Wfr*-1 AD DBHPnrm i»m y«UCT an. 58» " *»« APT Of 8CTOMB «■ Iff*, aw fn.i AT HB WIT OWB» Of IWW TOM. If. T. By OftUr of lh» Prwdmt. A. B. BarHtoa. P. M. O '^VŽlLTTlJr** I . AiT A CI TWT 4 A The L4rse,t 8,0Tenttn Da,ly JTZ . flJ.1 .AS l\ A K| II I /X : t New'fork edit iKo..*.." 2 VXlj^O J\MMJ RJA ~ za »o^ crio lato... 7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. . 75'°°0 Read;' TELEFON: 2876 OOfttLAXDT Entered as Second OUu Matter, September 21, 1908; at the Poet Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT MO. 39. — MtV. 39. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 16, 1920. — PONDELJEK, 16. FEBRUARJA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII. JUGOSLOVANI ODLOČNO VZTRAJAJO PRI WILS0N0VI MEJNI ČRTI NI VRJETNO, DA FI SPREJELI PARX&XI KOMPROMIS ALI PA LONDON8KO POGODBO. — REORGANIZACIJA KABINETA. — PRAVIJO. DA BI INTERNACIJOHAIJZACUA REKE DALA JTA-LJANOM KONTROLO MAD ZALIVOM. London, Anglija, 1-t. februarja. — Jugoslovani ne bodo sprejeli riti pari&kcga kompromisa, niti Londonske pogodbe, — soglasno s I-«rodili, ki so dn*la \i iWlgrada. Vlada bo tekom prihodnjega tedna reorganizirana, tako d* bo predstavljala koalicijo, ki bo zavzel:i de-finitivno stališče za AViUonovo črto, kot najmanjšo mogočo rešitev jadranskega problemu, soglasno z informacijami, katere sta dobila newyorika lista "Sun" in "Herald" iz najboljših avtoritativnih virov. To pomeni, da je jadranski problem vse prej kot uravnan, čeprav domneva to svet treh. Pogajanja v sedanjem ča*u se nahajajo v rokah Mr. Trumbiea v Londonu, vendar pa je dosti vzroka za domnevanje, da bo navlekel konečni odgovor svetu treh, dokler ne bo ustanovljena nova jugoslovanska vlada in to kljub odločnemu značaju poslanice, ki mu je bila vročena včeraj Izvedelo se je, da zavezniki niso ugodili zahtevi Jugoslavije, naj se ji izroči kopijo Londonske pogodbe (je pač dosti svinjarij notri). I>okuraent, ki je bil izročen, vsebuje le izvlečke, tVprav je dobil .Mr. Trumbič navodilo, naj zahteva popolno besedilo. To dejstvo *e bo najbrž navedlo kot vzrok za za vlečenje odločnega odgovora, katerega skušajo dobiti zavezniki. Formacija koalicijskega kabineta v Jugoslaviji je bila soglasno 7 izjavo nekoga, ki ima posla s tem, pospešena vsled prepričanja, katerega so VKe strank", da bo nameravana pariška uravnava zadušila edini izhod Jugoslavije na morje, Keko. Čeprav kaze na zunaj predlog, da daje mternacijonalizaci/a mesta Jugoslovanom dostop do morja, kažejo vendar posameznosti, da bo dobila Italija popolno kontrolo nad reškim zalivom. Nova jugoslovanska vlada je trdno sklenjena upirati se temu • •o skrajnosti, čeprav noče izjaviti, kaj da bi bilo najbolj skrajno. V notranjem bo prva naloga sklicati ustavodajno skupščino, ki bo določila, če so bile meje konečno in definitivno določene ali ne. Po ročilo, da bo princ regent Aleksander najbrže resigniral, se avtoritativno zanika ter se ugotavlja, da sodeluje v polni meri pri organi-/tei.n novega kabineta. Mr. Tmmbič, ki ><• jugoslovanski zastopnik na mirovni fcrfnfe-r»»nei, ni houl razpravljati o poslanici, katero so mu poslali zavezniki m tudi ne o trojem odgovoru, ki še ni za vršen. Mirovna konferenca je danes zopet razpravljala o jadranskem vprašanj«, vendar pa se ni ničesar objavilo glede kateregakoli sklepa. Rim, Italija, 14. februarja. — Dokumenti, ki so bili objavljeni tukaj glede nameravane ofenzivne in defenzivne zveze med Francijo in Jugoslavijo, so popolnoma resnični, soglasno z informacijo, l.atem se j* dobilo dan«-s tnkaj od visoke avtoritete (kdo pa je?), ki je v stanu vedeti to natančno. t lani italjanakega parlamenta, ko se jih je vprašalo o tej zadevi, so podali naslednje skupno ugotovilo: - O so razkritja napačna, nam mora francoska vlada povedati direktno in prepričevalno, (> pa so resnična ter hoče Franeija o-1 raniti prijateljske odnosa je z Italijo, potem se mora odpovedati temu na slo\ensen način pred celim svetom. Javnost v »ploftiifn ni prepričana, da je bila zveza dejanski sklenjena, vendar p* .V trdno splošno prepričanje, da so se pogajanja v resnici vršila. To prperičanje najde svojo oporo v protiitali-| »janski (?) politiki Clemenceau-jn. (Proti-italjanska politika je po mislih italjanskih šovinistov vsaka, ki ne dovoljuje, da bi se siromašna Italija, ki ne more preživeti same sebe, polastila kontrole celega sveta. V" tem smislu je tudi treba upoštevati vse tozadevne ita-ljanske izjave, tikajo«'c se mednarodne politike ter odnosajev med raznimi člani takozvaae entente). TIMOTHY SHEA. j NAROD OBSOJA V i SPLOŠNEM NASTOP PREDSEDNIKA; i — ; Časopisje po vseh Združenih dr- | žavah je združeno v obsojanju na-1 stopa predsednika. -- Washington, O. C., 14. febr. — | Prisiljena resignaeija državnega » tajnika J*ansinga, potem ko ga je predsednik obdolžil, da se j-i polastil polnomo- ostalimi Člani kabineta, se je splo-r «bO odobravalo. e Omaha, Nebr., 15. februarja. — r William H. Taft, prejšni predsed-)- ni k Združenih držav, je dal izra-a za svojemu presenečenj« vspričo resignacije državnega tajnika r, Lansinga. te — Prepričan sem, da je pošto* z pal tajnik Lansing povsem v me-jah svojih pravic, ko je poklical li kabinetne člane na posvetovanje, Lm i— je rekel. — Kaj takega bi ne o- imenoval jas kabinetno seje. Po o- mojih wMiiii ne predstavlja skli-bi canje takih sej prevzetja predsed-t- ni&rih predpravic v smislu kom-S- ititucije. —» Kaj pa |e delal kabinet na WILSON NOČE SPREJETI LLOYD GEORGEVEGA NAČRTA GLEDE JADRANSKEGA VPRAŠANJA I '; L •_ i - ČE SE NE BO UGODILO NJEGOVI ŽELJI, BO PREKINIL Z EV-IROPO VSE ZVEZE. — MEMORANDUM PREDSEDNIKA WILSO-NA. _ ZAVEZNIKI N"H SMEJO NIČESAR NAPRAVITI N.A SVO j JO ROKO, AMPAK mORAJO VPRAŠATI ZDRUŽENE DRŽAVE ZA SVET. Pariz, Francija, 3">. februarja. — Temps poroda, da .)»• i' t Wallaee, ameriški poslanik, izročil včeraj zunanjemu uradu nico predsednika W'ilsona, v kateri predsednik odločno izjavlja, da sc- nikakor ne strinja angleškim ministrskim predsednikom IJov.l Oeorirom glede uravnave jadranskega vprašanja. t'asopis pravi, d-t je bil po Madžarski voditelji ne izzivajo le sosednih držav, temveč tudi vse T ; zavezniške sile. Grof Apponyi in; | njegovi tovariši v Parizu sicer izjavljajo, da so za prineipije Člo-večanstva in demokracije, a doma uveljavlja admiral Ilortliv, ki I je resnični diktator za slamnatim možem.-ministrskim predsednikom Hnszarjem, doktrino, da je teri-jtorijalna nedotaknjenost takozva-j ne Ogrske potreba, ki je svetovne važnosti, katere ne more strmoglaviti megalomanija blaznega pariškega odvetnika. — Stem misli Horthy Clemeneeau-ja. Profesor Roland Ilegedus, o ka-; tereni se glasi, da je ''zmeren", j pravi, da mora Madžarska zopet postati kraljestvo, da pa mora I vsak, ki si želi ogrske krone, dobiti nazaj njeno izgubljeno ozemlje. Militaristična napihnjenost 'časopisja je zavreli «d.seg, ki je brez primere celo, če mislimo na 1 višek vojnočasnega navdušenja v letih 1914 in 1915. Neki šovinistični list, ki je vladi zelo prirastel j na srce, namreč Nemseti Ujsag, • izjavlja. *'da je narodna armada jtrmelj našega obstoja____Temelj bo naše bodoče slave ter hrbtišče ■ rase' neizogibne rekonstrukcije", s Xeki nadaljni list, Uj Nemze- - dek., objavlja z ozirom na pogodbo sklenjeno v Neuilly: — Mir l Evrope bo zlomljen v trenutku, ko bo ta brutalni kos kriviee po-' stal dejftvo. — List pravi, da s predstavljajo danes čete admira-' la Ilorthy-j a edino dobro opremljeno in disciplinarno armado v - iztočni polovici Evrope z izjemo 7 poljske armade in da je slednja > zaposlena s bojem proti boljše vi- * kom. 1 Prav tako malo reservirani so tudi člani kabineta. Pred nedol- - gim časom je Mr. Beneš, čeho-do* vaški minister za zunanje zadeve, - ponudil Madfsrski ekonomsko po-] moč. Na ta predlof je Subinek, KORLIČEK HOČE NA PRESTOLI' __jI h Prejšni cesar je baje skušal pri-L | krasti se na Ogrsko. — Obnovi je- i j nje monarhije. , _____ , i Budimpešta, Madžarska, 1fe- i jbruarja. — Razkrite so bile posa- ] »meznosti načrta, potom katerega j I je baje prejšni avstrijski cesar in ogrski kralj Karol \-prizoril brez- j .uspešen poskus, da pride na Ogrsko z napačnim potim listom ter < se zopet polasti prestola. Dokumentarni dokazi, ki se ba- j je nahajajo v rokah vlade, kaže- < jo, da je obstajal načrt, potom i katerega naj bi prešel prejšni ce- i sar v Avstrijo pod imenom Ka-spar Kovacsa, v spremstvu treh i nadaljnih oseb. Nato bi prokla- . utiral