PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
B. Uwml*l« Am
Offlos ot PubHaattea. MAT flout-h Ijiwn<l»U' Tslephon«. ftoekw*M 4904
Deveta redna
* H ■ I	".V-jSi.
ni«' h«lhvp*v v alau
1 N. P. J.

Zapisnik petnajste konvenčne sej^

PETNAJ8TA SEJA dne 21. meje popoldne.
Predsednik Cainkar otvori sejo ob eni popoldne.
Zapisnik trinajste seje čitan in sprejet s popravkom.
Nadaljuje Se razprava o pravilih, iz katerih čita brat Vider. V XXIII. členu je 2. točka apremenjena toliko, da določa 21c namesto 18c prispevkov v upravni sklad za članice, ki so zavarovane samo za poemrtnino.
Točka 8. istega člena sprejeta po starem, k 4. točki pa govori delegat od št. 408 glede datuma za zadnji dan poravnanja asesmenta, ako pade 26. dan na nedeljo. Točka je sprejeta. Delegat od št. 204 pravi, da bi moral kot datum za odposlanje ases-menta biti bolj določen: upoštevan naj bi bil mogoče dan poštnega pečata. Točka 5. istega člena sprejeta po starem. V 6. točki je sprejet dodatek, da se sklep radi izrednega asesmenta objavi dvakrat v glasilu. Glede lestvice odbor ne priporoča nobene spremembe. Delegat od Št. 88 Mausar predloži ta-le,načrt: "Ker ima jednota 8 procentov več rezerve kot zahteva državni zakon (to je 108% namesto 100 %) in ker je lestvica za posmrt-ninskl sklad nekoliko višja kot ista lestvica pri National Fra* ternal Congressu," kajti ob času, ko se je SNPJ združila s SDPZ, je bil asesment poBmrtninskega sklada zvišan za eno leto, tako da je 18 let star prosilec moral plačevati po lestvici za 19. leto starosti N. F. C. lestvice, zato priporočam delegaciji, da uredi lestvico zopet po oni National Fraternal Congressa. Tako bi se asesment znižal od 2c do 8c. Lahko bi upoštevali tudi poročila odbornikov in dobitek v posmrtninskem skladu bi porabili za druge potrebne sklade. Apeliram, da moj predlog podpirate."
Na predlog pojasni brat Cainkar, da je namen dober, ali jed-notin aktuar je preračunil, da je umrljivost zelo narastla. Mogoče bo kmalp le 6 ali 6 in ne 8% čez mero. Bolje bi bilo počakati, kaj se pokaže v teku naslednjih osem let. Umrljivost članstva je strašno velika, zato bi ae bilo priporočljivo sedaj zniževati lestvico. Od brata Mausarja želi, da bi predlog umaknil.
Delegat od št. 218 opozori odbor za pravila, naj črta iz lestvice letnice nad 50, da bo v soglasju s prejšnjimi določili. Delegata od št. 518 vprašujeta glede solventnosti. Po pojasnilu brata Cainkarja brat Rimac priporoča, da ostane lestvica kot je bila. Točka je potrjena kot jo je predložil odbor.
Na 6. strani sprememb k starim pravilom, Členu XXIV. je U točka sprejeta po. Starem. Pri£. točki delegat od št 86 pravi, kako težka je vsled te točke agitacija pri' društvih. Delegacija 'Je proti debati o točki. Delegat od št. 79 pravi, da je točka rak-rana za društva. Posebno je škodljiva radi mladih članov, ki dobijo le pičlo podporo, ako zbole. Ce je konvencija ne spremeni, bo težko dobiti mlade člane. Društvo je delegatu Crnichu naročilo, da predlaga popravek. Točka je sicer že sprejeta in delegacija je proti nadaljnemu razpravljanju, dočim brat Vidrich ugovarja: "Da! Je sprejeta, toda kaj porečemo doma članstvu, ako ne napravimo olajšave? Nekaj moramo storiti za mladino, posebno za take na pr., ki so pobiti." Brat Medvešek se tudi strinja, da bi vzeli kakšen četrt ure za razpravo o 4tej važni točki. Delegat Vodovnik od št. 110 predlaga, da bi šli s točko naprej. Delegat od št. 804 ugovarja, da je bila točka sprejeta kar v naglici in je vse šlo kot "steam roller." Brat Spaček od It. 408 predlaga debato. S predlogom za dodatek k že sprejeti točki ae oglasi brat Terčelj, to Je da se mladim, ki prestopijo iz mladinskega oddelka, prizna 4 letno članstvo. Prebitek v skladu mladinskega oddelka bi te izdatke lahko kril. Delegat od št. 225 predlaga, naj bi se določilo tako, če je član v mladinskem oddelku pred 12. letom. Delegat Vodovnik od št. 110 predlaga, da bi veem, ki pridejo iz mladinskega oddelka, vsoto prenesli v sklad za odrasle. K temu govorita tudi delegat od št. 234 in 200. Slednji pravi, da je podal resolucijo, po kateri bi bil upravičen do toliko več tisti, ki je bil deset let član v mladinskem oddelku. Delegatu od št. 85 je društvo naložilo, da predlaga, da je član deležen podpore dalj časa. Delegat od tt. 9 priporoča več enakopravnosti v tem oziru. Ce je olajšava, mora veljati za vse. Namesto da Je član upravičen do 30 dni podpore, pa naj bi določili 60. K temu govori brat Ndvak, ki naglaša, da novi člani ne prejmejo samo za 80 dni podpore. Toliko Časa dobivajo le polno podporo, potem pa polovično. Lestvica kot obstoji sedaj, je sestavljena na podlagi izkušenj. Ce bomo kaj sprem,njali, bomo a tem povišali asesment ali pa imeli naklade. Povdarja, naj bi upoštevali, kaj Je priporočil odbor. Delegat od št. 284 ugovarja, zakaj bi vedno naglašali samo olajšave za mladino. Kaj pa s starimi člani? Olajšavo je dati vsem ali pa nikomur. Društvo mu je naročilo, naj glede poškodnlm naroči sprejem dobe 90 dni.	/
Vprašanja so stavljena od delegatov št. 289 in 298. Delegat Spaček od št 408 predlaga, da ae sedajna lestvica popolnoma ovrže ln se podpors izplačuje kot pred splošnim glaaovanjem. Tako mu je naročilo članstvo, kl vidi v tem zboljšanje za agitacijo. Ce se izdajo tisočaki nagrade za pridobivanje članstva, naj bi raje v tem pogledu določili spremembo. Ko bratu Spačku zbornica kliče, da Je iz reda, očita konvenciji, da ne upošteva volje (HMamesnlkov, Id se redkokdaj oglase, a še takrat skoro ne smejo govoriti. Brat Terčelj ponovi svoj predlog za dodatek, kl Je na glasovanja sprejet.
8 tem Je Izčrpan rezultat dela odbora za pravila. Na vrsto pride poročilo odbora za prošnje in pritožbe, za katerega člU zaključke brat Lotrich. Vse naalednje razsodbe konvencija potrdi:
Bratu Kochu, članu društva št. 271, se Izplača bolniška podpora za deeet dni, to je |30. za pet dni bolniške podpore se pa kaznuje.
Zadeva brata Kurnika. člana društva št. 804. proti Jos. Li-pošku, se briše Is sodnijskega koledarja, ker prizivna strapka ni več člen 8. N. P. J.
Zadeva brata Johfta Gasparicha se prepusti glavnemu upravnemu odboru ss ureditev.
Brstu George Jelichu. članu društva št 823, Je odobrene vso-ts |2I is sklada izrednih podpor.
(Dalje aa i. strani.)
Orsptasiranje delavcev v slaščičarnah. — Stavka avtnlh pleskarjev. — Postreščk! pazijo na mahinacije Pullman družbe.
Chicago. — Bakery & Con-fectionery Workers unija je pred kratkim organizirala prvo lokalno postojanko delavcev, kl so uslušbcni pri Belmont Ice Cream Co. Delavci bodo sedaj delali osem ur dnevno in šest dni na teden. Zvišala se jim je tudi mezda. Prej so morali delati deeet ur na dan in sedem dni v tednu. Strokovne unije v tem mestu so podale izjavo, da bodo podpirale to tvrdko in naročale od nje sladoled za svoje
piknike in druge prireditve. • • •
Organizirani farmarji so se pridružili tiskarjem v boju proti Seare-Roebuck Co., ki je dala svoj katalog v tisk neunijski tvrdkl. Farmarska unija v \Yoodworthu, 111., je obdržavala javen ahod, na katerem so se izrekli proti akciji družbe in jo obveetili, da ne bodo naročali stvari od nje, ker se je pokazala, da je sovražnica organiziranega delavstva.
• ■ •
Postreščk i v Pullmanovih vozovih, kl so organizirani v A-merlškl delavski federaciji, opazujejo početje družbe, ki se pripravlja na znižanje mezde. Mesečna mezda postreščka Je sedaj $72 sa 400 ur dela. Unija po-streščkov bo zahtevala, ko poteče pogodba, zvišanje mezde ln
skrajšanje delovnih ur.
• * e t
Organizirani avthi pleskarji so zastavkali pri Moran Wheel Co. Zgledi kažejo, da bodo ple-skar'4 vizvojevall svoje zahteve za višjo mezdo. Članstvo pleskarske unije se je v zadnjem času pomnožilo za več sto članov.
Predloga za skrajiaaje dolovnika poražena
Grover Bordens je pobijal predlogo v legislaturi.
Springfietd. 1U. — Ilinoiska nižja zbornica je s šestnajstimi glasovi večine porazila predlogo, da se skrajša delovnlk za ženake v industriji na osem* ur.
Proti predlogi je najbolj o-stro nastopil poslanec Grover Bordens iz East St. Louisa, znan korporacljskl odvetnik, kateremu se je posrečilo pridobiti večino zbornice, da je glasovala proti predlogi. Njegov glavni argument je'bil, da bi predloga, ako bi bila sprejeta, pognala industrijo Iz države ln bi kratila tudi pravice delavk, ki žele delati več kot osem ur na dan.
v nov
Dr. SunJateea prepeljan grob.
Peking, 27. maja. — Truplo drja. Sunjstsens, očeta kitajske revolucije fn prvega predsednika kitajske republike, Je bilo včeraj med velikimi svečanostmi odpeljano Iz Pekinga v Nanking, kjer bo položeno v velikanski mavzolej, ki je stal tri milijone dolarjev.
Angleški poslanik ae odreče
Wa«hlngton, D. C. — Sir Rame Howard, angleški poslanik In star ost s diplomatičnefS zbora v Waahlngtonu, Je pisal državnemu tajniku Stlmsonu, da on prostovoljno ustavi uvažanje opojne pijače v svoje poslaništvo, če tudi drugi poslaniki pristanejo na ta korak.
8»et potres v Ter«ji; 64 mrl vik.
Pariz, 27. maja — Iz Ango-re izročajo o novem in silnem potresu, ki je bil v soboto v o-kolki Slvsse. Kolikor, je doslej sneno, je bilo 64 oseb ubitih. 72 rsnJenih fn 1367 hiš je bilo porušenih. Okrog 70 vasi je prizadetih.
Obravnava proti stavkarjem.
-u Brutalno pistopanje atav
kokazov.
Elizabeti!ton, Tenn. — "Ali so rajonski magnatje najeli milico in vzdršujejo oboroženo ailo v stavkovnem okrožju, da ukloni in zasužnji ljudstvo te države? To je stvar, kateru se mora o-gotoviti," je dejal Paul Devlne, odvetnik stavKarjev, pred sod. nikom v poslopju, okrajnega sodišča za Carter okraj, ko se je vršila obravnava proti Aesde-setlm stavkarjem, ki so bili aretirani in prignani pred sodnika radi piketiranja.
