posvetil največjo pažnjo vprašanju energetske politike, ravnovesju v odnosih z državami tretjega sveta, vprašanju energetskih virov in vlogi zahodne Evrope na bližnji konferenci za varnost in sodelovanje v Madridu.
Thorn se je najprej zahvalil italijanskih državnikom, ki so vodili EGS v zadnjih šestih mesecih, to je v obdobju, ko je bil v nevarnosti celo obstoj skupnosti. Kar zadeva prihodnjih šest mesecev je Thorn še zlasti poudaril odgovornosti EGS v okviru prizadevanj za razvoj držav tretjega sveta. «Ne moremo več živeti v svetu, v katerem se iz leta v leto veča razmah med bogatimi in revnimi državami*, je dejal Thorn, ki je poudaril, da je EGS v zadnjem času sklenila že vrsto sporazumov s državami v razvoju in da je treba s temi državami vzdrževati stalni dialog in realistično sodelovanje. Dodal je, da se bo luksemburško predsedstvo posvetilo v prvi vrsti krepitvi odnosov z državami v razvoju: v tem okviru si bo že zlasti prizadevalo za krepitev stikov z arabskimi državami.
Kar zadeva energetska vprašanja je Thorn dejal, da bodo morale države EGS doseči večjo neodvisnost od petrolejskih energetskih virov s krepitvijo premogovne industrije in z izkoriščanjem jedrske energije ter drugih alternativnih energetskih virov. V zvezi z razširitvijo EGS je Thorn poudaril, da si bo prizadeval, da se nadaljujejo pogajanja, čeprav je preuranjeno vsako predvidevanje o tem kdaj se bodo pogajanja končala.
Thorn je govoril tudi o nekaterih vprašanjih notranje ureditve EGS, ob koncu pa je omenil priprave na konferenco za varnost in sodelovanje v Evropi, ki se bo začela novembra v Madridu in je dejal, da predstavlja stanje v Afganistanu senco za madridski sestanek. Poudaril je, da bi bil delni umik sovjetskih čet korak v pravo smer,
V Rimu operacija «Mirno središče»
da pa bo samo popolni umik omogočil ponovno vzpostavitev stanja, ki je v skladu z moralo in z določili EGS. Vsekakor pa, je zaključil Thorn, menijo države EGS, da je treba ohraniti dialog in da predstavlja madridska konferenca priložnost za tiste stike, ki jih ni mogoče prekiniti.
Razvila se je razprava, pri kateri je prišlo še zlasti do izraza dejstvo, da je bil Thorn pred kratkim imenovan za predsednika izvršne komisije EGS in da to mesto ni združljivo z mestom predsednika ministrskega sveta skupnosti. Gre očitno za zadnje poskuse, da bi preprečili potrditev imenovanja Thorna za predsednika izvršne komisije z izgovorom, da gre za nezdružljivo mesto; očitno pa je to le izgovor, kajti Thorn je že odstopil od funkcij, ki jim ima v okviru luksemburške vlade in bo ohranil samo funkcijo predsednika izvršne komisije EGS.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMi
HUDA PROMETNA NESREČA V SREDIŠČU NEAPLJA
A vtobus s pokvarjenimi zavorami zavozil na pločnik in ubil pešca
Resno ranjena tudi priletna ženska, voznik pa jc zbežal in ga policija še išče
NEAPELJ — Ena oseba je umrla in šest je bilo ranjenih v nesreči, ki jo je povzročil avtobus. V avtobusu, ki je bil namenjen po skupino otrok, da bi jih odpeljal na letovanje, je bil sam šofer. V Ulici
znico za taksije, kjer je zavozil na pločnik. Večina mimoidočih se je pravočasno zavedla nevarnosti in se je umaknila s poti poblaznelemu vozilu. Achille Minini pa je verjetno to prezrl in ga je avtobus df
visoki in najvišji ravni uresničuje tudi stik na bazi, to pa je morda največja odlika krajevnega praznika na Dobrovi. (Sindok)
RIM — Včeraj ponoči je v rimskih središčnih ulicah stekla operacija «Mimo središče*. Organizi-rala jo je rimska občina z namenom. da odpravi hrup, ki ga povzročajo avtomobili in še zlasti motoma kolesa v nočnih urah. Včeraj ponoči so naložili 50 glob voznikom, ki so kljub prepovedi peljali po u-licah, ki so bile zaprte za promet, 15 glob pa so naložili voznikom, ki so imeli preglasno odprt avtoradio. Še 35 glob so naložili zaradi raznih prekrškov cestnega zakonika, sedem voznikov so prijavili sodišču zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja, dve dekleti pa so pospremili na kvesturo, ker sta se goli kopali v vodnjaku Trevi.
Na sliki mestni redar na straži pred vodnjakom Trevi (telefoto AP).
Salvator Rosa, strmem klancu, ki j smrti povozil. Vozniku je uspelo, da
pelje iz gričevnatega Vomera v nižji predel mesta, so vozilu odpovedale zavore.