svoj povratek v pričakova- : nju, da ga bodo njegovi prejšni , podaniki podpirali. Glasi se, da je celo zaroto aranžiral pokovnik Lehar, sedaj go-verner zapadne Madžarske, v družbi z ministrom Beniekijem in dal je slednji skušal dobiti vise za potne liste. Švicarski konzul, pri' katerem je bila vložena tozadev--na prošnja, pa je spoznal fotogra-j fijo prejšnjega cesarja. READING BO PRI&EL ■ London, Anglija, 15. februarja.J , Sunday Times pravi, da bo lord; Reading najbrž prevzel mesto an-i i gleškega poslanika v Združenih! državah. - madžarski poljedelski minister, o- - šabno odgovoril, da noče Madžar ' ska ničesar takega, "dokler se ne i uravna političnih diferenc", kari ■ pomenja v priprostem jeziku po-i vedano, dokler se praška vlada - ne odpove Slovaški. Ministrski predsednik Hoszar, r megafon admirala Horthy-j a, se > je obrnil na madžarske volilee z i naslednjim blaznim pozivom: — Vedno se bomo trdno držali sklepa, ki smo ga storili danes, da > se namreč ne bomo nikdar odpo- - vedali teritorijalni nedotalcnjeno-' sti naše dežele. Danes smo slabi Iter moramo nasiti svoj križ. Nik- - dar pa ne bomo zapustili tisoč-, letna Ofrske. FRANCOSKI POSLANIK BO NAJBRŽE ODPOKLICAN. ! _ i Pariz, Franeija, 15. februarja. Dobroinformirani krogi domnevajo, da bo predsednik Wilson najbrže zahteval od francoske vlade, naj odpokliče iz Washingiona svojega poslanika M. Jusseranda. Ta diplomat je baje prigovarjal senatorju Lodge, naj vstraja pri reservacijah mirovne pogodbe. Jusserand in drugi francoski diplomati so baje dajali nasprotnikom mirovne pogodbe potreben materijal. ———_—_____ (ŽUPAN MESTA BREST ODPU-i | SCEN. Paril, Franeija, 15. februarja. Notranji minister je odpustil soci-j jal i stičnega župana mesta Brest. To se je zgodilo vsledtega, ker je župan pred kratkim prepovedal vse patriotične slavnosti. Tudi podprefekt cLraja je odpu- ščen. TURKI MORAJO DATI ZAVEZNIKOM KONTROLO NAD DAR-D ANE LAMI. j Pariz, Francija, 15. februarja. Najvišji zavezniški svet je sklenil, da sme ostati sultan v Carigradu, toda Turčija mora dati zaveznikom kontrolo nad Dardane-lami ter ne sme imeti nobene armade. Jutri bodo odločili izvedenci, kakšna naj bo ta kontrola. Pri konferenci bo zastopal Francijo maršal Foch. teh sejah T — je vprašal nadalje. — Ali ve kdo, če so storili kaj, kar bi ne bilo pravilno T Zdi se mi 1 najbolj naravna stvar na svetu, ' da so se sestali vspričo okoliščin, ki so prevladovale takrat. | Mr. Taft je rekel, da bo javnost brezpogojno stopila na stran tajnika Lansinga. i DOHODKI BIVŠEGA AVTSRIJ- SKEGA CESARJA ■■■■ ~—■—- i Dunaj, Avstrija, 14. februarja. Dr. Sehager, upravitelj eesarsk«-gi«. premoženja, je izjavil d.-.nes, cla znašajo letni dohodki liiv.Š< lm avstrijskega cesarja Karol» dva tisoč petsto dolarjev. S t.-rn denarjem pa mora plačati uslužbence, ki mu upravljajo posestvo n vsledtega mu ne ostane več lu.i petsto dolarjev. S tem denarjem mora živeti sebe, ženo in šest <»-t rok. i 'PLEBISCIT ZA ZAPADNO MADŽARSKO. Dunaj, Avstrija, februarja. [Madžarski poslanik je izročil kan elerju dr. Rennerju noto, v ka!<-ri zahteva ljudsko glasovan je za znpadni del Madžarske. Zapadni t'.el Ogrske je mirovna konferenca ipridelila nemški Avstriji, Madžari se pa sklicujejo na zgodoviri-iska dejstva ter ga zahtevajo za>-. Predlagano je bilo. naj poda kon *- ;no odločitev ljudsko glasovanje. ! _ - DKNARNK POSlLJATVE V -ISTRO, YA OORliKO IN -VOTKANJSKO. Isvrftujemo denarna Izplačila ; popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi na Votranjakam po ozemlju ki je s* j sodno po italjanski armadi, laasSbao ali' ganmtimamo ss rSuko pojil Jatev, toda sa kake m o-golo samuds v izplačilu ne moro« •s pwiitl nlkaka obveznosti« 100 lir____$ 7.00 300 lir .... $19.50 500 lir .... $31.25 1000 lir .... $62.50 Denar nam poslati je najbolj« po Dum—tla Poslal Money Order aH pa po Vow Tock Bask Draft moti run ucm FRIED RICH HOČE PRED SODI-' ME. j Dunaj, Avstrija, 13. februarja, i I Ogrski vojni minister Friedrieh1 katerega se je dolžilo, da je bil, zapleten v zaroto, koje žrtev je bil i grof Tisza, bo na njegovo lastno prošnjo stavljen pred častni sod,: kjer bo zaslisan. Sod, katerega je imenoval svet ministrov, obstoji iz visokih madžarskih častnikov. ___ i AMERIŠKI PARNIK POKVAR JEN. London, Anglija, 13. febr. — Ameriški parni k Western Plains so spravili v Southampton, da popravijo tam stroje, ki so se pokva rili. Parnik je dospel v Antwerp en iz Philadelphije. Mtopniki premogarjev zapretili s splošno stavko, ee se takoj ne prične z mirovno akcijo. General Pilsudski je nato izjavil, da je včasih veliko bolj težko končati vojno kot pa pričeti jo ali nadaljevati, da pa nrora biti prvi pogoj uspešnega miru močna Poljska, tako da se ne bo sovražnik okoristil z nobeno njenih slabostih BBS * BBS B&L* BBS POLJSKA HOČE j SKLENITI MIR Mirovni cilji Poljaka so povsem J odkritosrčni — Vlada bo odfovo-. rila koneem masses marca. Varšava, Poljaka, H. febr. — Ministrski predsednik Skulski je povedal zastopnikom socijalistov in delavskih strank, ki so prtdlo-fjle njemu in generalu Pilsudski-jti svoje mirovne nazore, da razmišlja vlada povsem resno o zad-i.ji poslanici sovjetov ter dai zagotovilo, da so mirovni cilji Poljske povsem odkritosrčni. Rekel je, da je kmalu pričakovati miru, č* bodo boljšeriki pokazali isto odkritosrčnost, a dostavil, da ne bo mogla Poljaka dati odgovora pred marcem meseeem, kajti tre-be se je posvetovati z zavezniki glede različnih vprašanj. Zastopniki delaveer so povedali, ininifctr. predsedniku Sknlski-1 'ju in predsedniku Pilsudski ju. da je mirovno vpraianje za Poljsko vprašanje življenja ali smrti. Zahtevali so, da naj vlada prične takoj z odprtimi pogajanji s sovjetsko vlado in aoeijalisti so izjavili, da smatrajo boljeeviške predloge za zadovoljiv temelj za pogajanja. Tekom raaprave so za- NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA Kaše denarne pošHjatve razpošilja in izplačuje sedaj po celi Jugoslaviji "Kraljevi poftni čekovni urad" t Ljubljani; to je tak državni zavod, kakor je bila O. k. poštna hranilnica na Dunaju, katera je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala naše .denarne po-šiljatve širom avstro-ogrske monarhije. Jamčimo ca vsako denarno pošiljatev, toda sa kake mogoče zamude v izplačilu, ki bi se povzročile po dragih, bres naše krivde, pa na moremo prevzeti nikake obveznosti 100 kron $1^0 600 kron m. $ 5.25 200 kron $2^0 1,000 kron .... $ 10.50 300 kron $3.40 5,000 kron $ 52.50 400 kron v... $4JK> 10,000 kron .... $105.00 Osnaftene osna ao veljavne do dne, ko se nadomestijo s drugimi Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Kcney Order« aH pa pa New York Bank Jfeafe .. , '___- - ~ *—fViDKA fUn WiTHER, J " QliAS NARODA, 16. FEBR-1920 ——iO^mmmmmT^M "GLAS;NAHODA" vmjovbnian daily! Owned snd pumtom ky ^•VDOC rOBUUDNO OOMPiHI (• MfVW lUftll) fhawk lAKItH ptwwm__loui« ................ q Plača M Sutlnaai if Um Cufptfttlon iM amtnm tf abw> Offlclww ci _— Cortlaadt Hmt Qaraiipli a* Manhattan. Hmw Veck City. W. V._ "Olu Naroda** tttjt mk tea IsvsemSl nedeU In frasnlkor. r. ———----------—_____t»l ca mi« mo volja i lot n Awrlfco la Za »tiri iwiiim im canada p* I rod .ski okraj, ki j«' po veiiki večini bolgarski. N'uenkrat pa pride poročilu. da .Srbi nočejo zasesti, tega okraja I, iti da se ju- vračajo domov bolgarski begunci, ki ho bili pobegnili v 'f notranjo«t svoje širše domovine, boje*"- se srbskega nadgospodstva..; Bolgarska je začela izprevidjati, tla sama na svojo pest ne more < ničesar, da je odvisna v prvi vrsti od svojih sosedov, posebno od o-' ] * j nih, ki so ji najbližji po jeziku, Aegah in navadah. ,] In tudi Jugoslaviji*, je izprevidela, da je boljše. če ima v zale-ji 0 ju prijatelja kot pa ovražuika. da bi s" ji v slučaju vojne z Itali- : i<> in utonit tudi z Ogrsko. ne bilo treba bati š-.