Devine je saslišal poročnika državne milice, ki je nastopil kot priča proti atavkarjem, in ga vprašal, kdo plačuje vojake stavkovnem okrožju. Poročnik ni hotel dati nlkake izjave in državni proeekutor je protestiral proti sllČnim vprašanjem.
■Obravnava je bila dramatična, tragična in včssih smešna. Glavna priča proti stavkarjem je bil neki mlad Odvetnik, o katerem je bilo znano, da je bil v službi Glanzsto tt kompanlje. Devine je argumentiral, da ta odvetnik ne more biti nepri-stranska priča proti stavkarjem, toda sodnik se 9! ozirsl na De-vinov argument. V teku obravnave je prlllo tudi na dan, da so bile bombe, ki povzročajo solzenje ln ae jih je rabilo proti stavkarjem, isdtolane v zveznem munlcijskem podjetju ln so bile rabljene z dflvolftnjem zvezne vlade. Zaallšane so bile priče, ki so izpovedale, da je voznik avtobusa, na katerem so bili naloženi stavkokazi, namenoma zavozil v skupino stavkarjev, ki ao stali na piketni straži. Pri tem je bua podrl na tla neko mlado stavkarico ln jo vlekel s seboj kakih tristo čevljev, predno je voznik ustavil bus. Stavkokazi so potem prijeli deklets, ki je bilo težko poškodovsno, ln gs vrgli v obcestni jsrek, kjer so ga puatili ležati ln so se potem mirno odpeljali naprej. Nihče Izmed stavkokazov nI bil radi tega zločina aretiran in pripeljan pred sodišče.
Odbor, k I vodi stavko v rajon-skem okrožju, je po svojih odvetnikih podvzel akcijo, da do-žene, kdo vzdržuje milico, ki u-ganja nasilja nad stavkarjl, ln zakaj js držsvnl prosekutor protestirsl, ko Je Devine sprožil to vprsšsnje pri sodnljski ob-rsvnsvl.
Armada kitajskega "kristjan, akega" generala ae punta.
fiartgaj, 27, maja. — General Kajšek, predsednik kitajske vlade, je dane« objavil celo vrsto brzojavk, ki Jih je prejel od generala Han Fun-Čuja v provinci Honan. Han Fun-ču, ki Je pod-rejen poveljnlštvu "krletjanake-ga" generala Feng Juh-sisngs, Je sporočil KaJAeku, da Je pripravljen prestopiti na vladno stran In pustiti Kenge ns cedilu. Han vodi okrog 100,000 mož Fengove armade v provinci Honan.
enljo.
Celovec, Avstrija, 27. m a/s. — Včeraj so bile v Celovcu velike nemške demonstracije za "an-schluss" ali združitev Avstrije z Nemčijo, ko J* prišla sem velike delegacija poslancev Is Berlina in z Dunaja. Vse stranke — naclonaliati. klerikalci in so-cialistl — so ^nsnlfeetlrale za združitev.
Kom« rajeaake atav« ke v ElliabetMeaa
Stavkarji aprejell kompromisne pogoje a posredovan jem d eta v-akega departmenU.
Elizabet hton, Tenn. — S t raj k
5000 delavcev v rajonskih tovarnah American Bamberg in (ilanzatoff kompanij je bil v nedeljo končan. Delavci so odgla-so vali, da sprejmejo pogoje in se vrnejo v pondejlek na delo.
Pogoje je izposlovala mlss Anna Weinstock, predstavnica zveznega delavskega depart* menta, kl je bila poalsna semkaj pred dvema tednoma, da izravna konflikt. Ko so bili pogoji pre-čitani na shodu delavcev v nedeljo popoldne, so odborniki tekstilne unije svetovali stavkarjem, naj jih sprejmejo in se vrnejo na delo.
Delavci niao izvojevali, kar so /.shtevall, kompanlji |>a »ta obljubili, da vzameta nazaj na delo unijske Člane kakor ntninljske brez diskriminacij.
Ironična povojae drama
lllvši nemški častnik In zdaj de-
lodajalec v I hkagu daje delo
bivšim ameriškim vojakom.
Chicago. — Povojna drama s veliko ironijo, ki bi lahko slutila kot hvaležna snov sa socialen roman ali socialno dramo v filmu, Je bila odkrita te dni na zbp-ro vanju pohabi jenih ameriških veteranov iz svetovne Vojne. Organizacija vojnih pohabljencev Iz Illinolsa je imela svoje zborovanje v hotelu Sherman in govorniki ao naštevali slučaje težke situacija, v kateri se nahajs-jo člani, kl so bres dela ln sredstev ta življenje.
Bdea .govornikov, Jiarr* & Curtis, je povedal med drugim, da se nahaja na čelu nekega večjega podjetja v Chicagu bivši oficir nemške armade (imena niso bila razkrita). Nemški oficir je prišel takoj po vojni v Chicago in v sedmih letih se Je povzdignil do poslovodje, ki ims glavno besedo pri naaUVIJanju in odstavljanju delavcev v dotlč-ni tovarni.
In zgodilo se je, da so pohabljenci, bivši vojaki ameriške armade — ki so so bojevali na francoski fronti za "demokraci-jo" — prihajali k svojemu bivšemu sovražniku na fronti prosit dela. Poslovodja, bivši nemški oficir, Je pa tako naklonjen pohabljencem, da je vsakemu dal delo, če je le bil prostor. Upu-slil Je približno 400 bivših vojakov, svojih bivših "sovrstnikov" in obžaluje, da ne more uposllti vseh.
Zborovale! so se zelo (»ohvalno izrazili o tem Nemcu in Izrekli obžslovsnje, ker uiso smerlški domačini tako naklonjeni brezposelnim pohabljencem. Okrog 4000 vojnih pohabljencev Je dane« brez dela v Chicagu.
DR2AVNA FEDERACIJA POMAGA STAVKARJEM
Delegacija Državne delavske fe-deradje korakala na čelu hoda rajonaklh stavkarjev v Ellzabethtonu.
Fordova tekaška dlkta-tara odrekla v Evropi
Fordovi delavci na Irskem In v Angliji ae ne smenljo sa njegov edlkt.
Volitve v Belgiji: liberalci zmagali?
Bruselj, 27. maja. — Včersj so bile v Belgiji volitve poslancev za novi parlament. Klerikalci, liberalci, socialisti In ko-munisti so se kosali In kakor vse kaže, bodo imeli liberalci večino. Napredovali ao tudi flamski separatisti. Belgija Ima strog proporčnl volilni sistem Jn natančen rezultat ne bo znan pred več dnevi.
Eliaabethton, Tenn. — Resnična drama se je odigrala te dni v tem stavkovnem mestu, ko je delegacija Državne delavske fe deracije broječa dvesto članov dospela v to mesto is Knozvila. kjer ae vHH njena konvencija, ln korakala na Čelu pohoda stavkarjev po mestnih ulicah In mimo Glanstoff-Bembergovlh tovarni, Vreme na dan manifestacije je bilo deževno, vendar je pohoda udeležilo nad tri tisoč stavkarjev.
Zvečer Istega dne se je vršil velikanski Javni shod, na katerem so delegatje navduševali stavkarje, naj ostanejo trdno v boju in naj ne odnehajo, dokler ne Isvojujejo svojih zahtev. Delegatje so obljubili, da jim bo Državna delavska fedraclja nudila vso pomoč ln skušala zainteresirati vse strokovne organizacije v Združenih drŽavah, da bodo prišle na pomoč stavkarjem, Med glavnimi govorniki ao bili Paul Aymon, predsednik federacijo, organizator Kdward McGrady, Čigar ugrab-Ijenjs Js dalo povod drugI atav-kl rajonskih delavcev, ln Tho-mas F. McMahon, predaednlk Teztlle Workers unije.
Ko se je vršil pohod po mestnih ulicah, je stala ob stransh ceste dršsvna milica s nabitimi puškami ln nasajenimi bajoneti. Na promlnentnlh vogalih so stale strojnic« in vojski so ImeVt pripravljene grsnste in bombe. Izgledalo je, kot da Je v teku druga državljanska vojna. Vo-Jaki so izzivali stavkarje, toda ti so se zadržali mimo in do Izgredov ni prišlo.
Organizator McGrady Je dejal stavkarjem, da bo poekusil vse, da se obvesti predsednika liooyerja o stavkovnem pološa-Ju. "Borba stavkarjev v tem mestu", Je dejal, "Je borba proti zasužnjenju ameriških delavcev v prid nemškemu kapitalu, ki se v tej stavki poslužujs pruskih metod in skuša vladati delavstvo s pomočjo vojaštva ln nasilja."
I)r. Mongeiil spet v škripcih
Chicago. — Dr. Amante Ron
Enontolorno letele vzdr* iale 172 ar v sraki
Nov rekord vztrsjaoatl dosežea , v Ameriki.
Pari ' Worth, Tez. — Pilote Kcginsld U Robbi na In Jsmes Kelly sts se dvignile v zrak v nedeljo 19. maja v enomotor-nem monoplanu "Fort Worth" in krožils sta v zraku neprenehoma do nedelje 26. msjs popoldne, to Je osem dni, V zraku sta bila natančno 172 ur, 31 minut In eno sekundo, to Je 21 ur dalj kot Je bil rekord vojaškega trimotornegs letala "Questlon Marka" v \am Angelesu zadnjo Jesen. I<etslcs sta vsak dan pre. Jemala gazolin in druge potrebščine po drugem letalu.
Sloveči suzmlmallk Izvršil
— Dr. nuzmi-
Budapešta, 27.. maja. Paul Harsanyl, direktor
l.ondon, 27. maja. — Ameriški avtomobilni magnat Henry Ford bi rad uailii ameriško pro-hiblcljo delavcem v svojih to-\ srnah v Evropi, toda evropski delavci so mu odgovorili: "Poskusi in prisili nas, če moreš!"
Fordova tovarna v Corku na Irskem uposluje 1200 delavcev ln ona v Mancheaterju več tieoč mož, dočlm bo v novih Fordovih tovarnah v Dagenhamu delalo 16,4)00 delavcev. Fordovi oskrbniki-so y vseh teh tovarnah mi redili, da delavci ne smejo nositi opojne pijače v tovarniške prostore, s tem pa so dosegli, da delavci lunčajo zunaj tovarne, kamor ne doseše Fordov privatni zakon.
Uabona. 27. maja. — Fordova kompanlja je invadlrala tudi Portugalsko, kjer namerava zgraditi veliko avtno tovarno v Montlju s kapitalom deset milijonov dolarjev.
Aretaeljo voditeljev etevke v New Yorke
Stavkarjl ae bodo borili proti j sodnljski prepovedi.
New York. N. Y. — Sem K ramberg, tajnik Amalgamated Food Workers unije, in organizator Michael Onermeir sta bila te dni aretirana na podlagi obtožbe, da sta kršila sodtnjsko prepoved, kl prepoveduje pikati-ranja restavracij In kafeterlj, v katerm js bila napovedana sts v- -ks. Ns sodišču sts bila obsoja-na ns teden dni sapors vsak in plačitev $250 kssnl.
Odvetnik organizacije restavracijskih delavcev je vloAII pritožbo proti sodnljski prepovedi. Injunkcijo proti stavkarjem je Isdsl sodnik Robert Sherman, ki ni dsl niti prilike stavkar-Jem, ds ohrssložs zadevo od svo-Js strsnl.
Restavracijski delavci so za-stavksll radi nlzks mssds In ne-snosnlh delovnih rasmer. Pri« slijenl so bili delstl po dsset In več ur na dan. ,0edaj zahtevajo osem ur dela in avišsnjs mezde za deset odstotkov. Na stavki Js nad desef tisoč delavcev še več tednov ln v tem času Je bilo aretiranih nad tisoč stavlur-
J.v,
60,000 delevoov ■ izprtik v Nemiljl
Tekstilni baroni v Alesljl Isprll dela ves.