Po pričevanju očividcev se je šofer takoj zavedel okvare in je poskušal ustaviti vozilo z ročno za voro. Ker mu to ni uspelo, je avtobus nadaljeval svojo pot in se je na križišču od zadaj zaletel v mestni avtobus, nato je zavil v obvo-
iiiiHimiiiiiHiitfiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuifiHiiiiiimMiiiiimiiiiiiiiN
Američanka «Miss Universe 1980»
Dvajsetletna Američanka Shawn Weatherly (levo) je bila v Seulu izvoljena za «Mlss Universe 1980» (AP)
je avtobus ustavil šele, ko se je zaletel v vrsto parkiranih avtomobilov.
Poleg smrtno ponesrečenega Mi-ninija, ki je imel 43 let, so vsi dru gi ponesrečenci potniki mestnega avtobusa, ki so iz strahu poskakali na ulico. Od teh je resno poškodovana samo 62-letna ženska, vsi drugi bodo okrevali v petih do desetih dneh. Voznik avtobusa je 36 letni Vincenzo Laghezza, ki je hkrati tudi njegov lastnik. Po nesreči je zbežal in ga pristojne oblasti še niso izsledile.
Srečanje manjšincev
CELOVEC - Že preteklo soboto so na Dobrovi pri Ljubljani v počastitev dneva borca in 30-letnice socialistične revolucije organizirali kulturno - športno prireditev, ki jo sicer vedno organizirajo za praznik krajevne skupnosti, letos pa so jo zaradi žalovanja odložili na poznejši rok. Posebna značilnost te prireditve je, da društva in družbenopolitične organizacije z Dobrove h sodelovanju vabijo zamejska kulturna in športna društva, tako jim je uspelo navezati čvrste stike z SPD «Bilka» iz Bilčovsa, SPD »Zarja* iz Železne Kaple s slovensko ..oortno zvezo iz Celovca, slovenskim kulturnim društvom «Tabor* z Opčin in slovenskih športnim društvom iz Sel na Koroškem. Minulo soboto so s športnim turnirjem v nogometu, namiznem tenisu, in streljanjem z ?račno puško odprli novo nogometno igrišče, zvečer pa je bila kulturno - zabavna prireditev! kjer so sodelovali zamejci s Koroške in Trsta. Dobrovska krajevna skupnost s takim sodelovanjem z zamejskimi Slovenci vžpostavlja pristne prijateljske vezi med delovnimi ljudmi z obeh strani meje samimi, tako da poleg sodelovanja matičnih in zamejskih Slovencev na
POROČILO
o žrebanju dobitkov blagovno - denarne loterijo Odbora za pohod «Po poteh partizanske Ljubijane», ki je bilo 17. junija 1980.
Srečke, ki se končujejo		s številkami so zadele:
številka	dobitek din	številka	d
80	100	893
680X	300	
31810	3.000	127644
501	200	1205
751	500	0795
35541	3.000	81995 039495
202	400	
04142	2.000	77466
71392	2.000	079586
06172	4.000	
164982	zastava 101 in razlika do	035938
	150.000 din	19479
10.000 1 000 1 090 4.0'JO 10.000
5 000 K) 0'K)
20.000
5 000
Dobitke na podlagi uradne žrebne liste izplačuje Odbor za
pohod »Po poteh partizanske Ljubljane*, Gregorčičeva 15, Ljub
ljana, vsak dan, razien sobote in nedelje, od 8. do 13. ure. V Ljubljani izplačujejo dobitke po 1.000 din tudi ulični prodajalci srečk.
Dobitke do 500 din izplačuje Odbor brez odbitka, dobitke nad 500 din po predhodnem plačilu davka od iger na srečo, ki ga dobitnik plača na občini svojega stalnega bivališča in odbitka 1 odst. za Črno goro.
Dobitniki izven Ljubljane lahko pošljejo svoje srečke v izplačilo s priporočenim pismom.
Izplačilo dobitnikov v 60 dneh od dne javne objave poročila o žrebanju, to je 20. avgusta 1980.
Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« komisija za loterijo
DUŠAN ŽELJEZNOV___________
DIVJALI SO
MED VOJKO
19	PO PRIMORSKI
Nemški general Ludvvig Kiibler
Predsednik: Menda nas ne boste skušali prepričati, da ste s požigom teh štirih vasi uničili IX. korpus?
Kiibler: Ne.
Predsednik: Kaj so te vasi bile krive, da ste jih požgali?
Kiibler: Prebivalci teh štirih vasi niso bili krivi.
Predsednik: Kam ste spravili prebivalstvo teh štirih vasi potem, ko ste jih požgali?
KObler: Naprosil sem nemškega svetovalca v Gorici, da se zavzame za to prebivalstvo.
Predsednik: In kaj je nemški svetovalec v Gorici storil?
KObler: Vem, da se je večina prebivalstva umaknila skrbi nemškega svetovalca na ta način, da je šla v go/do y*. Kaj sta v ostalem napravila nemški svetovalec in ita
lijanski prefekt v Gorici, mi v posameznih slučajih ni znano.