- Bolgarske. - - i' < no-ša j i med ob-u a državama so se zaeeli boljšati in skrajni • i.s j«- že, da s<» izboljšajo popolnoma. Sprva je biLi Srbija sama. Imela je samo dva naroda, Hrvate! i.t Slovence, ki so si m pa t iz i ral i žnjo, toda v slučaju nesreče bi ji dejanski n»' mogla veliko pomagati. i Krr k je začel pri nas najprej propagirali idejo združenja Hrva-! tov in Slovencev. VzLodni Hrvatje so iskali zaslomlic pri Srbiji, ozi-j roma Srbija pri njih. Sv*-tovna vojna je nnlila Jugoslavijo. Združili so se trije naro-i d , Slovenci, Hrv at i in Srbi. Sedaj se nam obeta se prikiopitev Bolgarske, lil če. se enkrat to mesnici. bosta Uumuu.ka in spodslvo. V zadnjem «"-asii >e vedno bolj širijo glasovi, da bode obveljala! kot meja nn-d Jugotluvijo in Italijo takozvana Wilsonova črta, dal I.odeta torej glavni mejni točki Manos in 4*čka gora. Naš narod, živeč onstran le čile, ne bo nikoli pripoznal ::tiek-i sije od strani Italije. Sjji bi pomenila njegovo narodno in gospodar-j sko smrt. Brezštevilni prion ri nečloveškega postopanja jtaljanskih oblati - tem ljudstvom prieajo o uso«li, ki eaka to prebivalstvo, ako bi', l>ib> «iefinrti\uo priključeno Italiji. Naši ljudje.tam - /;jski vsak časi v nad v Sa\sko dolino tu ja naših najzapadnejših krajev po Italiji izzvati tupdttaen odpor vsegi| naše<»^ troiinenega naroda. Dokler m- Italija ni odrekla Lomlotiski pogodbi, in dokler ni pristala brez prUlrikov na princip samnodloifevanja nairxlov. je injo sporazum ueuiogo^-. I)»> tega trenutka tudi direktna podajanja /.ijo ne morejo izpasti drugače kakor v našO »kodo. Ivi našega naroda, ki bi prišel jiod italjaaisko gospodstvo, ^ode prokle! kot izdajieo vsakogar, ki bi izreeno ali pa tudi molče pristal na njegovo robstvo. * a • Marsikatero deblo, iz katerega so klesali predsednike, je bilo črvivf. * • * Francija še vedne zahteva .000 psov. Nemnki hti-raoristični list •SunpKeisaipins** j«' ob javil pred kratkim sliko, ko poiilja neka ženska v Francijo synjega-retveronožnega ljn^čka. Pod »Uka *n bcarde: v' -l' — Pozdravljen, dragee moj. I> pa^i, da te Cleniene^au ne ugriz-br. čd tr, w te bo lotil« steklina.' ~ ^ J ~ ' Dopisi Chicago, d o Čudne razmere vladajo danda- 1 nes po r vetu. Delavstvo ae bori za 1 svoj obstanek, pa je vseeno izko- J riaeano. Talco je tudi pri na£i cilamnikarski uniji. V neki tovar- j ni je izbruhnil »itrajk. da so orga- . liiziraj^ slamnikarji m slamnika* J rice. Povsod se pojavijo skebi in < tudi v našem štrajku so se. Ža- y lost no je, da je med njimi nekaj 1 Slovenk, katere vodi takozvana 1 domžalska kobilica, Ui hodi od ši-jvalke do šivalke 1er jim pri gov ar- | ,ja. da hi šle skehat. Štrajkariee, j pa odločno vztrajajo na svojem ' |stališču. Nekatere so hotele prego-j Ivoriti skebariee. naj se pridružijo, organizaciji. Kobilica je bila takoj( r voljna napraviti tn korak in je obljubila. da se ne bo več vozila v ' Iskebskem avtomobilu. Že nasled-'/ljega dne je pa pojedla svojo besedo ter se zopet odpeljala na sramotno delo. Večkrat pride do spopadov med kapitalističnimi policaji ter ši raj kar ji. At raj k a rji so si svesti svoje zmage ter jo bodo tudi dosegli, če bodo tako odločni j kot so bili dosedaj. Skebariee po-i novuo opozarjamo, naj se spame-|tuiejo prej. predno bo prepozno. ___ Strajkariea. J Mascoutah, 111. l Nisem dobra poročevalka, pa vseeno moram nekoliko sporočiti -!o nesreči, ki se je pripetila v tukajšnjem Libertn rovu. »i I>ne 10. februarja s«> šli delavci 'kot ponavadi na delo. Devet jih I stopi na dvigalnieo, nakar se je začela premikati navzdol. Naen-Jkrat. pa zdrkne polna dviga In ica 4 v rov, prazna pa pride ven s tako 1 silo, da se je zarila med žaganiee. •j Možje v rovu so medtem od bole-! i čin vpili in klicali na pomoč. Dve---j ma je polomilo noge. enemu pa 'kr.ž. Xekaj so jih poslali v bolniš-. jnieo, nekaj se jih pa zdravi doma.j . Sreča, da ni bilo nobenega Slo-I venca med njimi. Poškodovani soj j (Hrvati, Nemci in Angleži. Pravi-' • jo. da je nesrečo povzročil inženir. , Poročevalka. Franklin, Kansas. | t | 2a razmere, ki vladajo dauda-I nes najbrže po celi Ameriki, ne j moremo bžti nikomur prav poseb-jno hvMežni. Kar se dela tiče, gre j še precej dobro, ker se dela sko-i raj vsak dan, glede prihrankov je " pa druga stvar. Draginja je taka 'M da vsak priden delavec lahko sproti porabi, kar zasluži. Mesarji so se že navadili, da kar zapišejo i ali pa denar vzamejo, mesa pa nič Hue dajo. kvečjem kak rep še odrinejo. Res je kompanija izboljšala j plačo za deset odstotkov, toda mi smo za dvajset odstotkov na slab-jšem. ker po štrajku je premog za i celih tri ali štiristo funtov lažji. Bolezen tudi naše naselbine ni , I pozabila. Ravnokar je vzel slovo od' kapitalistične suznosti Frank Kovač, doma iz šen trupe rs ke fare ] na Dolenjskem. Tukaj zapušča ženo in troje nedorastlih otrok. Delavec je l»il dober in mož poštenjak. Večkrat sem premišljal, zakaj poje vsak en dan pred smrt- j jo. Tudi pokojni Frank je pel. Se- ( daj se mi je pamet razjasnila, da -j zato, ker se veseK, da bo kinalo rešen izpod kapitalističnega jarma. 1 Posebno smo žalostni, ker ni več pijače. Človeku, ki trdo dela. se ^ ■ vendar prileze tu ali tam kožar- ^ -ček. Katoliško cerkev je zopet ne- ' | kdo zažgal, pa mu še dosedaj niso 1 ! prišli na sled. Če bi pa imel fra-' kelj žganja v žepu. bi ga bil go-'tovo šerif že prvi dan izsledil in ] aretiral. Vreme je gorko. Pozdrav vsem rojakom in roja- | kin jam širom Amerike. Simon T'doch. Milwaukee, Wis. Naša naselbina ni sieer tako zelo velika kot. na primer Cleveland- , ska, vendar pa se smemo upravičeno prištevati k naprednim na-. selbinam. -katere skrbe tudi za izobrazbo rojakov, to je, da imamo dobroidočo Čitalnico, lo žal, da nam primanjkuje najnovejših knjig, katerih še ni mogoče dobiti iz stare domovine. Za izobrazbo \ skrbe tudi trije dramatični klubi. 1 ki so bili do zadnjega časa vsi vedno zaposleni, ko so še razna društva prirejevala veselice z 1 igrami. Toda odkar je zavladala 1 prohibicija, so društva opustila j ' veselice skoraj popolnoma. Ostale so nam samo še prireditve kultur-1 nih društev. Kakor slišim, bomo • imeli še to sezono tri igre: Slov. • soc. klub Naprej eno. slov. izobr. ' klub Jugoslovan iz West Al lisa " eno in naš dramatični odsek L»ili-l,je eno. Želeti bi bilo, da bi imeli " še več iger, ampak je težavno, ker •jše niso Mihvaučani vajeni visokih vstopnin. Dosedaj so bile ved- Jjno nizke vstopnine, ker so se stro-" >ki v prvi vrsti pokrivali z dohod- • ki pri pijači in še dobiček je ostal od tega. Tudi iz drugih naselbin se mnogo sliši, da se rojaki zanimajo za dramatične predstave. Ako žele e kje prirediti igro, ali ako bi jo rad - čital kak rojak, ima nas klub na razpolago še več sto iger "Vjeti i-; tast", šal o igra v enem dejanju, e V knjigi so tudi pesmi £'ITajd na i dan", ki se poje po angleški me-oilodiji ' Over There", nadalje peli'sem ' * Me-Me-Me-Meri'ki se poti5 je P« napevu angleške pesmi čj'iK-K-K-Katyter pesem "Pred i- bitko" po napevu "If T am not at a the roll call". Knjiga stane samo ti l.V, s poštnino vred 17«1. Kdor jo želi dobiti, naj pošlje ta znesek a ali znamke na: Dram. odsek društva "Lilija", ti Frank Medle, tajnik, o 47:1 Park St., Milwaukee, Wis. PETEU&HI Brezžično poročilo s Sltvčeve | mažkerade. j (Prispeval Mr. J. 6.) j --- i In pesem ljubka nam je zadonela. | j da duša v radosti zakoprni. j Lepo, krasno, kol da pomlad bi! j cvela ■ ponovno enkrat kot nekdanje dni. i f Prijetno. Vsak zabava se domače.;« Pijače, da se mize kar šibe. fn zapeljive maske kot igrače. « Pijan? Kako? Od lurške mar vode ? | r Poskončne svira godec in vabeče, j vsakdo je plesal kot bi bil najetji prijetna godba izza miz nas vleče,' v naročje iskrili čudežnih deklet, i I Tedaj nekdo se spomni domovine, j ker nikdar žegnanje tako n<» j mine, ' * da ne bi vedeli v treh farah. Clirne bliskovito se — na mah j sf.sedli tako pripeeati, t da vredna bi bila dolar med brati.1' ' Poguma, fantje, k vragu strah! 1 i ' ! Takoj nato cel roj pesti { preteče v zraku za vihti. ' i« j Nekdo zagrabi za stolieo, i , L pa ne, da bi se nanjo vsel. , A drugi že s krepko desnico Jsiolieo mu j«' v hipu vzel. Jln pravi, da r.i običajno !] » mahati žnjo, pač pa le sesti nanjo. i Potem še drugi ^ posredovali . Besede, svete, buske v dar dajali. . Tako razšlo se je brez vsake škode, j' • le nekdo ima lice izven mode. 1 Prijateljem lahko noč želeč r sem šel domov, nič hudega sluteč. ■ * Mokrotne mase so z neba kipele...! Jaz romal sem domov kar brez marale. 