Berlin, 27, maja. — Lastniki tekstilnih tovsrn so dinet isprll 50,000 deisvcev v Sleslji. Depresija v tekstilni Industriji v Nemčiji Je Uko velika, da je bilo v zadnjih par mesecih najmanj 10,000 delavcev bres dela.
HlalelsdalNrji organizirani.
Chicago. — Delavci v tovarnah sa izdelovanje sladolede so ueUnovlli svojo unijo In bodo kmalu predložili zahteve glede mezde fn drugih pogojev.
Klsvks čevljarskih delavcev. Phlladelphia, Pa. — Petsto čevljsrskih delsvsey, ki so bil! uposlrni pri lalrd Bhobler Co.« Js te dni zastavkalo. To Je prva stavka v tem podjetju v zadnjih osemnajstih letih. Stavka Je bila ns|*ovedana, ker Je družba odslovila pet delavcev, kl ao agitlrall, da se delavsi organizirajo In zahtevajo višjo mesdo.
getU, ki Je bil leni obsojen na matiškega oddelka ogrsksgs ns-smrt radi smrti dekleta vsled rodnega musejs, se je v četrtek n borci je In kateremu le bUs ka-|<*eeU. BU Je nsjvečjl strokov-sneje kszen »premenlens v i^|»Jak v centralni Evropi glede por od enega do 14 let, je bil te | »Urinskega denarja. dni spet aretiran na obtošbo, ds	■
Je povzročil smrt neki ompženi i Italijanski eeaet odobril pspsšill Italijanki, kateri je odpravil	pakt.
plod. ženaka Je umrla zadnji U- Rim, 27. maja. — lulijaaskl den v West End bolnišnici, kjer Mnat Je v soboto ratificiral le Jo je dr. Rongettl operiral pod terenski pakt s papežem	a
pretvezo vneUga slepita. Dr šest senatorjev Je glasovalo pro-1 nemu Uj^ku Stlmsonu, daje Kongetti Je še dalj čaea as pro ti. Mussolini je spet govoril in pripravljen uvesti prohibU-ijo v stem pod ksvdjo, dokler ni rs- poudaril, da monopol šolske svoje poslenlštvo. Vel drugi «!» šen njegov prizfv ns višje so- vzgoje mora biti v rokah f sšis-1 ms Ju Je Jo z glavami v znamenje, d išče.	Ima.	, ^ J da ae bo nič.
Nemo angleški poelaalk as Je
prijavil ss sete. *
Wsshington, D. C. Ostali Inosemski |wsianikl v Washing-tonu se samo muzajo angletka-ftamo mu poslaniku, IU je pieal drtav-
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LASTNINA SLOVKNSRB NARODNI PODPORNI JEDNOTE
Cm oglasov po dogovoru. Rokopisi M no vračajo.
Naročata* i Zodlajoao drtavo (Isvon Ckleaga) $S.OO aa lato. $MS H Chicago la Ckaro |7A0 aa loto, $S.7f aa pol lato, ia aa ' sivo » 00
Naaiov sa vs* kar faaa aUk s
"PROSVETA"
WT4f Bo. LavaSais A
-THE ENLIGHTENMENT"
>> t ■» --------------- 1 11 ■ "» " ............ ------
OwMd bj tka H lov mm NaUoaal Boaoflt Sodot/.
Subocriptlops U nI tod S^atoa (oseopt Chicago) and Coaads SMO par fmr, Chicago 17.50, and forolfn eountrlos $0.OOper y—f.
MEMREK 0/ THE FEDERATED PRESS
1SS
Datum v okjopaju, n. pr. (April 30-1U29) poleg vašega imena na naslovu poineni, da va mjo s tom dnovoa potokla naročnina. Ponovilo >o pravočasno, ia as vaa as nato vi Ust. ^ -
NASE POLITIČNE RAZMERE.
t t
l
Olje, olje, olje je težilo republikansko stranko in jo vleklo na dno lani v volilnem letu, so rekli profesijonalni političarji, kadar so pisali ali govorili svoje prerokovanja o izidu predsedniških volitev. In če so volilci nato vprašali, kaj pomenijo te besede, tedaj so dobili za odgovor, da pri predsedniških volitvah prodre demokratična stranka. Nobeden teh političnih prerokov pa ni omenjal trp-Ijena stavkujočih rudarjev, ki so se bojevali za'ohranitev svoje organizacije. Nobena stranka — demokratična in republikanska, ni pokazalaj volje s svojimi izjavami za pravilno rešitev rudarskega vprašanja na polju mehkega premoga. Obe stranki sta bili zato, da ostaneta pro-dutfteija in razdelitev premoga še nadalje pod privatno kontrol^ To pa pomeni, da obe stari stranki nista imeli najmanjše želje za rešitev tega važnega vprašanja, ki se tiče skoraj pol milijona rudarjev.	.„
Stavkujoči rudarji so trpeli z njih družinami ravno tako/kakor so trpeli Washingtonovi borci v Forge Val-leyju v vojni za neodvisnost Združenih držav. Oni so stradali in prezebali s Hvojimi družinapii, vrhtega so jih šikanirali privatni pobojniki, državni policaji in deputiji. Izdane so bile proti njim sodnijske prepovedi, ki so jim vezale roke, da niso mogli zanesti propagande za delavsko stvar med neorganizirane rudarje, ki so se udinjali
bogatim premogovniškim kompanijam kot stavkokazi.
•
Nobena starih političnih strank ni naznanila, da predloži konvenciji vprašanje nacijonaliziranja premogovnikov pod demokratično upravo. Delavstvo bi moralo vzeti to na znanje in glasovati proti kandidatom obeh strank, kajti ti kandidati niso imeli najmanjše volje in želje, da se zlo sedanjega gos{)odarskega sistema prične odpravljati pri korenini. Ti kandidati imajo zdravila za odpravo prazla v današnjem gospodarskem sistemu, a ta zdravila so mazaška. Podobni so zdravniku, ki daje bolniku mazila proti spuščajem in priščem na životu, mesto da bi zdravil bolnikovo kri. Ce se premogovna Industrija centralizira pod privatno kontrolo, tedaj bodo mogoče za nekaj Časa se razmere izboljšale, a na to bodo rudarji izpostavljeni še večjemu izkoriščanju. Velik premogov trust pod privatno kontrolo bo imel večjo gospodarsko in politično moč, kot jo imajo zdaj premogovni podjetniki.
Jeklarski delavci so bili organizirani do leta 1892, ko je bila velika stavka jeklarskih delavcev. Takrat je bila moč jeklarskih delavcev zdrobljena in ko so po vojni jeklarski delavci skušali pridobiti z veliko stavko nekaj svoje nekdanje moči nazaj, so bili poraženi na celi črti, kajti politična moč jeklarskega trusta je bila ogromna, gospodarska pa tako velika, da je bila zanj igrača izdati nekaj milijonov dolarjev za razbijanje stavke, ne da bi jih trust občutil kot izgubo.	. /
Ako bi bilo ameriško delavstvo politično organizirano . in razrednozavedno, tedaj bi ne bil lani v jeseni izvoljen niti eden pristaše* demokratične in republikanske stranke, umpak na celi črti bi prodrli kandidati delavcev in farmarjev. Industrijskih delavcev je okoli osem in dvajset milijonov. In ti lahko s svojimi svojci izvolijo večino v zakonodajne zbore. Zal, da se to ne bo zgodilo. Delavci ^jv Ameriki mi še preveč prepričani, tla so potrebni privatni gospodarji, da kontrolirajo industrijo, dasiravno jim finančna poročila industrijskih in bančnih korporacij govore, da hi bilo za vse ameriško ljucistvo vsega dosti Ako bi bili* industrijske in trans|»f!rtne naprave ter ftaravni zakladi splošna ljudska lastnina.
Dnevno časopisje sugestira dan za dnem, da se lahko vsak s svojo pridnostjo in delom |>ovzdigne od časnikarskegaprodajalca ali snažilca čevljev do večkratnega milijonarja To časopisje pri|»oveduje o vsakem umrlem milijonarju, kako ji« pričel s snažen jem čevljev ali pa prodajanjem časnikov na ulici ali pa kot deček za raznašanje poročil v pisarni in se povspel do večkratnega milijonarja, ljudje verjamejo v te sugestije in kadar pridejo na volišče, izvolijo one, ki so za sedanji gospodarski sistem, mesto da hi rekli: D«*ti smo imeli (skušenj t demokrati in republikanci, sedaj bomo pa enkrat volili može is svoje . »rede v.posuvodajne zbor* in javne službe. Delavci idra-
mite ae. Ako se hočete oprostiti mezdne sužnosti, morate sami opraviti delo za svojo oprostitev, stari stranki — republikanska in demokratična — ga ne bodeta opravili za vaa.
ZAPISNIK I. REDK KMVESOUE S.R.P.J.
(Nadaljevanja s 1. strani.)
Glede brata Sokol Boškota je potrjeno, da se društvgjil pravilno Vavnalo, ker ni dalo bratu Božkotu prilike do zagovora pred društveno poroto. Črtani član lahko pride nazaj ln ima pravico do porotne obravnave.
Glede braja Aioisa Matko, člana društva, št. 318, je potrjen sklep prejšnje inštance, to je, sklep glavnega porotnega odbora.
Bratu Johnu Strahota, članu društva št'201, je odobrenih $75 iz sklada izrednih podpor.
Glede brata Steve Kastelca, člana društva št. 112, je potrjen sklep prejšnje inštance, to je glavnega porotnega odbora.
Ziuleva brata Jamea Kodricha, člana društva Št. 434, je poverjena ureditvi glavnega upravnega odbora.
Glede brata Phillipa Polaga, člana društva št. 486, je potrjen sklep prve inštance. Zadeva se izroči glavnemu upravnemu odboru.
Bratu Petru Resmanu od št. 13 je dovoljenih dodatnih $75 iz sklada izrednih podpor.
.Brat Zavertnik poroča, da se glavni upravni ali glavni odbor tako n? more pogajati. Vse mora po inštancah, ali vsaj konvencija naj določi tako, da bo šlo po inštancah, ko se zadeva reši pri glavnem odboru, pa mora logično iti pred konvencijo ali na sodišče. PoročHo se vzame na snanje.
Delegat od št. 339 priporoča rešitev zadeve po inštancah glede pohabljenega člana svojega društva. Pri H. B. Z. je dobil odškodnino, tu pa ne. Vzeto na znanje, da bo glavni upravni odbor reševal stvar. K temu govori brat Olip, ki pojasni, če konvencija ne reši, bo moralo pa sodišče. Brat Somrak pravi, da je bil storjen tak zaključek, da so poverili stvar upravnemu odboru, ker konvencija ne more voditi korespondence, naravnost plačati pa tudi ne moremo. S tem zadeva ni zavržena.
Sledi še nekaj izrednih pojasnil radi vožnje delegatov in certifikatov, nakar poroča dru.d odbor za pritožbe. Vsi odloki, katere člta brat Kiopčič, so pot'-leni.	^
Sestri Josephlne Bolf, čl*., ci društva št. 75, se odtrga podpora za štiri dni.
Glede sestre Ane Tomanovič je sprejeta razsodba glavnega
porotnega odbora.
4 Priziv Antona Jazbinška, člana društva št. 419, ki je bil izključen radi stavkokaštva in ščuvanja proti interesom organiziranega delavstva, je ovržen.
Radi brata Jakoba Kosmača od št. 66 je potrjen izrek glavnega porotnega odbora.