Predsednik: To se pravi, da vam je bilo, obtoženi KObler, kaj malo važno, kaj se s prebivalci štirih vasi zgodi. Izvolite, tovariš tožilec, prosim!
Vojaški tožilec- Obtoženi KObler, ali veste kakšno prebivalstvo je bilo v čepovanu, Lokvah in ostalih vaseh?
KObler: Domnevam, da je šlo v večini za slovensko prebivalstvo.
Vojaški tožilec: Vi ste morali potemtakem predvideti, da ne bo italijanski federale ničesar podvzel, razen da se ti ljudje izselijo ali pa da jih pošlje v koncentracijsko taborišče ali pa postreli.
KObler: Ne morem reči tako, ker nimam pravice, da bi se vmešaval v politična vprašanja.
Vojaški tožilec: Obtoženi KObler. ali je za te akcije vedel obtoženi Rainer?
KObler: O teh akcijah je vedel nemški svetovalec v Gorici. S tem z moje strani ni bilo več neobhodno potrebno, da obvestim še Gauleiterja, ker Gauleiter bi moral vedeti v prvi vrsti, kaj se godi na območju in sicer bi ga morali informirati višji SS in policijski vodje. Tudi ne vem, če je bil Gauleiter prav tiste dni prisoten v Trstu, ker je bil pogosto drugod, v Celovcu itd.
Vojaški tožilec: Zakaj ste rekli, da je moral biti Gauleiter v prvi vrsti neposredno obveščen od SS in policijskega vodje?
Kiibler: Ker je bil SS in,policijski vodja Globocnig od govoren za pobijanje partizanstva na tem območju.
Predsednik: Komu?
Kiibler: Nemškemu vodstvu, to se pravi nadrejenim SS in policijskim predstavnikom in generalu Kesserlingu.
Predsednik: Kakšno zvezo ima s tem Gauleiter?
Kiibler: V splošnem je bila dolžnost, da višji SS in policijski vodje informirajo Gauleiterja o tem, kaj se namerava storiti na teritoriju, na katerem je bil Gauleiter. Prav tako kot jaz kdaj pa kdaj obvestiti o dogodkih na mojem območju.
Pomočnik tožilca: Torej vedno predhodno?
Kiibler: Če je šlo za važne stvari.
Pomočnik tožilca: Požig vasi je na vsak način važna stvar.
Kubi er: Vsekakor.
Vojaški tožilec: Ali je bil prvoobtoženi Rainer o tem obveščen?
Kiibler: Tega ne vem. Toda tako imenovani nemški svetovalec v Gorici je bil od mene obveščen in njegova naloga ter naloga višjega SS in policijskega vodje je bila, da pravočasno obvestita Gauleiterja o nameravanih u-krepih.
Vojaški tožilec: Kaj pravite vi na to, obtoženi Rainer?
Rainer: To je točno.
Zagovornik Rainerja dr. Ilc: Vi navajate, da bi moral svetovalec obvestiti Gauleiterja. Ali bi ga moral obvestiti vnaprej ali naknadno?
Kiibler: Pri tako važnih ukrepih bi ga moral, po mojem mnenju, vsekakor obvestiti vnaprej. Nemški svetovalec v Gorici se je osebno udeležil te akcije.
Zagovornik dr. Šuklje: Prej je obtoženec izpovedal, da si je v svoji naredbi pridržal pravico kolektivnih ukrepov
proti civilnemu prebivalstvu. Naj pove, ali je bil ta ukrep. . požig vasi, vojaški ukrep ali ukrep proti civilnemu prebivalstvu?
Kiibler: Zamišljen je bil samo kot vojaški ukrep « je seveda civilno prebivalstvo hudo prizadel.
Zagovornik dr. Suklje: Ali je bila v tistem času, ko so bili izvedeni ti ukrepi, v teh vaseh partizanska vojska?
Kiibler: V prostoru Čepovan, Lokve itd. je bilo najvišje vojaško poveljstvo vsega prostora in sicer generalna komanda IX. korpusa. Razen tega tudi partizanske čete.
Zagovornik dr. Suklje: Ali so bile te vasi požgane v borbi?
Kiibler: Ne. Bile so borbe in možno je, da je tu ali tani nastal zaradi borbe ogenj. Toda v splošnem je bil požig izvršen po borbi.
Zagovornik dr. Šuklje: Zakaj nemška vojska ni zasedla teh vasi?
Kiibler: To je bilo trajno nemogoče. Lahko bi jih zasedli za osem do štirinajst dni. Toda trajna zasedba je bila nemogoča, ker nam je že na vseh krajih in koncih primanjkovalo potrebnih čet.
Predsednik: še kakšno vprašanje?
Zagovornik dr. Vrtačnik: Obtoženi Rainer naj se izjavi o tem, ali je bil o tem slučaju obveščen ali ne?
Predsednik: Obtoženi Rainer, pristopite k sodišču. Ali ste bili obveščeni?
Rainer: Ne, nisem bil.
Kiibler: Smem v zvezi, da se uničijo te vasi z vojaškeg* stališča, še nadalje govoriti?