1 • . - Influenca v Sing Singu. ii Te velike črke-sem čital te dni I v nekem newyorškem listu. To-j i rej so jo oblasti vseeno prijele.' a Dobro naj jo zapro, da ne bo nik-i dar več rogovilila po svetu. I # a • a Slamnikarski št raj k v Oikagi. Vsi na stavko! Slamnikaree, slamnikarji! ti So-li vsi? Ne bogobvari! t Le poglej jo staro kavko ■ o Beštieo! Ta delat hodi, o jezik steza ysepovsodi 1 k in po skebskem blatu brodi. t Druga skehka je Kobilca Tej ne da in ne da žilea, da doma bi počivala in postave spoštovala. I Tretja — Francka Mavtigar hodi v šop odjedat plačo. Pride čas, ko bo gorjačo ie dal ji Eger, — ne cigar. o BBBaaagai»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii» a---! ® slancev iz okupiranega'ozemlja, v j .jkaterem je IG imrodnih zastopni-.., kov, je poslalo predsedniku začas-! ' nega narodnega predstavništva ^ dr. Draži Pavlovieu nastopno pis-j mo: "Narodni poslanc.i iz okupi-,e ranih krajev, zbrani 6. januarja J~ 1020 v Zagrebu, razpravljajoči o P • • • zunanjem m notranjem položaju j1" v okupiranih krajihb uvidevajo a nujno potrebo, da v sedanjih ča-!' sili upravlja našo državo najširša lz j koncentracijska vlada s trajnim II i sodelovanjem začasnega narodne- j ga predstavništva, ter se obrača-*°4jo radi tega na Vas, g. predseduj nik, da odredite potrebno, da se ,at tako stanje ustavi in s tem ciljem ia takoj skliče začasno narodno predsta\"ništvo ter izvedejo poga-10 Janja o sestavi koncentracijskega kabineta. V Zagrebu, 6. januarja 1920. Za parlamentarno udruže-7 nje narodnih poslancev iz okupi-^ ranih krajev, predsednik dr. Din-e" ko Trinajstjč, tajnik dr. Ivan Po-ščič." — Značilno je, da so v tem m, udruženju tudi poslanci Demo kratske zajednice in da je večina ^{od njih bila v Pariza, kjer se je co i mogla prepričati, kaj znači dikta-iaitura za ugled Jugoslavije. .. I Rfd^a pomorska zven I* se je š 1. decembrom aktivirala j med IJ^^orr, Ne^pjUem in Tr-o- stom. ... * -u . lir i i iij —j 1111 j i—i i j j j tti i * --—t r - I- i i ^ u »t >-»><« Jugoslovanska ^^^ M. iiedROfd i OrtaMT^cas k«a - UiUrpoc-aaa 19Q0L I Glavni urad v MINNJ f ------- ; ^^^ ^__^_[ niailiiliitl: LOUIS BALAMt bom AM Mart ATI. r Tita M ?a|Blk: JOSKPH FIULSK, Mj, Mina. SsatatrartiiiliTmm^^ ^ # ^f*HOVNI tr't >ii*t\r ■ HAOZbltMlUl ran iODta mt, rnium v v 4MTMOMT mtl, Mil Al«. r«. HlH mi {TAM TASOOA. SIM MMMI TlIlMHOi Mk i i j, ^^^^ ^ ^ MJOTMIWI ' W ? '«-" > : SNSD • RI^ONI^mmm, mmS!< ; ion sstNK ft a ha at som, vs ^ _ '__PRAVNI SDSS« ' ^ m]an« ba| m so* W«Jo na Blavn««a.'tajnika. V* prltotb« naj aa »oMCaJo na »radaadnlka iinrntn—i odbora. Profnja za. »prejem novlb članov In Mol tu ■dravntMca •>r|P4vala, m nal DOMIjaJc na Trhovneca zdravnika. JuaoahvBba^a Katoliška Je da o ta m prt porota nem Jafoalora&ow tn obilen prti ■top- Jadfiota. po*, a Je po '"National Fratemat Conptu" loatrtcL V ttlavajnt ia« ikro® 1800.000. (trla to tlsofi dolarjev). BolnlSkih i od por. odiicodntn la pocm rt utn M CplaJ^al« tm nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota ataja okroc t tlaoA rednll| Članov (1«> la okros 8 tlaoč otrok r Mladlnakam oddelku. C/uStva Jadnote m nahajajo po raanin al«venak;ia naaalMnak. Tam kj*r f»9 nI. pfiporocsmo Titanorltf-r novih. Kdor etl postati Clan, naj m a«W«l pr) tkp olk« UJitacg* draltn J h. K. J. k Ca vatanovltev novih JruAtev a* pa obrnite a* i davne** tajnika. Novo druitvo aa lab ko vetanovl a t Clanl aH Kanieaaat Novice iz Jugoslavije Povratek jugoslovanskih vojnih ( I vjetnikov i* Italije. Jugoslovanski poslanik v ltimu 1 ^ Antonijevi«'*, se je sporazumel z la-i , sko vlado glf^U1 repatria<-ije jugo-! slovanskih vojnih vjetnikov. Vsak! teden bo odpotoval transport 20»mii mož. liržkone presega .število voj-i nih vjetnikov :i0.000 mož. Vojni; minister Iladžie je ukazal povelj-■ iniku-4. armade v Zagrebu, uaji pripravi vse potrebno za sprejem teh jugoslovanskih vojakov. Po-! vodom tega je bil poveljnik drav-j ske divizije general Smiljanovie pozvan v Zagi-ei>. Odrejeno je tu-' j tli, da bodo repatriirani vsi jugo-j jslotanski podaniki, ki so bili med j vojno internirani v raznih zavezniških državah. Z ozirom na to javlja Eeuterjev! urad iz. Londona: List "Times'"! objavlja depešo iz Splita o izpu-j stitvi jugoslovanskih vojnih vjet-! , nikov. 1/. Italije dospevajo v Split vsak dan jugoslovanski vjetniki v skupinah po 2tX) do :;tX) mož; to kaže jasno, da je italjanska vlada zavzela spravljivo stališče v dal-| matinskem \^ra5anju. ■ lz Splita poro«"ajo: Dne 11. jan. je dospelo semkaj i/. Italije pteko Šibenika okoli 200 jugoslovanskih vojnih A'jetnikov. Po izkrcanju soj v sklenjenih vrstah korakali pol mestu iu prepevali narodne korač-j »nice. Občinstvo jih j«* navdušeno pozdravljalo. Mnogo izmed njih. .-.<■ i nahaja v tako beil»' naši državi v breme. Dalmacija za Vis. Belgrad. 12. jan. — Ministrski 'predsednik Davidovie je sprejel | iz Spliia od j»re' Belgrad, 12. jan. Kakor dozna* m va "Pravda" iz Novega Sada, so j gotovi nemirni elementi med ba-i ranjskimi Madžari pripravljaj^,1 • na nepremišljene korake, ki bi so ij imeli očitovati v insceniranih ne-J mirih, tako da bi se Baranja odcepila od naše države. Storilo so je že, da ^e ta akcija prepreči. / $ 1 Prevzemanje blaga v Trstu. Belgrad, 12. jan. Ministrstvo za prehrano je osnovalo v Trstu svoj j poseben odsek, katerega naloga bo. prevzemati blago, ki prihaja v Trst za našo državo. L Za vpokojence iz zasedenega ozemlja. Sarajevo, 12. jan. — Uradniško ■dnistvo za Bosno in Hercegovino i ... " • je izročilo pokrajinski vladi spo- 4 menico, da se umirovljencem in i vdovam državnih uradnikov, ki - so pristojni v kraje zasedenih oze-' melj, izplačajo draginjske do-. klade.. I MEHIŠKE ČETE IŠČEJO BAN- IDITE. Mexico City, Mehika. 13. febr. Mehiake čete so začele zasledovati bandite, ki so bili pred kratkim vjeli Amerikanea Jos. Askexva v j Gomez Palasio ter ga odvedli v gore. Vojaki upajo bandite kma-lo izslediti. i ~—:- 5 j LISTNICA UBEDNIŠTVA. j Štrajkarica, Chicago, HI. Zakaj se ne .podpišete? Saj vendar izvr-[- šu je t c že več let uredniško prakso, pa še sedaj ne poznate najnavad-v nejsih manir. » Jugoslavia irredenta Šolske vesti iz zasedenega ozemlja. ' Dne 20. de^^embta je zborovalo i v J"rstu učiteljstvo v svrho usta-' I no Vit ve zvefe slovenskih in lirvat-I skik učiteljskih društev v zasede-; nem ozemljit — V Gorici se kmalu odpre glasbena šola. — Sole na j Tolminskem še sedaj niso vse za-s poukom, ker manjka H5 uč-(nih moči iu še niso vsa šolska poslopja popravljena. — Gospodinjski tečaj v zavodu šolskih sester j v Toinaju na Krasu se je že pričel. — Xa državni gimnaziji v j Idriji *o otvorili prve tri razrede, j v katerih je vpisamh učencev. . Bo pa«' treba prenesti srednje šo-■ le bolj v središče. -— Slovenski zastopnik v ofieijelnein šoLskem |svetu pri generalnem komisarija-i'tu v Trsiu je postal odvetnik dr. Josip Aarneletto. doma iz Istre. I 'i i Divjanj« anLiov in karablnerjev; v Solksnn. Na #an sv. Štefana je bilo v eni) j solka nsk ih gostil u več s domačih fantov. V gostilno se je priplazila I tudi italjanska arditska golazen ( in zalitevala, d« domači fantje iz-i praznijo gostilniško sobo, kar pa ti u->o hoteli storit^. Nastal je pre-j tep. v katerem so jih arditi takoj :dobili, da so jih morali odnesti vi ' | bolnišnico. Italjanska komanda nij bila nad tem zadržanjem najhrab-. r«-jie laške vojske posebno ras^re-i sel jena in je še iste noči oi*o Ameriškega Rde-i^ čega Križa: . f, Ameriški Bdeči Križ je ukrenil jški. narodnost pre- 1 jemnika. "v katerem ujetniskem 1 taboru se je nahajal, ko se je. zad-jl njič izvedelo o lijem; nadalje je 1 treba navesti, ali naj poslani de- 1 nar sluzi za osebno pripomoč do- i tičniku, ali pa izključno za pokri-l] t je njegovih potnih stroškov na- J ] za j v domovino. Ceni se,' da bo'| svota .