Seatri Marcus Sebalj, članici društva št. 322, se podpora za operacijo ne izplača, ker jednota je plačuje za take operacije, kot je bila njena.
Prteiv brata Johna Jugo, člana društva št. 79, se ne upošteva.
V	zadevi sestre Amalije Babnič, članice društva štj. 24, je določeno, da mora društvo samo plačati za preiakavo.
V	zadevi brata Antona Radandviča od št. 210 je potrjen pra-vorek glavnega porotnega odbora.
Zadeva članov Matta Turka in Franka Petriča radi izjav bra ta Matta Turk na zadnji konvenciji v Waukeganu, kakor stoji v konvenčnem zapisniku na strani 142. Kazen druge,inštance je razveljavljena v toliko, da enomesečna suspenzlja pflpade, brat Matt J. Turk pa iejavlja, da so bile besede izgovorjene v razburjenju in so zato brezpomembne.
Brata Johna Šuštarja, člana društva št. 92, konvencija oprosti, ni pa upravičen do kakšne nadaljne podpore, kot zahteva.
Po končanem poročilu brat Geahel predlaga, naj bi ae S.N.PJ. razdelila v šest distriktov: vzhodnega, južnega, severno-zapad-nega, centralnega, gorskega in pacifičnega. Brat Malgai pojasni, da se spremeni v pet distriktov glede nadzorovanja.
Na vrsto pride odbor za resolucije, sa katerega poroča brat Albert Hraat. Čita resoluoijo v zahvalo in priznanje čikaškim društvom S. N. P. J. od strani delegacije:
Ker so člani in društva S. fcl. P. J. v Chicagu, naselbina priredila slavnostni banket za delegacijo 9. redne konvencije, kakor tudi priredila razne medkonvenčne priredbe v avrho zabave in raavedrila, in
Ker ao bile te aktivnoati zvezane s stroški in napornim delom,
Smatra 9. redna konvencija za avojo dolžnost, da ae vsem aktivnim članom in društvom prisrčno zahvali sa njih gostoljubnost.
Smatramo tudi kot našo dolžnoat, da vsak delegat, ki se je vdeležil banketa, daruje gotovo vaoto ($1 aH več) kot priznanje za njih požrtvovalnost.
Predložena na priporočilo več delegatov po odboru za resolucije.
Brst Garden po prečitanju pojasni, da ni nihče prisiljen dati. je pa to dolžnoat vsakega delegata. Resolucija aoglasno sprejeta.
. Dalje čita brat Hrast:
Resolucijo v prid socialni zakonodaji.
Ker članstvo 8. N. P. J. tvori v pretežni večini delavstvo, ki si aluži svoj vsakdanji kruh s delom svojih rok, ta
Ker postajajo gospodarske razmere v deželi vedno opaanejše sa delavstvo radi velike brezposelnosti in radi pomanjkanje socialne zakonodaje širom Amerike, ln
Ker je socialna zakonodaja velika ilvljenska potreba za ameriško delavstvo, zatorej •
Nalaga deveta redna konvencija upravnim funkcijonarjem jednote. da zaaledujejo delavstvu naklonjeno zakonodajo, posebno z (»tirom na starostno aa varovanje, brezposelnostmi podporo in slično, ki pride pred državne zbornice in kongres Združenih držav, In daje navodilo članstvu prizadete države ali držav na kak način pospešiti sprejem te vrste za delavstvo koristne in potrebne zakonodaje.
((Predložena po delegatu Josephu Britzu.)
Resolucija soglasno sprejeta. Brat Hrast čita:
Resolucijo aa U"tansvlJsnjc^rwAtvenih knjižnic.
Deveta redna konvencija S. N. P. J. v Chicagu, IU., uvidevaječ veliko potrebo zdrave izobrazbe med članatvom v smislu jednoti rih načel In delavakc kulture, sklene:
Da fl. odbor S. N. P. J. Izdela In isvtds praktičen načrt knjižnic pri krajevnih društvih 8. N. P. J. sa odrastle člane in sa mladino. V U namen naj gl. odbor podžiga člane v Jednotinlh publikacijah k ssdevnemu delu In ima pravico dati po en istia vaške knjige is saloge Književne matice po izrecnih, znižanih cenah vaškemu društvu, ki te priglasi sa nje; dalje vI. odbor pooblasti gt. predsednika, ds poareduje med društvi in založbami sa nabavo knjig aa društvene knjižnice ter drugače pomaga društvom v smislu nsčrts ss dosege toga namena. Načrt mora jasno določstt, ds društva smejo nsbsvljsti as svoje knjižnice Is take knjige In čsaopiae, katerih vsebina ss ujema s načelno Isjsvo 8.M. P. J.
Delegat od št. 204 se strinja, toda pripomnil bi k resoluciji, naj založijo čitalnice za člane vse, kar želijo čltati. Sestra Močnik od št. 137 ugovarja, ds imamo že povaod knjižnice. Brat Garden pojasnjuje, da tu ni nič prisiljenegs; kjer društvo želi, pa sf napravi knjižnico. Na zopetni ugovor delegata M, 204 je črtan iz resolucije zadnji stavek. Resolucija je s tem popravkom sprejeta. Brat Hrast čita:
Deklaracijo minnesotake federacije 8. N. P. J. Nasprotniki delavskega gibanja v Ameriki želijo omejiti napredek jugoslovanskim podpornim organizacijam.
V prvi vrati jenjih cilj, škodovati Slovenski narodni podporni jednoti in njeni ustanovi, to je našemu listu "Prosveti," ki Je naj boljša ustanova te organizacije. Ti ljudje se poslužujejo vseh sredstev, da bi zapeljali članstvo organizacije na napačno pot. ZakajDokler so bili jugoslovanski delavci pod njih vplivom, so imeli ti ljudje lepo priložnost, da so izrabljali jugoslovanske delavce v korist sebi in delavcem v škodo.
Slovenska narodna podporna jednota je bila ustanovljena na temelju svobodne misli z namenom, organizirati vse jugoslovanske delavce v podporna društva ter podpirati svoje člane v njih bolezni in v drugih potrebah, ter jih duševno povzdigniti z vzbuja vanjem prave bratske ljubezni in demokratične svobodne misli.
Slovenska narodna podporna jednota s svojim listom "Prosveta" in aktivnim članstvom skuša vršiti to. Nasprotniki vsakega napredka to vidijo, zato skušajo po vseh močeh ovirati pro-bujo našega delavstva, v s vesti si, da kadar se delavec prebudi, ne bodo mogli več izkoriščati delavstva ter se bodo morali tudi oni poelužitl dela, ki bo v korist človeški družbi.
Delavci, ki smo postali člani Slovenske narodne podporne jednote, se moramo zavedati, da smo se zavezali, da bomo vedno in vsepovsod branili čast naše organizacije in njenega članstva. Dostikrat se je pripetilo, da se je kateri član spozabil na svečano zavezo, ki jo je izrekel pri vstopu v jednoto, ia sicer radi oeebnega sovraštva proti svojemu sobratu in s tem je dal povod našim nasprotnikom, da so Imeli še boljšo priliko udrihati po Slovenaki narodni podporni jednoti in njenemu Članstvu.
Tem delavcem, oziroma članom, je namenjena ta deklaracija. Ce imate še čut časti v sebi, se boste spominjali svoje obljube* ki ste jo izrekli pri pristopu v jednoto. Ako boste to storili, boste preprečili našim nasprotnikom njih nakano napram naši organizaciji ter njenemu članstvu. Ce se pa kdo izmed Članstva spozabi, da zanemarja dolžnosti, katere mu nalagajo pravila naše Slovenske narodne podporne jednote, imate pa tudfpravlco ga kaznovati in to brez pomoči naših nasprotnikov.
8 tem apeliramo na članstvo naše jednote, da po deveti redni konvenciji skušamo obdržati v naši organizaciji pravo bratsko zavest; da delamo za pravilno delovanje pri društvih, med članstvom ln na glavnem uradu. Nasprotnikom, kadar bodo poskušali nam svetovati, kako moramo delati, pa zakli<čemo: Roke proč! Mi bomo vodili našo Slovensko narodno podporno jednoto in nihče drugi. S tem je uspeh našega dela za napredek že naprej zagotovljen. Ko nas več ne bo, bodo naši mlajši prejeli vodstvo organizacije v svoje roke ln bodo toliko hitreje mogli priti do popolne zmage delavstva ter skupaj praznovali dan zmage in svobode celega sveta.
Za federacijo S. N. P. J.: John Kobi, predsednik.	Frank Klun( tajnik,
Jos Vodovnlk, blagajnik. Smisel te deklaracije je bil sprejet soglaano na seji minne-sotske federacije dne 24. marca, 1929, v New Duluth, Minn. Deklaracija je vzeta na znanje.
Delegat Bizjak od št. 204 predlaga, naj bi v odbor za pobiranje prispevkov za društva S. N. P. J. v Chicagu predsednik imenoval štiri člane. PredfOg je sprejet in brat Olip, ki začaano nadomešča brata Cainkarja, imenuje za pobiralce brate Vidmar, Zornik, Bizjak in Anzeic.
Sledi petnajst minut odmora.
Po odmoru brat Cainkar naznani, da je navzoč upravitelj zavetišča Hrvatske bratske zajednice, katerega posove, da spregovori nekaj besed. V svojem govoru pozvani na kratko omeni ujedinjenje jugoslovanskih organizacij v Ameriki, v čemur vidi najuspešnejšo pomoč za vse te organizacije. Delegacijo tudi vabi, na bi al prišli ogledat hrvatsko zavetišče, ko jim dopušča čas.
Poroča brat Vidrich v imenu odbora za plače ter čita priporočilo glede plač gospodarskemu odseku. Ker je bila dosedajna plača po $5 za člana in $10 za predaednika tega odseka premajhna, priporoča predvsem, da bi odobrili gospodarskemu odboru $100 plače za nazaj, to je vsakemu po $100. Brat Sular pravi, da je zaslišal gospodarski odsek. Vprašali so še enkrat toliko, dajmo jim vsaj polovico, ker njih delo res ni bilo plačano. Delegat Grošelj od št. 142 predlaga, naj bi predvaem počakali poročila odbora o poslovanju glavnega odbora, potem šele določali o plačah. Delegat od št. 39 ugovarja proti položenemu računu aa $600. Pravi, da so že vedeli, za kakšno plačo bodo delali. Delegat od št. 968 predlaga, da se jim nič ne plača. Plača naj ae sa naprej, pa ne za nazaj. Brat Vidrich pojasnjuje, 4a je bil gospodarski odsek nekak eksperiment in da bo to le popravek nedoetatnl plači. Govori Še brat Somrak, ki pove o drugih organizacijah, kako plačujejo, v prvi vrsti" o večjih, potem pa o sličnih naši jednoti ter manjših. Izgleda, da je rea S. N. P. J. najslabša plačnica svojih odborov, kar pač ni izraz demokracije. Pove za avoj odsek, da ao delali najboljše, kakor so znali, in podrobno navaja, kakšno je bilo delo. Oglasita se še brata Ornich in 2ugel, slednji, delegat od št. 12, stavi predlog, da aa vsakemu odborniku plača $200. Delegat Repovš od št. 296 predlaga vsakemu gospodarskemu, odborniku 650. Delegat od št 9 pa želi, ds bi vaškemu plsčsll po $200, ker v resnici niso bHi dovolj plačani. Za predlog, da se članom gospodarskega odseka plača po $60, je oddanih 21 glasov, sa predlog vsakemu po $200, 7 glasov, sa predlog vsakemu po $100, pa 112 glasov. Da se nič ne plača za nazaj, je oddanih 18 glasov.
Po glasovanju se oglasi delegatlnja od št. 119, ki očita zboru jočlm, ko tožijo, kaj bodo pa člani rekli doma. Pravi: Zakaj pa nismo biU proti $9 dnevnic.