$250 krila stroške ujetniko-J ve povrnitve v njegovo domovi-'* no. Ameriški Bdeči Križ pa ne', more garantirati," da bo ta svota j' zadostovala za pokritje vseh pre-j voznih "stro&kov, ker še ekonomič-j ne razmere v Sibiriji stalno me-H n jajo. ' Kdor pošilja denar za ujetnike.j' naj navede, ali naj se isti dostavi! brzojavno ali ne. Za brzojavne pošiljat ve naj se prida svota za pokritje brzojavnih stroškov. V tej zvezi naj omenimo, da potrebujejo denanie pošiljatve po .po- : št i do enega meseca, dokler se najde kraj, kjer "se dotičnik nahaja. in se mu izroči denar. Plačila v Sibiriji bo izvrševal Rdeči Križ, ako je kraj, kjer se dotičnik nahaja, dostopen zastopnikom Rdečega Križa. Kjer to ni mogoče, se bo Ameriški Bdeči Križ potrudil, da dostavi denar potom drugih organizacij, kakor švicarskega, danskega in"Švedskega Rdečega Križa. Ako se bo treba posluževati teh agencij, Bdeč; Križ ne prevzame drugih obvez-1 nosti razun te, da resnično izroči i svoto denarja tem drugim organizacijam. V vseh slučajih, kjer bo ► o sob je Rdečega Križa dostavilo * denarne pošiljatve. se bo isto po-i trudilo dobiti potrdilo od prejem-. nika in ako se pošiljatev izkaže y . kakem slučaju kot nedosrtavliiva, si Rdeči Križ seveda pridržuje . pravico, da povrne to pošiljatev t prvotnemu pošiljatelju. I Rdeči Križ ho obračal vsako mogočo pažnjo na to. da zavaruje dostavljenje pravilnega zneska na r naslov upravičenega prejemnika, ali razun tega, da garantira naj- * večjo pažnjo v tem pogledu, ne * more nrevzemafri obveznosti za " pomote, zamude in nedostavljenje J pošiljatev, ki btegnejo nastati. Ko je bil zapahi še mlad Nekako krog leta l^SO sta seit«-nastanila v mestu Medicine Lodge I v* dva zdravnika. Eden ter, doktor.sč Meinke je bil najbrž rojen najifr tu jih tleh, kajti govoril je s pre-[in cej opaznim zunanjim naglasom.! Doktor NDiinu pa je bil rojen I žr Amerikane?" -— Noben teh dveh zelišč«* 4«-r sklenil vprizoriti par eksp«"*rimentov. Na-tb&vil si je večjo množino teh rast-!lin. jih skuhal ter napravil koneč- i na y:o«tol, sinko. — se je if glasil njegov pozdrav. — Potre ! v buješ informacije, kaj ne, ali pair .jih hoče« dati? Ne? Dobro, potem j t na dan. I — To je prav take vrste noči, r da se pripoveduje povesti o za ko- > j penili zakladih. Recimo, da bi pri- a j čeli s povestjo o goreči ladji? L — AULright, sinko, — je odvrnil l niož. — Tnkaj je. Tam na West i Beach je lot, imenovan ' kanon- : ski lot*7. Sedaj je last dolin Shef- t fit Ida. Bil sem star nekako pet- e nuj-st let. ko sem čnl povest in bi-: !a je preeej močna medicina za;y •lovska, ki jo je poslušal v takoj t V'harni noči, da se je človeku zde-j J 'o, da skuša vihar odtrgati otok j j z morja. V vsaki povesti glede 'ji k o pa nega zlata je najti kopače, i [sti kopari r.iso nikdar dvakrat,'^ ropali na isteni mestu. Najmanj i miljoo zvezd je sijajo na nebu in | iiti najmnnjš«*ga vetriča j»i bilo,!] :o so bili kopači pripravljeni lialj delo. a v trenutku, ko je bil pik;i fasajen v tla, se je nebo poobla- * čilo in veter je pričel pihati kot ] 1 hurikaa. ; l — To pa ni še bilo najhujše, i ■ Zunaj na morju, ne dalj kot pol ] 1 .milje proč, se je nahajala ladja. 1 Gorela je o«l vodne črte pa do vr-|i • ha jarbolov. Oborožena je bila s; 1 težkimi topovi ter oddala salvo - s eelo strani. Posadka je imela majhno oroije, kajti kopači so 1 čidi žvižgati krogi je. Ena salva je >T zadostovala. Kopači so izginili v ^ najkrajšem času z m».sta in izgi-j i niU je tudi ladja. Človek, od ka-i - terega sem cul povest, jo je čulj i od nekega moža. ki je videl gore-| - t"o ladjo. Da, ta človek je bil mo-: - jro^-e la£njivec, a na totoku ko bili j a ljndjc — in ne še doleo tega mr-i a tvi, — ki so videli ogenj v bliži-l e ni otoka na površini vode in ta o- genj je bil veesih tako velik, da j i- se ga je lahko smatralo za gorečo h ladjo. — Ob tem ali onem času je bil t n ta otok pošteno prekopan. Kot ve-j ■i ste je razdeljen v farme. Farmer-j » ji orjejo dosti globoko, da bi za-o deli na skrite zaklade piratov,! e vendar pa poznam nekega far-j i- KeT;a, ki ni b:l prce* dobro sto-, >- ječ, ki pa je naenkrat pričel kupoval i zemljo. Nikdo ni vedel, na i' kak način je dobil denar, kajti on i- ni ničesar povedal, vendar pa se V J' govorilo, da j* izkopal eel lo-r- nee poln zlata. e — Ljudje, ki piiejo, da se pre- • i Ameriška vodovja nfco'hfta pn>-is morskih roparjev konoemin i^-Htuajstrga stoletja. V teh vo-jfc dovjih jih je bilo polno tekom se-ih demaaj«tt«>l»-tju pa so j«* nahajalo na tej č strani sveta. V trotovih slučajih pa jc posta-jc lo morsko roparstvo celo odlično, j s Princ Rnpert.' sijajni kavaleristjh rojali&tičnih sil. kalere jc i>orazil d < romwell, j«* postal morski ropar, s ko gu kraljeve blagajne niso mo- ^ g le več zaklada! i s potrebnim de- č nnrjern. .Morgan, mogo«'e najbolj ji o kruti in krvoločni med vsemi k morskimi ropurji, bil dvignjen r > plemcnitaški stan ter imenovan t governerj«im .lamaike. Več angle- <_ ških piratov se je nahajalo na v morju za časa vlade. Sfuartov vjt Angliji kol kedaj pr«*je ali pozne-< s je. Ta neprilika j«' postala jasna k tudi princu Oranškemu kmalu po-J t tem. ko je poslal angleški kralj l< pod imenom Viljem lil. Večina s pritožb, ki m* jih je dvignilo pri d njeiu, se je obračalo proti morskim roparjem v ameriških vodah. - Le malo s«* je treba čuditi, da j so bili morski roparji ali pirati , mnogoštevilni v teh vodovjih, V c amerUkih pristaniščih so namreč j lahko našli trg za svoj plen ter^ ilobili tudi potrebna živila in dni-ij go zaloge, (ioverner Fletcher, kij j j«- imel svoj glavni stan v New r Vorku, je predstavljal angleško ki ono v provinci New Vork ter v , državah Nove Anglije. Živel je v j najboljših rxlnosajih z nekaterimi (; najbolj mogočnimi pirati in n je--novemu vzgledu so sledili neka- , t«>ri trgovci v glavnih pristaniščih j ob atluntiški obali, od Bostona pa , flu New Orleansa. | Narragansettt Bav je predstav- , ljal najbolj priljubljeni kraj za j morske roparje sedemnajstega stoletja. To je sijajen kos vode in nedaleč od ustja stoji Block I^lan i Številne piratsk«1 posadke so ime le ob tem ali onem času svoje zabave na tem otoku. Kadarkoli sr s pirati izkr<*ali tam. so po nine nju onih. ki so živeli na otoku za kopa I i na njem svoje zaklade Čeprav s* povsem upravičeno lah ko domneva, da se je dosti piratov izkrcalo na Block Island, so ven- j dar njih imena pozabljena. Kljub ; temu pa vam bo vsak dom a«" in ] povedal, da se je kapitan Kidd izkrcal na Block otoku. O datumu njegovega izkrcanja ne vedo seveda ničesar. Ker pa jc knpitan Kidd kralj vseh morskih roparjev, so tudi oto«"ani na Bloek Island mnenja, da j«' na tem otoku zakopal svoje zaklade. V resnici bi bilo težko najti m«*sto, ki bi bilo bolj ugodno v ta namen kot je ravno Block Island. Otok štrli iz Alantika in njegova površina je siična viharnemu morju. Poln je gričev in kotlin in težko bi bilo najti toliko ravnega prostora, da bi se dalo napraviti igrišče. Skoro vsaka teh kotlin bi lakko predstavljala občudovanja vredno skrivaliiče za zlato io drugo zaklade pirn tov. Vpriuajte povprečnega domačina, če je kedaj čul o zakopanih zakladih in rt kel vam bo, da je. \ prašajte ga za posameznosti in uičesar ne bo znal povedati. Vsi domačini pa niso povprečnega standarda. Številni med njimi so bil ina morju ter obiskali različne d«le sveta in ti imajo na razpolago veliko množino koristnih in pogosto tudi čudnih informacij. Eden teh otočanov ima v svoji glavi več povesti glede skritih zakladov kot vri ostali skupaj. V stoji mladosti se je podal na morje ter videl pretežni del vodne ~ ' ' * • v, J r - * ' «%V-r predsednica newrorskega ameriškega centralnega odbora za. ruski pomožni sklad. žive s tem ali ki si ne morejo [i diugače pomagati, izjavljajo, daj; da so skrivali pirati svoje zakhr-j de v škrinje. okovane z železom] ali med jo, a pirati, ki so rabili; •stari Bloek Island za s»'ojo hranil-; nieo, so se držali loncev, vsaj ve j čina njih. ! - .' — ('ul sem le o eni škrinji. ki; je bila izkopana tukaj. To se je ■ zgodilo pred petnajstimi leti. Na Clay Head je lot, kamor je hodil i John Hayes ponavadi dvakrat ali 'trikrat na teden. Nekega dne je prišel na ta prostor ter doživel !presenečenje. Pod veliko skalo je !videl veliko luknjo. Zemlja, ki je; l ml-: izkopana z luknje, jo bila j j tam ter jo je lahko videl. John j Hayes je pokleknil ter našel v luk-' nji stvar, ki je bila sliČna škrinji.' Ni mogel povedati, če je iz lesa, ali železa. Izgleda kot zakopan za- ^ klad, kaj ne.' To ni liikaka baj-: ka, kajti Jalin Hayes je razumen i'.i zanesljiv človek ter še živi. Nobenega tujca niso videli na i tem delu otoka in nobenega tuje-' ga čolna v zalivu. : — Ker sem že govoril o loncih J -zlata, sem se spomnil še na nadalj-j j na iskanja. fo je zgodila na, i Back Lot gričn. Ta grič se naha-j j ja ob Neek cesti ter je tam dosti grmičevja ter nekaj dreves, ki: meje na ta del ceste. Ta grič teče1 vzporedno s Sachem mlako. Le malo ljudi živi tam naokrog. Nekega večera se je v bližini zasidral reki tuji čoln. Bilo je to leta 1>>79 j ali 1880. Več mož je prišlo na i hreg. ... . „ s\ dva moža. Bilo je proti večeru, v \« z. livu. nedaleč od obali, je ležala majhna ladja in na bregu čoln. O- ni ha kopača, sta morala priti na o-tok s tem «-olnom. iy, — Kot vsi otroci sva bila tudi n< midva radovedna. Cula sva Že po- n gosto povesti t» zakopanih zakladih ter gojila veliko občudovanje n do kapitana Kidda. b: P«x-asi sva se priplazila in ker P sva .se nahajala na višjem ozem- ly lju kot pa oba kopača, sva mogla ^ zreti navzdol na oba.*Na kupu ^ zemlje, katero sta izmetala iz ja- s me, je bilo preeej bakrenega dro- l} biža. Za naju jc ta drobiž pred- J< jsiavljal zakopane zaklade ter dru- ^ |ge dragocene pre — Da, Čul sem, da prihajajo - semkaj organizirane tolpe lovcev - i: i skrite zaklade. Te tolpe so or-jiganizirane v kolikor so prizadeta ! orodja, vendar pa se glasi, da so - te tolpe kaj malo kopale. Block - Island je majhen in treba bi bilo prekopati ga \ celem, proti čemur i l.i (bilo seveda več ljudi, posest-j nikov na otoku, i — Da, da. Več ljudi, ki so se - nahajali -na otoku, za stalno ali e mimogrede, je obogatelo in neka-itteri pravijo, da so našli skrivne t zaklade. Gotovega seveda ne more a nikdo ničesar reči. a čudno bi se a zdelo človeku, če bi človek naen-r i krat kar od nič obogateT, kajti/ if dobro veste, sedaj niso več časi, Ploščenoge Angležinje Angleški zdravnik dr. Kidd je razburil vso angleško javnost si trditvijo, da je zdravje vsega an-; gleškega naroda ogroženo zaradi • ploščenogega angleškega ženstva. Dr. Kidd je zadnja tri leta sestav-, ljal seznam Angležinj, katere, imajo ploščnate noge in velike j gležnje. I>ignal je na 2000 parih j ženskih nog, da imajo v 1st in i zelo Žalostno ogliko; to pa zato, ker hodi 90 odsfofkov vsega angleškega ženstva kakor jazbečarji. Današnja Angležinja ima po veliki večini ploščnate noge z velikimi ] gležn^i. Ta svoj nedostatek kažejo z hevrjetno srčnostjo in malo-brižuostjo. Zadnj? čas je, pravi zdravnik da se vsa pozornost angleškega ženskega spola obrne na negovanje nog malih deklic, na telovadbo, masiranje, primerno obutev itd., sfcer bo imel kmalu ves angleški narod degenerirane noge. ko je ležal denar na tleh ter je bilo treba le skloniti se ter ga pobrati. Treba je eelo trdi delati za vsakdafaji kruh. ' ^Postavil sem se od starega ri- . .. - - " ■ " ^ r. • '^ Zjutraj so možje s čolnom vred ji ' izginili. Neki mož. ki se je peljal 1 z vozičkom po griču navzgor, je^ našel veliko luknjo sredi ceste, .i Povedal je to ljudem, ki so žive- j j ' li v bližini in ti so prinesli lopate j < • Ut zasuli luknjo. Predno pa soj slorili to, so natančno preiskali,I luknjo. Tla so obstajala iz ilovice! in v tej so bili sledovi lonca s j tremi nogami. Ta vrsta železnih i loncev je bila običajna, ko sem' bil jaz še otrok in mislim, da od J i takrat, ko so pričeli delati želez-! j ne lonce. Kot pravijo povesti, je' 1 bila to najbolj priljubljena poso-j |da med pirati. I — Kdo in kaj so bili ljudje, ki! j^o izkopali lonee, ni poznalo nik-jdar znano. Nobenega denarja ni jbilo v kupu zemlje, katerega so pustili kopači, a možje, ki so od-inesli trinožni lonec, so gotovo na-' tečno vedeli, kjer kopat i in zakaj i kopati. ' — Ali se je kedaj našlo kak de-jnar v bližini lukenj, katere so iz-j kopali tujci' na otoku ? — Gotovo, — je otlvrnil stari , j ribič. — Jaz sam sem našel nekaj -jtakih novcev in tudi neki drugi -jdeček, ki je bil v onem času z me-■ noj, jih je nekaj našel. To se je i zgodilo na Oesceut Beach pred i nekako 84>stdesetimi leti. Crescent ' Beach leži pred zalivom. Šla sva - po cesti, ki meji na breg. ko sva videla na visokem obronku, kjer - so sedaj plavalne hišice, kopati i r^s—Uli ste bolni? * Ju vi«** tiom ozdravil. 2» v«C kot trideset let sem zdravil ^ML 'VU bolttni. Kožne, krvne, ilvčne, Jeloddno In revmatlMm ^^H^^j ter vsakovrstne druge bolezni. Lahko vam pokalem vet v^^^Hjdokazil naiih rojakov, katero aem oidravll. Jas sem ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne eakajte. Pridite k meni predno Je prepozno. Cene so take. S* jih lahko vsakdo ■ zmore. Preltkivt breipMini. 1 ProL Dr. H. G. BAEB IWBPI^^BP^ll 311 SMIVHFIELO STREET PITTSBURGH, PA. r9EPJVO ZAMOR|TE POTpVAp V STARI KRAJ imeti'morate potni list «i p<5s od konzula. Rkv rio Vato morate •tudi potrdila in izkaznice, da sto zadostili določbam do-'hodninskega zakona (Income Tax). Ako pridete brez tega v Now York, imate samo nepotrebno aitnoat. Vsledtega je najbolje, da ai to 2e prej uredite, in t tem slučaju so obrnite na nene in jas Vam bodem zadevo povoljno uredil. Izdelujem tu-di vsa ▼ notsrski posel spadajoča dela. ANTON ŽBASN1K, Javni Notar, «M Mi lahmll Wgawi - Cinwr OtamonS sni Orane »ta. -.'■■l-i-^r: GLAS NARODA, 16. FEKB. IŽŠO_ GOZDNI ROMAR vmAVoom spisal oarriel nm. Si "(Bat Aaroia" nififcl O. t. j„ 1 1 aj lfi45 v Nadaljevanje. - Kaj me brigajo vsi ti golobi »vet*, beli ali rdečrt Oba lovca " bo*ta orla zaklad » *eboj in ko ae bova vrnila, bo gnezdo prazno v Mntuo pa je uiurijivo skoraigmil z rameni. JJ — Ali da zlato kaj krmne v stepah • — je rekel. — .Ui misli člo ^ \. k na (»obiranje zakladov, če umira od lakote in če je IpOO milij oddaljen od prve elov«-ike na»elb.ne? Za ta dva postopača brez orož-j^ j* ima *Iat« prav tako vr«>dno*»t kot od volkov oglodana kost um* Vidri m-m vne kot enega love«, ki je imel nezmotljivo puiko in L Li je \ po-njah znorrl od lakote. V tej uri iščeta nase sledove, a L j h i»e najdeta. Kar pa s«- t**"e bele golobice, je to moja stvar. Tudi j ^ .c h» b.lo tr**ba iti preko tvojega trupla, da d. -pern do nje. bi pri- ^ m* 1 tjakaj. To si zapomni enkrat za vselej. t !»* bi le irnei nekoč sina. ki bi se posluževal proti tebi take- j m je/i k a. — je vzkliknil *tari rogenat ter povesil oči pred bleste- j . im pogledom Mesti/a. dočim je izgovoril te strašne besede: — Ti pa ne bei imel nobenega, kajti mogel bi biti le še ostudnejši kot si \ si-m. i — Ali mi imaš še kaj povedati l — je rekel Mesizo zanieljivo. F Main Kouge ni odgovoril in oba sta molče veslala naprej. Ame- s ukanee pa je moral nad nekom stresti jezo, ki ga je polnila. — Kje »i zakopal zaklad, ti pes? — je vprašal bandit ter sunil ^ 1'iibijana z nogo, ko je slednji ravno prvikrat odprl oči: — Ali boš ^ odgovoril, ti postopač? — je nadaljeval nestrpno. — - Kdo ste vi? - je vprašal Fabijan, ki se je spomnil svojega padea, a se ni še v polni meri zavedal strašnega položaja, v katerem »c jc nahajal. j —. Se vpraša, kdo da sem, — je rekel Main Rouge ter se pričel , divje smejati. — Tvvja stvar je prvi odgovoriti. Kje si zakopal 1 zaklad ? ( Pri tem drugem vprašanju je prišel Fabijan zopet k polni za- < \ est i. Iskal je z o«*mi Bois Roseja in fcpanea, a njegov pogled je pa- { del na obraza obeh'piratov prerij ter na ona dveh Apačev. Kaj je postalo iz obeh lovcev? Fabijan tega ni vedel ter se hotel prepričati. — — Zaklad! — je vzkliknil. — Nikdar nisem čul govoriti o tem. * Bois-Roae in Pepe nis*a imela navade zaupati mi svojih skrivnosti. ^ Vprašajte samo. — Vprašati tc postopače! — je vzkliknil stari renegat. — Vpra-|( saj oblak, katerega .-mo včeraj videli. Ali ti bo odgovoril? t. • — Da, res. mrtvi ne govore več, — je rekel Fabijan. j. — Postopača nista še mrtva, a nista dosti več vredna kot mrlič. < Kaj njima koristi prostost brez orožja! Kmalu bosta plen lakote. In j1 1 a j koristi tebi življenje? Da postaneš plen Ornega sokola, kojega j, kremplji ti bodo raztrgali meso. Oba lovca rta b^a prosta in živa in zaničljiv smeh se je pojavili na ustnicah Fabijana, ko se je prepričal o tem. — Najti je lovce brez orožja, ki še vedno pr;silijo pirate step k| begu, čeprav se dela;o sedaj kot da zaničujejo svoje nasprotnike, — je rekel Fabijan ter naravnost pogledal v oči bandita. -- Mi ne bežimo, razumeš, pes? — je rekel renegat ter šfcrtal z zobmi. — Ali ne vidiš nesramnost tega mladiča? 'Kar se tiče mene, ne vem, kaj me zadržuje, da mu ne potisnem noža v grlo, — je-končal ter potegnil nož. Ker je pričakoval strašne muke. bi imel Fabijan rajše naglo smrt. — .laz vem, kaj \as zadržuje, — je rekel. — To je strah pred Ornim sokolom, ki je napravil iz vas svoje lovske pse ter vas pognal za tremi možmi, ki so se z uspehom borili protr njemu in dvajest \ojuikom skozi celi dan in celo noč. Mogoče bi bile te besede, ki so do skrajnosti razjarile Main Uouge-a, zadnje, katere bi izgovoril Fabijan, če bi Mestizo ne zadržal roke očeta, ki je bila že dvignjena k sunku. — Mladi vojnik iz juga se boji mučilnega kolca, — je rekel Me- j stizo, — in radi tega zali zmagalea, da si prihrani muke. V treh dne j m h pa bo drugače govoril. I —- Ilelokožee zna umreti prav tako kot Indijanec. Po tem odgovoru j« zaprl mladi mož oči, da ne vidi groznih o l razov obes band i tov, ki sta pričela živahno govoriti med seboj, ne iia bi jih Fabijan razumel. Vihar je divjal z vso silo in dež je padal še vedno v potokih. Kanoa je hitro plavala naprej ter odnašala Fabijana vedno bolj proč od njegovih zaščitnikov. Fabijan je ležal na dnu kanoe in voda z neba ga je močila. Mislil je na bolest Kanadea ter se smehljal \ spričo upanja da bo še vse dobro izteklo. Ko pa je odprl oči ter videl divja obraza teh piratov, si je moral reči, da ne more pričakovati od njih nobene milosti. Vedel je tudi, da ne pušča kanoa za 1 seboj nikakih sledov prav kot jih ne pušča blisk, ki švigne pre-' ko neba. Cela noč je potekla v takih moraličnih mukah, ki so bile že hujše vsled telesnih bolečin. Bila je to žalostna in groze polna noč. Ko se je nebo zjasnilo, sta se oba pirata ustavila ob bregu in sicer na nekem mcMu, kjer se je dvigala skupina visokih dreves sredi visoke trave. Privi t vit jutranjega mraka je ravno pričel metati nedoločno luč in eden izmed Indijancev je porabil ta trenutek, ko s.