Brat Vidrich poroča dalje glede odbora sa provisorična prs-vlls. Imeli so kakšnih 40 sestankov. Navadno so bili vedno plačani in to pot ao položili akromsn račun $160. Odbor Js prišel do zaključka, da bi jih plačali. Debate ni. Za predlog odbora je oddanih 106 glasov, proti la par.
Oglasi ae zopet delegat od št 79, ki govori glede mladine, da se jim dela krivica radi novo urejene bolniške podpore, nsksr na-dsljuje s poročHom ss pravila. Brat Vider čita na atranl 87. 8. točko, ki je priporočena nova do 2. vrste na strani 86. Brat Kr-melj od št 47 meni. ds Je društveni certifikat, kot uveden, dober, dočim brst Vider asm govori proti vpeljsnlm kartam, katerih As ns glavnem uradu nikoli as pregledajo. Kdo pa more koa-ata tirati, kako dolgo Js bil člsa bolan. Na podlagi onih kart gotovo ne. Poleg tegs pa samo ispdlnjenje karte stane navadno po en dolar, katerega je plačati zdravniku. 8 kartami je poalovanje preveč komplicirano, prtnse« pa vendar nič boljšega uradovanja. Brat Aleak lajavi. da Je odbor sklenil kompromia. ko Je vrhova! zdravnik priporočal, naj karto ostanejo. Priporoča sprejem predložene točke, a če Js jisglnranjs a kartami nepraktično, pa ae naj prenehs. Brst Grsdišsk pove. ds iednots ni niti centa prikra-nlls s onimi kartami, tele pa j« sila vež. Brat Tnrfe Jt
(Dalja SS S. atoaaL)
Ivaa Moiok:
OPAZOVANJA
Beeeds "nikdar" naj bo
\J
Zdajpazdaj se oglasi kak znanstvenik ali napol znanstvenik in pove, da človek ne bo nikdar razumel tega in tega, na-primer vsemirja ali vesoljstva.
Človek bo razumel vse, kar je v mejah njegovih dimenzij — in te niso majhne. Razumel bo postopoma. Vsega hkratu sploh ne bi mogel razumeti in še mag doseči. Kolikor se zanima in potrebuje in kolikor je vreden, toliko zna.
Otrok, star mesec dni, se instinktivno zanima le za mleko svoje matere ali dojilje ali v steklenici; to je vse, kar potrebuje za dotično stopnjo svojega razvoja. Ko je star eno • leto, je njegovo zanimanje in znanje večje; v petem letu še večje in v desetem še večje. In ko odraste in dozori?
Tako je tudi s človeštvom v obče. Posameznik je samo posnemanje Bkupnoati. Danes zna človek veliko več kot je znal pred tisoč leti; pravzaprav je izvedel v zadnjih sto letih več kot v zadnjih pettisoč letih, odkar poste j i takozvana civilizaci-
K ifeT
Dobrih sto let je tega, ko je nekdo zapisal, da človek ne bo nikdar letal po zraku, kajti "če bi bog hotel, da človek leta, bi mu bil dal perotl." Kljub temu danes leta počasi. Cez sto let bo letel tisoč milj na uro in redkokdaj pade na tla.
Človek zna kolikor se zanima in potrebuje v svojem času. To zadostuje.
Največja naloga človeka, ki ga čaka v tem stoletju, je, da u-redi svoje življenje — da izve nekoliko več o sebi in spOzna samega sebe. To je glavno. Kakor hitro reši socialno vprašanje in se iznebi boja za obatanek, bo lahko posvetil deset ur dnevno vprašanju vsemirja.
Danes so še le redki posamezniki, ki se zanimajo za vprašanje vsemirja. V bodočnosti se bo zanimala ogromna večina. Takrat Izve Človek vse ono, o čemur se mu danes niti ne sanja. Danes mu ni potrebno. Enkrat bo. Problem eksistence posameznika je še vedno prvi. To je žalostno, toda — tako je.
Zadnja igra v sezoni.
Barberton, O, — Tukajšnje dramsko društvo "Slovenija" uprizori na Spominski dan, dne 80. maja, zanimivo slovensko kmečko dramo v treh dejanjih "Andrej in njegov zločin". U-prizorjena bo v dvorani Domovina na Štirinajsti cesti. Priče-tek bo točno ob 7. zvečer.
Uljudno vabimo vse okoliške rojake na obilen poset. Vstopnina za odrasle je 50c, otroci nad 6. letom plačajo 15c. Po igri bo ples in prosta zabava, ki bo trajala do 11:30.
Med dejanji nastopijo pevci pod vodstvom. A. Bombscha. Ker bo to zadnja predstavs te aezone, je želeti, da pohlte rojaki v velikem številu v dvorano k Igri dne 80. maja. Postrežba bo vsestransko izbofna, da bo vsak navzoč zadovoljen.
Frank Llkovlch.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
MUwaukce, Wls. — Max Ul-
bin. — Knjižico, ki vsebuje potrebne informacije, vprašanja in odgovore, kako postati amen ški državljan se v dobi v saloibi Proletsrcs. Stene 46c. Piš^ ns nsslov: Proletsrec, 8639 w. 261 h street, Chicsgo, III. — sdrsvt
Js nasiti Meče.
Biddeford, Me. — Lastniki tukajšnjih tekstilnih tovsrn so odredili, ds morajo ftenske. ki deUjo pri predilnih in tkslnih strojih, obleči kratke hlsče ali pa "overslla" radi varnosti Mnoge delavke ae upirajo temu odloku.
Tkalci IsvsJeraH Cstaaaugua, Ps. — Petsto rf< lsvcev, ki ao pred tremi tedni sastavkali pri Catssauqus Weav-ing Co.. se Je to dni vrnilo as delo, ko Je družba pristsls na nJHievt sshteve ss 19% mezdnega povtžks In sopetno uposIH^ ki So bili edslov
zapisnik 9. redne konvencije s. n. p. j.
* —
(Nadaljevanje s t. »trani.)
mnenji Brat Crnlch predlaga, da bi poslovanje s kartami sa-vrgli. Istega mnenja je brat Jelenič od »t. 216, ki pove slučaj iz valovanja pri svojem druitvu, kjer je tajnik. Delegat Barbič od št 63 ugovarja dolgim razpravam, pravi, da bi kar v glasovanju lahko izrekli svoje mnenje. Predsednik sam se zoperstavi za tiste, ki le redkokdaj vprašajo za besedo, da se jim dopusti povedati mnenje *saj tedaj. Ko delegat od }t. 216 tako dobi besedo, očita na ugovore, da njega ni društvo poslalo Chieago gledat. Govori o sitnostih s kartami pri člafcih kakor tudi pri zdravniku, katerega mora prosjačiti za izpolnjenje. Ko se odločno izrazi proti kartam, je slišati splošno odobravanje. Brat Medvedek nato želi pojasnjevati, da bo karte Že glavni odbor odpravil, če bo potrebno. Kdor ima službo tu, mora pač bolje vedeti, kako »e uspešnejše posluje. Zbornica pa mu kar ne pusti govoriti, ker je skoro vsa delegacija za to, da se sistem poslovanja s kartami odpravi.
Točke 4., 6., 6. so sprejete brez popravka. V 7. točki na strani 90. ae v peti vrsti za besedama "vrhovni zdravnik" doda "s po-razumom upravnega odbora." K točki govori brat Shragal.
K 8. točki odbor sugestira v 17» vrsti dodatek: "Ako tega ne htori, ima pravico kaznovati do 15 dni suspenzije." Brat Turk pojasni, da je kaj takega nemogoče. Suspendira se lahko Člana za mesec ali pa nič. Delegat Zavertnik od št. 559 naglaša, da bo toliko več zmešnjave, kolikor več bo takih omejitev v pravilih. Brat Vider odgovori, da ta stavek ne določa, da se član mora naznaniti. Delegat od Št. 39 meni, da bo najlepše poslovanje, če društvo poduči člane o bratskih dolžnostih. Pri njih se to vrši in lep red imajo ter za to ne potrebujejo nikakih pravil. Delegat Rupnik od št. 53 istotako pravi, kako nelogična je točka, kajti če elan plača za mesec, ne more biti suspendiran za pol meseca. Delegat Zavertnik od št. 567 predlaga točko po starem. Brat Novak pojasni, da je tu <Joločena,le kazen, če član ne poroča o obisku. Naj napiše na nakaznico svoji* ime s pripombo, kako je dobil bolnika, kar naj bi bilo dovolj.* Odbor zavrne priporočeno spremembo. K tej točki govorita še delegata od št. 48 in 540, a točka je že sprejeta;
Točka 9. je priporočena za sprejem po starem, a brat Novak predlaga dodatek, namreč, da se kršilec prvi mesec kaznuje z ukorom, za vsak nadaljni prestopek pa s suspenzijo. Delegat od št. 235 želi k temu pojasnila, delegat od št. 17 pa priporoča, naj bi bil vsak delegat, ki je glasoval za $9.00 dnevnice tudi kot obiskovalec pri. svojem društvu skozi fctiri leta. Predloženi dodatek brata Novaka se sprejme. Točke 10., 11., 12., 13. so sprejete po starem a točka 14. vključuje sledeči dodatek:
"Za umobolne samce, ki se nahajajj v javnih zavodih za umobolne se ne plačuje bolniška podpora, če nI nihče od njih odvisen.
Za posamezne slučaje pri društvih vprašata delegata št. 4 in 119, nakar jima predsednik pojasni, da je tu veliko zadev, katerih ne moremo vseh navajati v pravilih. Pri tej točki gre samo za podporo samcem, ki pridejo v umobolnice. Odbor podpore tem ne priporoča. Brat Zevnik se s priporočilom strinjs, vendar, ker je dobro, da ima človek v zavodu kakšen cent za postranske stroške, bi mu morali dati vsaj nekaj dolarjev na mesec. Brat Vider priporoča, da konvencija lahko brez skrbi sprejme predlog, saj za izredne slučaje je tudi sklad. Razvije se dolga razprava. Brat Brence od št. 14 vprašuje, če se umobolni vrne zdrav, ali dobi poravnano podporo. V tem oziru stavi tudi predlog, da se v takem slučaju članu plača podpora kot vakomur drugemu. Stavil« nih je več vprašanj od delegatov št. 182, 5Š, 104 ln 836. Brat Demšar od št. 104 vprašuje, ali starši dobijo podporo za mladeniča, ki je v umobolnici ter plačujejo zanj. Pravi, da bi Vsaj do 18. leta starši morali zanj to dobiti. Delegat od št. 835, Korfcič, pa predlaga, da točka ostane po starem. Za predlog, da se ssmcem v umobolnicah da izredna podpora, je oddanih 79 glasov, da ostane po starem pa 70 glasov.