* je noč umikala dnevu, da se je podal na lov. Fabijana so pustili v kanoi v stanju otrpljenja in lakota je še povečala bolest, kaiero je čutil. Medtem pa so Mestizo, oče in ostali Indijanec prižgali velik ogenj, da posuŠe premočeno obleko. Lovec se je kmalu vrnil s srno na ramenih in dočim je najlepše 1 ose prikrival za za jut rek ,so ostali trije spali. &o je bila pečenka gotova, so se vsi prebudili ter pričeli jesti. Solnce je izšlo ter bleste-1 • na nebu, na katerem ni bilo opaziti nobenega znaka viharja, ki je divjal ponoči. Stari renegat se je napjrvo tako skrbno pečal z jetnikom, da je bil iz tega razviden srd, katerega je gojil d® mladega moža vsl»*d njegovih besed. — Kaj si bo misiil Orni sokol, —- je rekel proti Mestizn, — če mu komo izročili vsled lakote in trpljenja napol mrtvega jetnika? Kako se bo držal ta mladi potepin na kolen, če r.e bo imel moči stati pokonci T — Manj dolgo bo trpel, — je odvrnil Mestizo brezbrižno, — Kaj me briga to? — A briga za to mene, — je vzkliknil divji Amerikanec. — Jaz hočem videti, kako se mu bo treslo meso in kako bo postalo njegovo M-ce slabo. Sli&ati hočem, kako bo prosil za milost, da mu bom lahko rekel, da je strahopetnrž. — Napravi, kar hočeš, a pusti mene pri miru, — je rekel Mestizo, pri katerem je ljubezen mogoče nekoliko omilila neusmiljeno duio. , . - i ~ >. A 1 (MjtJrtrL) ^ j^L Kavka coalta Orehek. j< V okolišu okrtinefs sodišča na ^ ■ Brdu se odigravajo ijubavne afe- P I re. ki so dovedle kmečke don Jn- J! ane na zatožno klop. Zaradi one- k čaščenja pod obljubo zakona je P imelo ljubljansko deželno kot P vzklično sodišče le dni kar dve razpravi. Zanimiva je bila ona Kavka contra Orehek. Ivanka Kavka, kmečko, pošteno dekle v ' lepi dobi 34 let. toži Joiefa Oreh- j ka. ki ji je bil obljubil zakon in jo č | je pod to obljubo tudi spolno ra-, j bil. vsled česar je bila noseča. De- 1 j la!i so že ženilo van jsk o pismo pred notarjem na Brdu. Stvar pa'j se je razdrla po krivdi obeh, kaj- t ti sedaj se je eden kujal, sedaj s drupi. zlasti Ivanka je imela ve- ^ like pomisleke proti Jožefu. Na-' stal je iz tega prepir, ki je po-j^ ' vzročil ie mnogo potov, sitnostih in tožbe. Deželno sodišče je razpravo preložilo, pri prvem sodi- , . šču je bil Jožef Orehek obsojen na pet dni. — Donesek k zanitni-I vim razpravam felitonista Luigija ^ Calce, ki je svo.iča^jedrnato orisal taka ženitovanjska mešetarenja. ^ Vlom v Ljubljani. Kakor se je svoječasno poroča-• lo. je bil izvršen za božične praz-j1 1 nike drzen vlom v konfekcijsko ' 1 trgovino Schwab & Bizjak. Poli- ' cija je sedaj izsledila poleg dru-. gih udeležencev se Ludovika Pon- - graea in ga aretirala. » Tihotapci. Kočevar Josip Wittrne je skušal iztihotapiti nad 100 zavojčkov 1 tobaka. Detektivi so ga izsledili, j aretirali in tobak zaplenili. — Ne-j j ki Ban in dva Pirjevca so hoteli, "'odnesti v zasedeno ozemlje 112 j zavojčkov tobaka in 134 kranj-| ikih klobas. Vse so jim zaplenili. • I TežaČauu Petru Sparagma so za-1: plenili 59 zavitkov finega turške-4! ga tobaka, 2 škatlji egiptovskih, j l zavoj najfinejšega turškega toil i baka. Vse je hotel odnesti v Test. * « k! Sadi navdušenja za Avstrijo. Posestnice sin Janez Pirnat je tx> cessti na Glineah kričal in ro-j bantll: "Živela Avstrija! Ona je bila ena fejst država! V njej je e: bilo vsaj nekaj pravice! Ta pro-' klet a, uboga Jugoslavija! Živeli 0 i boljševiki Za te besede je dobil Pirnat na policiji občutno kazen: , oOO kron denarne globe. Opraviti pa bo imel še z državnim pravd-tiikom. ker je bil nasilen proti kri- * minalnemu uradniku. Pravijo, da ie kazen premila. Naj bi se Pir- n nata poslalo v Avstrijo, tam bi se r" že ohladilo njegovo navdušenje! je dala več denarja, da ji nakupi , čevlje in drugo blago, katero je potrebOvals. Od izročenega denar- * . ja si je pa pridržala Minka 130 t . krču. SodUče bo nezvesti Mmkip » povedalo, da ni delala, v smislu (s t postave, ker si je denar prijate-; „ ljiee samovoljno pridržala. : —. - i! r V Petelinja h pri Dolskem je 12.! J - januarja umrla Marija Jemee. ob- , > če spoštovana in dobra max'u ^ -4 * »L - UrarUit am jettfae aa Odaam.; 91 Za invalidne vojake. Id boleha- ] 11 jo na jetiki, oziroma okrevajo od j '' te bolezni, ima Poverjenifivo za j J socijalno skrbstvo na Golniku pri , ^ I Tržiču na Gorenjskem na razpola- ^ "j go vsem modernim higijeničnim j ^■•zahtevam odgovarjajoče zdravili- • 1 šče. Na razpolago je še 50 postelj. s- ___ i. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ i- t a NAZNANILO IM ZAHVALA. j Tužnim in žalostnim srcem naznanjam vsem znancem iu prijateljem, da je moj ljubi brat JAKOB &KERL po kratki in mučni bolezni vsled j I težkih ran preminul dne 8. febru-i 0'arja 1920 ob 11. zvečer v starosti 39 let. j. Pokojni je bil rojen v vasi Do-| j. bec na Notranjskem. V Ameriki j je bival 13 let. Tukaj zapušča me-; ne žalujočega brata in mojo so-j progo, svojo svakinjo, v stari do-i a_ movini pa enega brata in dve! sestri. ti | Zahvalim se vsem tistim, kateri! p. j ste prišli ob času žalosti na moj) k|;-dom in me tolažili, po svoji moči 2 pomagali in ga potem tudi spre-mili na [pokopališče. Hvala dru- I; štvu Slovenski Delavec št. 85, ka-^ tero mi je priskočilo na pomoč v e_ času velike žalosti; ravno tako iz-jj rekam srčno hvalo članom in čla-^ niča m društva sv. Boka, kateregr. član je bil pokojni moj brat. , j Pogreb ae jo vršil dne 11. febr. ob pol 12. na katoliško pokopa-je lišce v Republic, Pa., pri veliki ^ vdeležbi pogrebcev. Ti pa, nepo-jc zaibljeni brat Jakob, v miru poči-je vaj in lahka naj ti bo ameriška >0_ gruda. Ostal mi boš v spominu, dokler tudi jaz ne odidem tja, od-koder ni povratka. n. Žalujoči ostali: ;tj Jernej ftkerl, brat. Neša nkerl, svakinja. P. O. Box 126, Allison, Pa. V starem kraju: jp_ en brat in dve sestri, se _(16-17—2) X t MASVAMXLO IM ZAHVALA Tuinega srca naznanjam vsem sorodnikom, znancem hi prijateljem, da mi je nemila smrt vzela i iz tega sveta mojo preljubljeno ! soprogo i AMO LOGAR, roj. PBTKIČ. j Bolehala je od maja meseca, a bolna je bila že več kot eno leto. , 1"morila jo je kruta bolezen, ka-tera jih največ vzame — sušica. " Umrla je 28. januarja ob 5.30 zve- , čer. Pogreb se je vrid 31. jan. ob j 9. uri zjutraj s cerkvenim obre-'. dom na katoliško pokopališče, "i Ho jena je bda 21. julija 1884 v ; - Rovtah pri Logatcu. Bila je čla-j L niča društva Slovence in Hrvat ■ » št. 151 SSPZ. v Nile*. Ohio, in i društva sv. Antona št. 108 JSKJ. - v Youngstown. Ohio. Tukaj za-1 pušča m- ne žalujočega soproga in - 5 nedorastlih otrok od 12 do 2 let • ter enega bratranca. Moja najlepša zahvala obema | zgoraj omenjenima društvoma, ki so jo v tako obilem številu spremila k zadnjemu počitku ter ji _ položila krasne vence na njen grob v zadnji spomin, kakor tudi Matiju in Mary Leskovee. Zahvaljujem se najsrčneje gospej Pepi ^ in gospodu Jožefu PajniČ, katera L.lsta mi bila ves čas njene bolezni ■i na strani, obema društvoma ter I drugim iz Girard in Ntles, kateri jjso mi gmotno pomagali. Še en-j j krat najsrčnejša zahvala vsem t skupaj I j.j Tebi, pokojna žena in mati, pa j. j bodi lahka ameriška žemljica. Po-e!eivaj v miru! Žalujoči ostali: Pij Ignac« Logar, soprog, jjj Ignace, John, Mary, Trances in ji Pranky, otroci, g. Ignace Sedej, bratranec. lm Niles, Ohio, dno 10. februarja v 1920. — 710 Pugh St. v z- HHHHBHHHHHM9HHHHMHHHBB Kja je moj brat PAVEL ŠIRCA1 | Doma je iz Planine pri Rakeku I na Kranj*^**"* Pred por leti se I je nahajal nekje v Westmore- j I land Couky, Pa. Prosim cenjene' I rojake, če