Oglasi se delegatinja od št. 322, ki pravi, da točka ni bila dovolj pojasnjena pred glasovanjem. Navede svoj slučaj radi ainov. Ce bi slučajno kateri izmed njih zbolel in bil poslan v umobolnico, ali bi dobila zanj podporo. Njen predlog v tem smislu pridobi podporo. Brat Stigl od št. 80 predlaga, naj M določili, da podporo dobi za samca, če je kdo od njega odvisen. Vsi so za ta predlog. Točka je predložena po starem, a- razvije se debata glede tega, če bolni član sme obiskovati gledališča ln druge javne prostore. To je razprava vprašanj in odgovorov, katerč ne udeleže delegatje od št. 81, 592, 204, 118 (Hrvatln), 7, 190, 188, 284, 92, 121 (Spoljar), 254, 34, 225, 559 (Zavertnik), 110 (Vodov-nik), 12, 518, 87, 804, 438, brat: Gradišek in brat Vogrič. Med temi So najrazličnejše sugestije, ugovori glede nadzorovanja ln preprečenje, da član tudi v cerkev ne sme, če se mu ne dovoli v rjjedallšče. Nekateri naglašajo, da je priporočljivo, ker zdravniki sami tako zahtevajo, da človek, ki ozdravljk, dobi razvedrila. Predlog brata Novaka, da se bolnikom dovoli pohajati tudi v gledališča, ko dovoli zdravnik, je sprejet a 121 glasovi. Delegat Krmelj od št. 47 predlaga dodatek k točki glede opravljanja lažja-kra dela, namreč, da bl bolnik bil upravičen do podpore, dokler ni zmožen opravljati svojega dela. Svoj predlog utemeljuje s po-loža jem bolnikov v malih naselbinah, kjer na primer nI drugega dola kot rudarsko. Brat Vider ugovarja, da tega dodatka absolutno ni mogoče sprejeti. Stavljenih Je zopet nekaj vprašanj od delegatov št. 262, 268, katerim v odgovor pojasni predsednik, koliko težav je bilo zadnje čase radi tožb. On misli, da je potrebno dodati k tej točki, da Je član upravičen, dokler nI zmožen opravljati nobenega dela. Sugestijo br. Cainkarja odbor za pravila
"prejme.	'
17. točka je sprejeta brez popravka, toda brat Vogrič nato pojasnjuje, da točka pride v konflikt z določilom glode umobol->'ih. Odbor to upošteva. .
Točko 18. je odbor na več mestih poprsvll na sugestijo vrhovnega zdravnika. Delom« so popravljeni izrazi, del stavka v oklepaju je izpuščen in izpuščen tudi stavek, ki začne v 14. vrsti. Glede porodniške nagrade je stavljenih več predlogov. Deiegatinje od št. 130 predlaga, da se zviša na $20. . Deiegetinja od št. 102 predlaga zvišanje na $25 ln pa določilo, da se podpora ne plača za tri tedne. K predlogom govorijo na kratko tudi sestre Močnik, Zakovšek in Omehne. Brat Terčelj predlaga, naj bl dali $80, kjer
dvojčki. Delegat Smrekar od št. 122 Je dobil navodilo od svojega društva, da predlaga dvojno porodniško podporo, če je članica zavarovane ze $2 podpore, fteetra Močnik od št. 187 odobrava Terčeljev predlog. Brat .Brltz, ki zastopa tudi žensko druži vo, priporoča $26, kar je želja članic. Delegat Kavčič od št. 2Df predlaga, naj oetene po starem, a za dvojčke naj ie plače $80. MKaJ pa če bodo trojčki r vpreAa delegat od št. 216. dočim se-
Candon predlaga konec debate. Delegat od št. 9 se strinja a predlogom sestre Jurečič, e tako da bl dali takoj $16. čez leto, ako dete postane član jednote. pa še 610. Predlog odbora, da "•tane po starem, dobi W glasov. Ta je torej sprejel. Drugi so dobili: Predlog za $20 12 glasov, ze $26 In tri tedne nič podpore 74 glasov.	__
V 19. točki Jt sprejeto določilo od a). Pod b) brat Novak predlaga dodatek, ki se glasi, da se označenim boleznim prišteje tudi golAa.
Odbor ta dodatek sprejme. Določilo c) je po nasvetu zdravnika nekoliko popravljeno, a določila d), e), f). g), h) in i) ostanejo po starem. Določilo J) je spremenjeno po nasvetu adrsv-nika, k), 1) In m) pa ostanejo po starem. Brat Novak želi, da odbor v točko m) doda "vsled katerega mora biti pasiven, izdelovanje ali prevažanje opojnih pijač." Dodatek ui upoštevan. Pri določilu n) je nov stavek, ki se glasi: "Članom, ki zbole na nevraste-niji ali blaznosti in niso v bolnišnici." Določilo o) ostane po starem. Vse nadaljne točke xxiv. čleaa so sprejete po starih pravilih. Sprememb je le toliko, da točke soglašajo s drugimi zaključki. Andrew Kobal, zapisnikar. Vincent (h in kar. konv. predsednik. _ Joeeph A. Siakovich, konv. tajnik.

Vesti iz Jugoslavije
Nova planinska koča v Kamniški
Bistrici*
(Iirirno.)
Ljubljana, 30. aprila 1029.
Koča planinska je stala do-slej v KamniSki Bistrici, zdaj pa so sgradili planinski dom. Tamošnja stara turistovska koča se je nadomestila z novo ponosno stavbo, ki je sedaj že tudi poolnoma opremljena. Minulo nedeljo se je vršil pregled na prevzem nove stavbe ter je bila zgradba kolavdiruna. Tam kjer je stala prej ponižna koča, stoji zdaj skoro mogočen dom ln je ves obraz romantične kotline v Kamniški Bistrici pridobil. Prihodnjo nedeljo 5. maja ae stavba preda v promet ln se bo ta dan vršila mala slovesna otvoritev doma.
Novi dom ima poleg prostorne kuhinje, velikega krasno izdelanega salona z verando in prostorov za oskrbnico ln osob-je 12 zelo ličnih sob za goste, ki imajo po eno, dve in štiri postelje; ima Štiri moderno urejena stranišča in velike kletne prostore. Bliiu glavne stavbe je zgrajeno posebno poslopje, za verando in za skupna ležišča. Tu je tudi posebna kuhinja za turiste, ki bodo pozno prihajali ln zgodai odhajali. Tako bo Kamniška Bistrica še bolj kot doslej važna postojanka v planinskem življenju ln turistlkl.
Odmev nesreče v kamnolomu pri
Splitu.
Split, 29. aprila 1929.
V kamnolomu cementne tvor nlce pri Splitu (Solin) *e je predvčerajšnjim dogodila veli ka nesreča. Štirje družinski o-četje so pri tem izgubili svoja življenja. Zemlja ln skalovje jih je podsulo. Ker je bilo med delavci mnenje, da je nesreče krivo nestrokovnjaško vodstvo ter so sami pred nesrečo opozarjali nadzornike ns pretečo nevarnost miniranja, so se ob nesreči silno razburili ter so s kamenjem napadli pazitlke • ln uradnike podjetja.
Oblasti pa so uvedle preiskavo, kdo je kriv nesreče in -kako je nastala. Okrožno sodišče, Inšpekcija dela ln Delavska zbornica Iz Splita nadaljujejo še vedno vsestransko preiskavo o nesreči. Dognali so, da se je pri miniranju zemlje odtrgala velika plast, kl je podkopala pod seboj Štiri delavce, dočim sta bila dva druga težko ranjena, dva pa lahko. Preiskovalni sodnik je bil na mestu nesreče že trikrat ter je ugotovil, da so ubiti delavci še vedno zasuti pod odtrgano plastjo zemlje, kl je zaenkrat zaradi dalj nje nevarnosti nI mogoče odstraniti. Delavci, ki so pri nesreči izgubili svoja življenja, so bili vsi že nad 40 let stari, dočim sta dva delavca, ki sta bila težko ranjena, stara 'M in 22 let. Na mestu nesreče Je ustanovljeno vsako delo. Nadzornik dela, paznik Milan Zore je bil aretiran, pričakovati pa Je še več aretacij. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Splitu Je Že obvestil družine |KM»eerečencev, da Jim bo izplačana nezgodna zavarovalnina v renti, katere glavnica bo znašala 2 In pol milijona dinarjev. Kakor se doznava pa bo okrožni urad zahteval refundacijo tega izdatka od lastnikov tvornice. Trdi se, da Je bilo minirenje izvršeno na nest rokovnjaški način in pade krivda tega da one, kl so veleli Izvršiti miniranje na tak način. Ponesrečeni delavci so Že prej opozarjali upravo tovarne, da teren, na katerem so dekli, ni primeren ze miniranje, ker obstoj i nevarnost podeipa. Nesreča je izzvsis nnogo razburjenja v Splitu, zlasti med delavci, ki so bili nekateri aretirani, ker so se po nesreči razburili ter napadli uradnike %
Češki igralci v Ljubljani.
Ljubljana, 30. aprila 1929.
Vezi med Češkoslovaško in Jugoslavijo so precej tesne. Na gledališkem polju smo že od nekdaj vezani med seboj. Naša tframa in naša opora je imela te od nekdaj vedno po. par članov Cehov. V novejšem času ao napletli vezi med praškim in ljubljanskim teatrom s par gostovanji. Naš dramski igralec Hogoz je dvakrat gostoval v Narodnem divadlu, prvič v vlogi Hamleta, drugič jv vlogi kneza Miškina v dramatizaciji Do-stojevskljevega romana "Idi-Jot". Obakrat'je uspel, tako da ga je Narodno gledališče v Pragi angažiralo tor bo Hogoz te dni odpotoval v Prago. Imel je v soboto poslovilno predstavo, ki ao se je mnogi udeležili, tako da je bil teater poln,
■■> i T
Včeraj pa so gostovali v naši drami trije Člani praškega gledališča, ln sicer: Leopolds Dostalova, Jaroslsv Vojta in Vaclav Vydra. Gostovali so v 0'Neillovi drami 'Ana Chrlstle' ter doživeli mnogo uspeha. Vsa kritika je mnenja, da se je gostovanje treh praških igralcov spreaienllo v pravi trlumf češke umetnosti. Drama "Anna Chrls-tie", ki pri nas z našimi igralci ni dosegla bogve kakega uspeha, je v Interpretaciji teh treh članov dosegla umetniško popolnost in uspeh.
Kasne vesti.
Ljubljana, 80. aprila 1929/ •
Nedelja je'"bila solnčen pomladanski dan in "Ljubljančani so hiteli v okolico, neksJ se jih je celo odpravilo s smuči v planine iskat snega, drugI so ostali bliže ter so se zvečer zgodaj vrs-Čsll v mesto) Nekateri so pohi teli samo do BlŠke na igrišče nogometnega kluba Ilirije, da gledajo ' prvenstveno tekmo med Ilirijo in Prlmorjem. To Je ti sta vrsta ljudi, ki ljubijo šport ali pa še več — rekorde in Jim je taka igra le atrakcija radi rekordov. -TI ae zberejo na Igrišču ter kričijo tekmovalcem ter se podelijo v dva tabora, eni za ta, drugi za oni klub. Miril 5pa je tako igralce kukor gledalce nogometni sodnik, ki so ga za to priliko povabili z Dunaja, Zmagalo je Prlmorje ter Je zdaj v nogobrcu prvi klub v LJubljani ln Sloveniji. To je bil do-godek, kl Je bil dogodek le za nekatere ljudi. Drugi prebirajo časopise ter gruntajo, kam gre vse to .,.
Časopisi so zabeležili več dogodkov v nedeljo, dobrih In slabih.
.80 nekje ljudje, kl so osnovali Klub za raziskavanje jam. Ime pove, kakšnemu cilju služi ta klub, Jame, podzemske jame s kapniki in brez kapnikov preiskujejo in vzdržujejo. Imeli smo svoj čas Slovenci Posten j sko jamo, pa se spričo nje nismo brlgsli za druge Jame. Zdaj, ko je Postori J ska Jama v rokah Italijanov, smo začeli Iskati mod sebo/ ns naši zemlji Jam, ki bi bile kaj. In so našli, da Je v Sloveniji mnogo Jam, da Je kratkomalo vsa Slovenija sploh puhla, te Je, da Je precej votle. In so klub spremenili v Društvo za raziskavanje jam. Tako so nam praV za nedeljo pet sporočilo, ds so poleg več jam. kl so Jih bili že odkrili, fo-togrsfirsll in objsvlll v raznih llustracijeh, odkrili sedaj spet novo jemo dve url od Novega mesta, v vaai Jame. Baje je Jama do DOm globoke in obatojl Iz dveh delov: najprej prideš v ta-kozvano suho jemo, potem šele v drugi del, kjer ae nahaja majhno jezerce. Kapniki vise s stropa Kepi so; In ko eo Jih opazovali, so naenkrat spoznali, da so kapniki t obliki orgel. (Kaj Je proti temu n. pr. slavno zagrinjalo v 1'ostonjakl Ja-
mi?) Društvo za raziskavanje jam se bo gotovo sa to zainteresiralo ter preiskalo s svojimi znanstveniki to novo podzemsko bogastvo.
Tako smo torej Slovenci na dobrem prostoru. Skoro vsa Slovenija je bogata na jamah, vsa zemlja pod nami je nekako votla, razrita. In taka votla zemlja da votel glas.
V istem času pa, ko »poznavamo, da je Slovenija puhla, beremo v čaaopisih cele kolone zahval. kl jih pošiljajo razna društva v Beograd. Brzojavno jih pošiljajo. Naša univerza se bo imenovala odslej MUnivorza Kralja Aleksandra Prvega". Kadi tega pošiljajo razna društva brzojavne zahvale proti jugu. Cele kolone teh zahval: občine, društva akademikov, društvo raznih organizacij duševnih delavcev, demokratska Zveza kulturnih društev, klerikalna Prosvetna zveza itd. Kar tekmujejo med aeboj.
Društvo za raziskavanje jam še dolgo ni končalo niti dela svojega smotra. Morda bi bilo zanj dobro, Če bl tudi malo pogledali po zemlji, ne da rijejo vodno Iv pod zomljo. Tudi ne zemeljski površini bl našlo u-godno polje za svoje delovanje, iskati jume (n. pr. v nekaterih glavah.),	t
Notica v časopisu: Klub ljubiteljev brakbv poziva tem potom svoje člane, naj čimprej prijavljp za binkoštno razstavo psov v Ljubljani vso dobre bra-ke, zlasti one, kl so bili pri zadnjih smotruh odlikovani. Prav-tako prijavite njih potomce. Itd.'
Polog te notice je druga, ki se glasi: Kdo bi bil tako usmiljen in pomagal v sili zakonskemu očetu, ki jc^olan Že dva meseca brez sredstev. Preskrbeti ima ženo ln enega otročlčka. Bil je nekaj dni v bolnišnici, pa so ga zaradi pomanjkanja prostora odpustili, dasi še ni popolnoma zdrav. Obrača se na usmiljena srca ln prosi pomoči, Darove sprejema uprava ... itd.
In ljudje sedimo po kavarnah, pisarnah, sedimo v parku, v vlaku, vozimo se v planine, vozimo domov, vozimo zdoma — in beremo časopise. Dnevne tu* vice . , . Pa smo topi In gremo preko vsega. Za hip se mogočo zgrozimo, čez hip pozabimo. Tako brezobzirni smo vsi ljudje. -
lažniv škof sedi pred sodiščem v Veliki Kiklndi ter čaks, da mu naložijo kazen sa preva re. Neki Ivan Semer se Je namreč izdajal v tsmksjšnji o-kolici za škofa ter ae Je pač pustil od lahkovernega prebivalstva podpirati. Dajali so mu denarIn h rs no In ksr Je pač po-želel. fn nekoč se je celo res izkazal duhovna. Prišel Je v neko vas, kjer se je nekemu premožnemu posestniku rodil o-trok. "ftkof" se je sam ponudil, da lastnoročno krsti otroka, česar Je bil posestnik seveda vesel is vsega srca. Sam gospod škof ga bo krstil, Jn v vaški kapeli ga Je res krstil. Tako je Izrabljal samo vernost ljudi, kl so mu sami dajali in verovali. Zdaj sodi zategadelj pred sodiščem ter čaka, da sodišče spregovori svojo razsodbo nad "škofom"...
Is I/Kije ao pripeljali kar dve
oeebi v ljubljansko bolnico. Zjutraj so pripeljali težko opečeno 6-letno dninarjevo hčerko Marijo Kokanovo Jz Zapodja pri Litiji. Deklica se je doma sukala k rog i»ečl. Vnelo se JI Je krilo In naenkrat Je bila vsa v plamenih. \j» s težavo so Jo prt strašen i starši rešili pred smrtjo ter pogasili ogenj na njenem životu. A je deklsšea vse opečeno in trpi silne bolečine. — Iz Mošenike pri Litiji ps so pripeljali Antona Peršlne, 6S4etnega Žagarja, ki se Je včeraj pri delu težko ponesrečil, Težak hlod mu je padel z voza na noge In mu obe zlomil.
Is Herregevlae fioročejo, ds Je po hudi zimi začela pihati silna burjs, zdsj pa Je naetopil dež. Zadnje dni dežuje tako silno, da se je lieti poplav, kl bl u-nH4le kmetom, kar jim Je pustils huda zima. Tudi sadnemu drev. Ju škoduje dež, ker Je drevje vse vir veto. — Neraela Neretve je zahtevala že človeških žrtev. Ne-plevlle Je mnogo lesa. Na nekem mestu Je skušel neki fant loviti bruna s vod«, pa je pri tem padel v reko ter utonil Trupla 6e niso našli. Na dru-
tula je Neretva'napla-»b* I
gem mestu vile ha obdfo neko truplo, čigar identiteto še niso mogli ugotoviti.
Clevelandskl pogrehnlk Grdi-
na podpirs klerikalna stremite-nja na Jtsenlcah. "Slovenec" je že parkrat sabeležil, da Je clevelandskl Grdina poslal večje vsote denarja v podporne svrhe jeseniških klerikalcev. Prav tako. Svoji k svojim. —- Le vsote ne povedo. Bo bolj malo, drugače bi jo povedali.
Otroci sadavlll tovariša.
Maribor 3. aprila 1929.
Otroška igra često kaj kmalu preide v spor, ki zahteva včaai žrtev. Slučaj v Pekrah pri Mariboru jo zahteval smrt 17-let-nega fanta. Otroci so se Igrali na travniku ob potoku. Najstarejši med njimi je bil 17-letni Ivan lešnik, sin železničarja. Med igro so se sprli tur spoprijeli, kakor je i>ač navada med vaško mladino. Sala pa je pro-Šla svoje meje, ko sta dva fanta vrgla 17-letnega Lesnika na zemljo ter ga pričela daviti. Ko sta ga spustila, Je Ivan l*šnik jedva mogel vstati. Naslonil se je na neko drevo ter se onesvestil. Priskočila je njegova 20-letna sestra, ga dvignila ter odnesla domov. Spotoma pa JI j« brat v naročju umrl.
l*šnik JS bil najstarejši med otroci, vendar je bil boleheu In slaboten. Voleg tega je imel golšo, kar Je gotovo bil glavni vzrok, da ji podlegel. Orožniki so uvedli, preiskavo, trupla pa bodo obdueirall, da doženejo, kaj je Vzro^ tako nagli smrti. Dogodek je seveda r' udll v vasi mnogo pozornosti ln sočutja.
Aprlleko vreme la raat.
' Ljubljana, 8. maja 1020.
Kdor govoriti ksj ne ve, ts vreme hvsll aH toži, — To bl se morslo zdsj glasiti: Kdor govoriti ksj ne sme, ta vreme hvali ali toži. Marsikaj bl bilo namreč treba povedati In marsikaj se ne sme povedati. Pa se Je tre* lm včasi zateči tja. kjer ne preti nevarnost, da nam zaplenijo — jezik.
N. pr. povejmo kaj o vremenu. April Je bi) pač april. Zdaj solnce, zdaj spet dež ali oboje hkrati. V zadnjih dneh aprila je deževalo, vendar temperstu ra nI tako padla kakor sredi a-prila, ko se je hotel mraz ponoviti. 8 1. majem ps Je spet posl Jslo solnce,
To aprilsko hladno vreme Je oviralo razvoj vegetaoije. Ponekod Je postal krompir radi mrszs nekaljiv. Na ' sadnem
drevju ps hlsd še ni povzročil nikakih posebnih škod. Dobro kažejo hruške In jablane, bati pa se je za češnje ln breskve. Po
vinogradih trte povečini slabo odganjajo. Zaradi nestalnega vremena zastsjsjo tudi rasna poljska dela.
O stanju posevkov v drugI polovici aprila »mo prejeli is nekaterih krajev kratka poročila, ki so v spiolnem zadovoljiva. V ljubljanski okolici so pšenice, ječmen, rž in oves dobri, sadje dobro, travniki prav dobri. Saditev krompirja se jo pričela. Poljska dela ovira dež. V krškem okraju so pšenica, rž in oves zelo dobri, tudi Ječmen Je dober, sadje dobro, travniki dobri, pozni krompir Je posajen, koruzo bodo pričeli sejati. Vinogradi pa ko slabi. V brežiškem okraju je z vinogradi še slabše. Zimske pozebe trt Je 60%, sadje pa Je dobro.
Za enkrat torej deževno vreme in hlad nista povzročila škode. Ce pe bl deževno vreme trajalo Še nadalje, pe bl se bilo Imti ze aadno drevje, ki se ne bi moglo oploditi. Včerajšnji prvi dan maja Je bil zelo lep In solnčen, danea ps Je vreme spet malo skremžilo. Upamo da bo a-prila tudi v vremenu konec.
Drag eerelM. Geolog Barrin-ger v PhliadelphiJI bo pričel Izkoriščati velikanski kamen is-p<idriebnik, čigs? teža se ceni na 10 milijonov Um, Analiziral gs Je t U bol Id vsebuje t*)',* Izpod-nebnega 4elez* J V/* niklja ter ubile množine platine In Iridija. Ce ga bodo Izrabljali z rudar-aklml pomočniki, bodo tsvtekli po aedanjih računih kovin za 100 milijonov dolarjev, Aerollt leti 22 milj od Winalowe (Arizona) In ko Je padel pred nekaj milijoni M m zemljo* je izdel-bel rni m globoko žrel<* kl ima l.aoo m v premeru.
Spominski dan (Memorial
day) dne 30. maja je dan kln-Čenja grobov vojakov, padlih sa* domovino. Pokopališča so polna ljudi, prirsšajočlh cvetje na grobove svojih dragih. Veterani Civilne vojne se mešajo z mlajšimi generscljsml med nsgrob-. nimi spomeniki. Tskoj po koncu držsvljanske vojne se je sprožila miaol, da bi ae določil poseben dan ia počaščen je žrtev Civilne vojne. Od tedaj je Memorial ali Decoration Day postal uradni praznik Šlrom vseh Združenih držav razun v južnih dr-žsvsh.
Svetovna vojna je potisnila spomin na prejšnje vojne v o-zadje ln jih v primeri napravila neznatnimi. Vendarle Je bila državljanska vojna najbolj krvavo krvoprolltje sa Združene države. Na severni strani Je bilo 2,800,000 ljudi pod orožjem. 81-la Južnih držav se je cenila na en milijon ljudi. V severni vojski je padlo 359,000 ljudi — da-leko večje Število kot Je padlo Amerlkancev v svetovni vojni.
Ko je državljanska vojna Izbruhnila, so bile Združene države mnogo manjše kot dandanes. Prebivalstvo Je štelo kakih 36 milijonov duš — manj kot tretjino sedanjega prebivalstva. lnorodni Amerlkancl so I-grali veliko vlogo v zmagi Severnjakov slasti Nemci, Irci In Skandlnavci, Velika imlgracija is Južnovzhodnlh krajev Evrope ni bila še započela. Malo Je bilo tedaj Italijanov, Husov, Cehov ali Jugoslovanov v Združenih drŽavah. Jug Je skoraj isključap obstojal — kskor še dsudsnes — od'prvotnih Angležev ln črncev.