kdo ve za njegov na- I slov, da ga mi naznani, ali ako; I sam bere ta oglas, naj se mi jo- l vi. — Anton Širea, Box 75, I j Messmore. Payette Co, Pa. k (.16-17—2) OGLASIJO MAJ 8B trije bratje LUDOVIK, BENJA-: MIN in ALOJZIJ HROYAT. Pri; V nas je pismo od brata Franceta i;. ' starega kraja. JOSIP STIBERNIK, ki je bU ' svoječasno na 1620 Fisk St.. Chi-' •eago, HL AliOJZIJA KAPŠ, roj. FERRI.j I ki sa je nahajala svoječasno vi * Toleston, Ind. " ANGELA PRINC omoiena KO-JSIC. r Vsi ti naj se oglasijo na uprav-ništvo tega lista čimprej mogoče. * (13-16—2) ^ iftCEK DOBRE DOGARJE. II PlaCam viseče cene in Imam najbolj ^ Si les v Texas. Napravite lahko dva- krat toliko kot pa dagje ▼ močvirjih,! t- ker ne morete delati več dni po vsa-; >i kem dežju. MoJ les Je na visokem in a nikdar priplavljen. Max Fleiseber.258 Li Lewis St, Memphis. Tom. 24x ^ Rad ibi izvedel za JOŽEFA ^EED-x. VEŠCEK, doma iz Malega Mra-n Seva na dolenjskem. Pred tremi leti je bil v Souith Chicagi, IU. a Rojake prosim, ako kateri ve za j. njega, da mi naznani njegov naslov, ali pa če sam čita te vrstice, naj se sam oglasi, ker mu imam več važnega za povedati. k Frank Pacek, 15618 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. (16-17—2) 'a Išče se JANEZA DEBEVC, doma iz Bezuljaka št. 36. Umrla mu ■ je mati 12. decembra 1918. Nje-govi sestri Marija in Frančiška ^ bi radi izvedeli, če je še živ ali mrtev. Ako se ne oglasi, bo njegovo - posestvo prodano. Oglasi naj se takoj na naslov: Marija m Patek, rojena Debevc, vas Be-zuljak Št. 45, pošta Begunje pri Cirknici, Slovenija, Jugoslavia vj (14-16—2) Cosulich Une Direktna pot u Grtko in v Trst Parnik President Wllsoo odptnje Psi" Ik Argentina odpluje 31. marca Parni ki o4pluJ«jo o* pomola t. * nnetju 41. ulic«. So. BrMhlya Za etna In arvt* Informacij« mm •Ornlts na PHElfSBROfflERSji CO. « WsM 8mm New Istk ; PROŠNJA IZ UJETHI&TVA Rad bi izvedel, kje se nahaja JOHN BALOII. Pred vojno se je nahajal nekje v Chicagi. Jaz sem doma iz Crnice, pošta Brezje, Go-. renjsko, zdaj sem pa vojni jetnik , v Italiji. Prosim cenjene rojaka, ako kateri ve kaj za njega, da mi blagovoli naznaniti, ali pa naj ga opozori, da se mi sam zglasi na ta naslov: Anton Dacar, , j Prigioniero di Guerra. • Castelnuovo, S. Giovanni, 1 Valdarno, ' Italia. Pro v. Arezzo. J (14-16—2) Rad bi izvedel za moja dva prija-\ telja FILIPA TURK in JOŽEFA TURK. Prosim cenjene ro-j jake, ako kdo ve za nju naslov, da mi ga naznani; najbolje pa, čc se sama zglasita, rad bi si dopisoval ž njima. — Valentine 1 Turk, Box 182, Eutaw, Ala. (14-16—2) Želim izvedeti za svojega sina JANEZA JEROVŠEK. Doma je iz a Lahovč št. 28 na Gorenjskem. Q Nahaja se že dvo leti v it al jan-skem ujetništvu. Prosim cenje-a ne rojake, ako je kateremu kaj znano o njem, naj mi sporoči njegov naslov, za kar bom zelo hvaležen; čo pa sam bero te vrstice, naj se mi oglasi ter navedi de svoj natančni naslov svoje-• j mu očetu: John Jerovšek, Box "} 1, Pry or, Huerfano Co., Colo ■>! U! S.*America. (11-17—2) i Rad bi izvedel za naslov mojega j strica JERNEJA TURK. Slišal ' sem, da se nahaja nekje v Min-. nesoti, baje v Stevens. Rad bi mu nekaj važnega poročal iz | starega kraja. Torej ga prosim. naj se mi oglasi, ali če pa kale-| ri izmed rojakov ve za njega, I naj mi sporoči njegov naslov, ! za kar mu bom zelo hvaležen.— John Vesel, Box 247, Lumber City, Ga. (13-17—2) Dr.MOT j« uspetno ©zdravilna, duho, boijast, atakzljo vodenioo i grče. Jetra, lediol i I^BHp la šelodfine bole. Čina na čudežen 94&B. Bolečine . v^F-ifrtiS * ttrebuhu, ▼ pnilt, A tekline, revmatfc ' m- »ki oish, nogah, ro , \m j>fcM^lkah ali križu; o. yfwyt kožne botas ' ni, Izpuščaje, ogree. Moške aH > ienake bolezni ali alabo kri m lab ko ozdravi brez operacije v naj- ' krajšem Čaau ln po najnižji ceni Uradn« ura: ob delavnikih odtdop-dal •j pop. Ob nedeljah ln praznikih: od t. dop> r " w Or. JIN FUEY MOY > ! 30S 6raat Street PITTSBURGH, PA Dr.Koler §55 Liberty Ave Pktstafb, Pa. IUM PWIJIimii SlaliM fl Dr. Koler J« n»J- ^ utareJAl slovenski x zdravnik, ipec^a- 'r. li»t r Pittsburrhu. ^ ff ki ima M-letno ■4 praJuso v xdr nju mb moAkita ^^ bolezni. J^^ Zastrupljanje kr vi »dravl a rla- Mvitera 4M. ki n Je Izume I dr. prof. 'Erllch. Č« Imate moaoUe all men ur ^ Cke' po telesu v triu. izpadanje Las. bolečine v kosteh, pridite In izdstiJ vam bom kri. N« Čakajte, ker ta bo lesen ae naleae. Vse moAlce bolesept xflravtm po o- krajiani metodi. Kakor hitro opaalte da vam prenehuje sdravje, ne čakaj te. temveč pridite in jas vam ca bom zopet povrnil. Hydrocele ali vodno kilo ozdravim v £4. urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bo lelne v kritu In hrbtu in včaalh tudi pri puftčanju vode. ozdravim s coto-vostjo. Revmatizem. trzanje, bolečine o teki i ne. srbečic«. AkroO« In drure kotne bolezni, ki nastanejo vsled nečl-vte krti. osdravfm V kratkem čaau in nt potrebno letati. Ttradne tire? vask dan od t. -ara zjutraj do t. zvečer; v petkih od t. zju-traj.do S. oopeldMt eb lMwUQah od t zjutfaj do 7. tKttriiiu* r PISMA JZ STAREGA KRAJA j1 imajo t najem urada aledeči: : i JOŽEF GORNIK od žene iz Martinjaka. Svoječasno je bil v t Clevelandu, Ohio, na 1422 East 55. St. , ALOJZIJA MLKLIČ, omažena SMITH, od svoje hčere Antonije iz Drage. ANA POJE od Franjice Zbai-nik iz Čabra. Svoječasno je bila na 212 Graham Ave., Brooklyn, N. T. LOUIS MODERC od Giovarini Moderc iz Gorice ter od brata in svaka. JOHN GAIilAN od Mijo Ceti-na iz Petrinja na Hrvatskem. FRANK GABRENJA od Fran-čiške Gabrenja iz Martinjaka. ^ ANDREJ ^TEFANIČ od svoje | hčere Rezike KrkoviČ iz Gordie Pernsiee. FRANK ARH od svoje hčere JeUee in žene Gabrijele iz Čabra JOHN RUDOLF od Ivanke Rudolf iz vasi Ravna. Svoječasno jej bival v Richwoodu, W. V a., Camp! 50. j FRANK PETERNKL od svoje sestre Marije iz Poljan pri Cirknici. REZI HROVAT od svoje sestre in matere iz Št. Vida. Svoječasno je bila na 1316 E. 55. St., Cleveland, Ohio. LUKA JAMNTKAR od svojega brata iz Rožne doline. Bil je pri vojakih pod imenom Jeninger v No gales, Ariz. ANTON ZORMAN, ki je bil v Mammoth, C al., od brata Zorna na iz Roč v Istri. . JOŽEF MEGLIČ, mizar, ki je delal v Brooldynu, N. V^ od svoje iene Ivane Ivane Meglič iz. Ljubljane. URBAN STRAŽI&AR od Hele no Stražišar iz Škufee. IGNACIJ MASTEN od Ane Masten iz vasi Središče na Štajerskem. FRANK IRT od svoje matere Marije Irt iz Kofljevec pri Viinji Gori. JOŽEF ŽAGAR od srojo sestre i Ivane Žagar ie like vasi pri Studencu in od očeta Jožefa Žagar. • FRANCE ŽUN od ovoje družine, Štefan* gora it. 5,. posta Cerklje i pri Kranju, Jugoslavia. V pismu . jo. več^vaimh'novic, . ssto naj m nmndoma o^m, f NAZNANILO IN ZAHVALA. Tem potom naznanjamo vsem rojakom in znancem po 6imi A-meriki, da je dne 31. januarja po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal naš brat ANTON MIRTELJ. Rojen je bil dne 21. januarja 1. 1888 v vasi Zapuže, fara Boštjan ob Savi. V Ameriki zapušča dva i brata in eno sestro, v starem kraju pa dve sestri m enega brata. Pokojni je bil blagega in mirnega značaja ter priljubljen v celi oko-; lici. Tem potom se zahvaljujemo vsem rojakom za mnogobrojni obisk v hiši žalosti ter vsem onim, ki i so ga spremili k večnemu počitku. I Bodi mu lahka ameriška žemljica! Žalujoči ostali: Alojzij in Martin Mirtelj, brata. Ana Mlrtelj, sestra. N. Randall, Cleveland, Ohio, dne 8. febmarja 1920. (16-17—2) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tem potom izrekamo lepo hvalo vsem tistim, ki so nas obiskavali v času bolezni naših malih in tistim, ki so obiskali naio hčerko TEREZIJO na mrtvaškem odru, ki nam je umrla dne 5. februarja ob 1L uri dopoldne. Bolna jc bila 12 dni; drugi, ki so starejši, so bolezen prenesli, ona uboga revica pa ji jc podlegla v starosti 16 meseeev. Srčna hvala vsem, ki so jo spremili na mirodvor; nadalje se zahvaljujemo Mr. Johnu Brezovec in njegovi soprogi Antoniji ter Mrs. Johani Stermec; najlepša hvala pa Mrs. Amaliji Berk, ki je vse tako lepo preskrbela. V enakih slučajih smo tudi mi na razpolago. Se enkrat hvala vsem! Ti. draga hčerka, oz. sestrica, spavaj v miru pri svojih bratcih. Na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: Frank in Terecija Dremelj, stami. Stanislav, Viktor, Rudolf, bratje. Franfcaka in Joz^as^ sestri. P. O. Box 324, Conemaugh, Pa Kje je FRANK MUHAf Doma je - iz Bukovice. Pri meni ima dva pisma od matere iz starega kraja. Prosim ga, da se mi javi ta koj, ker je zanj nekaj