Pred državljsnsko vojno so bile Združene države rgsdeljene v dys tabora: južne državo, kl so Imele suženjstvo, In svobodne severne države. Črni sužnji ns Jugu ao bili bistven del ta-mošnjega gospodarskega življenja. Vsak poskus, da se suženjstvo odpravi, Je zadel na oster odpor v Južnih državsh. L. 1660 je bil isvoljen predsednikom Abrsham Lincoln, neizprosni nasprotnik Msajstva. Jug se Je spuntal in izstopil ii Unije. Kadi tegs je sledila vojna, ki Je trajala štiri Ista. Južna vojska Js bila končno premagana, suženjstvo je bilo odpravljeno in Jug sopet spojen s Unijo.
Cas je premostil nasprotstvo med Jugom In Severom. Prvi znak resničnega prijateljstva se Je pokazal 1. 1806 sa čaaa špan-sko-ameriške vojne, ko so se vojaki Severa in Juga borili drug poleg drugega«
Memorial Day v počaščenje padlih vojskov Je še edini šiv spomin ns ono strašno bratomorno vojno. (Jbenem Je sado-bil tudi airši pomen, kajti iste-ga dne slavimo padle vojake tudi pozne j tih vojn.—PUH.
FMANCOHKK ANEKDOTE.
Kneglnjs Pslstinova Je piea-lat "Demarets Je hotel dati na račun mojega sina še eno dete, on se Je ps uprl. rekoč: Ne, to dete je preveč podobno harlski-nu. Sestavljeno Je Is rsznih delov."
Soproga msršala de Lusen-bourg Je |*ela popevko, ki Jo Je aeetavll nekdo v njen sasmeh. ko Je bila prvič omožena. Četrti stih se je glasil, da Je lahko maršalovo ženo Imel vsak, kdor Jo Je hotel. Priletne dama Je Imela na sumu grofa d eKrea-seau, da Je zložil popevko. Nekoč mu Je dajala i Ali poznate tole popevko? SeaUvlJena Je tako dobro, da bl avtorju resnici na ljubo ne le odpustita, marveč bi gs celo objela. Počaščeni Kraasesu Je šel iur llmanlee.
— No. torej goepe maršalova, Jaz sem svtor — Je dejal. Za nagrsdo Je dobil per krepkih zaušnic.
•
Neki gosjiod Je dejal meda-me Chamfortovl, da Je vedno dobro vozil, ker se Je ravnal v občevanju s ženskami po tehle načelih: Govoriti o njih vse de-bro, hvalit« one, kl so pomilo-vsnjs vredne, molčati o drugih, videti Jih redko, ne zaupati Jim In paslti vedno, da sreča moškega nI utviana od
NAROČITE 81 KNJIGO -AMERIŠKI 8L0VKNCL*
& Br.:
Naša javna upravi živi v Čudni zmoti, da ni uprava, ampak oblast, gosposka; to tudi tedaj, ako ima na pročelju izrečno napisano, da je samo uprava. Tako sem oni dan dobil preko hišnega gospodarja polo, kjer mi neka oblast kratko in malo zapoveduje, da vpišem vanjo svoje ime, starost, vero in kaj vem kaj še vse. To delsm že stotič ln me niti to ne draži, zakaj se ob-last ravno zame tako močno zanima. Pri tem pa ml oblast daje pojasnila glede izpolnitve pole v kratkem in jedrnstem tonu, ki ima v normalnih odnošajih med državljani značaj nevarne grožnje ali vsaj žaljenja časti.
Zsdnjo polo sem izpolnil po enem tednu mukotrpnega pre-mišljanja in sem v rubrik » navedbo poklica napisal "čivčija." žena je odobrila spremembo, ker je šolana, in ni hotela pokazati, da ji U tujka ni razumljiva. Tudi hišni gospodar je molčal iz istegs razloga, dasl me je malo pogledal, ko je z očmi preletel rubrike. Listina je šla svojo pot, čez tri dni pa je -treščilo v hišo pissnje, ki je na pravilo preplah, kakor da so vdrli v deželo divji barbari.
"Za Boga, kaj pa je zopet," sva vzkliknila z ženo oba hkrati, odgovor pa nama je dalo po
dolgotrajnem ugibanju usodno pisanje. Čudež je tak uradni do p is! Vsako posamezno besedo razumeš, v celoti pa ne veš, ali te bodo zaprli ali te hvalijo. Komaj in komaj sem zaslutil, da se moram drugI dan javiti v izo-gib globe in zanesljivo v svrho nekaterih pojasnil.
"Kam se morsš Javiti? V iz-ogib globe r
"Počakaj vendar, da vse pre-čitam," tolažim ženo. Toda u-prava, ki misli, da je oblast in gosposks, mi na koncu ljubeznivo obeta: "V nasprotnem slu-feaju se boste prlvcli s stražo."
"Kakšne nasprotne slučaje i-Naš s policijo?" jadikuje žena. "Bog pomagaj, da si še vedno jtako lahkomiseln, kaj neki vedno nasprotuješ policiji. Uh, kar ka sramota, da nam groze strsiol"
Imam čisto vest, toda naj pravičnejši ponevedoma greši devet in devetdesetkrst na (lan zoper zakone božjega usmiljenje, ki ga posvetni zakoni ne poznajo.
DrugI dan sem uro prej pred hišo, odkoder so mi poslali grozeče pismo. Gledam stranke, kJ prihajajo ln odhajajo mirno, kakor bi Šle v kavarno. Nihče nima policijskega spremstva.
"Mol, Bog," se mlizašibe kolena "zakaj ravno manj; groze s stražo?" Stalo m*je dcJcaj premagovanja, da nlcam pobegnil.
V veliko tolažbo mi je bilo, da ........
pod vešali je ura samo trenutek 1n sam ne vem, kako sem pet minut pred določeno uro smuknil za nekim debelim gospodom v hišo in pred obličje stroge oblasti Sluga je bil prijazen, da bi ga kar objel. Rejenega gospoda je spustil po hodniku na-i rej,jneni i>a je-pokazal neka vrata z neštetimi napisi. Potrkal sem, ker je bilo napisano, čevljev pa si nisem utegnil obrisati, kakor je zahteval drugi napis, ker mi je vrli služitelj, videč mojo plahost, odprl vrata in me jovljalno ln energično — o, dobrotnik! — potisnil v sobo.
"Plavaj, človek, si že v vodi, sem si mislil in glasno pozdravil: "Klanjam se, gospodje!"
Pet glav se je vzdignilo iznad tolikih fascikljev, toda nobena ni rekla ne bele ne črne. Očitajoče so mi zamerile obzirno tr kanje in vljudni pozdrav na tako nenavadnem prostoru. Zaka-šljam: Nič. Opazujem jih po vr sti, da bi posnel z obraza, kdo izmed petorice mi preti s stražo in z nasprotnim slučajem, dokler najstarejši pri oknu ne zabrunda nečesa v svoje sive brke. Rešilni glas razuftism, stopim k njemu ln mu pokažem pisanje.
* *Ja, poklical sem vas zaradi slabo Izpolnjenega obrazca. Civ-
F, M. Deetejovrirfji
ZLOČIN IN KAZEN
Roman v šsstlh dsllh s epilogom.
"Da; on je tudi solldnejšl."
"Lepo; no, torej f
"Od Antanasija Ivanoviča Vahrušlna, o katerem ste gotovo že večkrat Izvolili dišati, jc prišla na našo pisarno po prošnji vaše matere nakaznica za vas," jc izpregovoril zadru-gar in se obrnil naravnost k Razkolnlkovu. "V slučaju, ako ste že pri zavectl, imam naroČilo, izročiti vam petintrldeeet rubljev, ker je prejel Semen Scmenovlč od Atanazlja Ivanoviča po prošnji vaše matere obvcctllo, po prejšnjem načinu — *aj se spominjate?*'
"Da — spominjam se — Vahruščin . . .", je izpregovoril Razkolnikov zamišljeno.
"Ali slišite: kupca Vahruščina pozna!" jc vzkliknil Razumlhln. "Pu naj bi ne bU pri za-vldlm zdaj, da zte tudi vi Res — vaše be-
vectl? SIcer pa vidim zdaj, umen Človek In bistra glava, sede Jc prijetno poclušatl."
. "Ravno ta Vahruščin, Atanazlj Ivanovič, jc po prošnji vaše matere, ki vam jc še večkrat tem potom pošiljala denar, tudi zdaj privolil In obvestil Semena Semcnovlča ls zvojega kraje, naj vam Izplača petintrideset rubljev, dokler ni boljšega."
"Ta vaš 'dokler n! boljšega' se glasi še najlepše; tudi tisto o 'vaši materi' ni slabo. No, kako torej menite: sli je pri popolni za-vestl, ali ni, kaj T
"Jas menjm, da je. Treba bi bilo tedaj samo še podpisati pobotnico."
"Bo še sapraskal! Ali imate knjigo s seboj r
"Tukaj jc knjiga."
"Dajte Jo sem! No. Rodja, vstanl. Jaz te bom dršal, ti pa mu začečkaj Razkolnlkova; vzemi pero, bratec, saj veš, da je zdaj pri nas denarna suša."
"Ne potrebujem . i .", Je rekel Razkolni-kov In odrinil pero.
"Ccsa ne potrebuješ?"
"Nočem podpisati."
"Kako vraga pa hočeš bres pobotnice dobiti denar?"
"Ne potrebujem denarja
"Zdaj pa denarja ne potrebuje- To ni resnlcs. dragi moj, jas sem priča! Ne vsne-mlrjajte se prosim, to le Uko — altnjari. Saj se mu tudi vidi ... VI sU pameten človek; treba mu bo voditi roko, pa se Že podpiše. VzemlU, prosim . . ,H
"8icer pa bi lahko prišel tudi drugič . . ."
"Ne, ne; zakaj bl ai delali neprlllke. Pa-meUn mož ste . , . No Rodja, ne zadržuj go-sU —saj vidiš, da čaka!" In resno se Je pri-pravil, ds bi drUI Razkolnlkovu roko.
"Pusti me. sam bom .. je rekel U. vsel pero In se podpisal knjigo.
Zadrugar Je našUl denar In odšel.
"Bravo! A zdaj bo^ Jedel, kaj ne, pri-jauijr
"Bom." je odgovoril Razkolnikov. "Ali ImaU kaj Juhe?
"Včerajšnjo Imamo." je odgovorila Na-stazija. ki je sUla vea čas poleg nJega.
"S krompirjem In tiževo kašo?"
"Da. a krompirjem ln riževo kašo."
"To vem že na pamet. Prinest Juho ln čaja mi daj!"
"Takoj r
Raskolnikov jo zrl na vse to s velikim začudenjem ia s tihim, brezmlselnlm strahom. Sklenil je molčati in »skakati, kaj bo dalje. "Zdi ae. da so mi no blede," je pomislil, "zdi se, da Je resnica . . ."
Cres dve minuti ae Jo vrnila Nastazija z juho In rekla, da bo čaj Ukoj gotov. K Juhi jo prinesla dvo žlici, dvs krožnika In vso pri-pravo: sol n ico, pogier, gorčico h govedini In
moja ura še ni bila prišla. Toda či-ja ste naveli kot svoj poklic
in opravila"
"Da, gospod, v redu, sem čivčija."
"Aha, toda dohodkov iz Uga posla niste naveli."
"Civčija ima samo bremena, dohodkov ne." "Ja, ali jih ne prodajate?" "Kaj?" "
"I, kanarčke, čižke in razni drugi čivčiv?"
"Hoho," sem se zagrohotal. "Kanarčki, čižki, čivčiv."
"Goepod," je jezno dejala oblast ln me premerila od nog do glave. Kadar oblast rabi to besedo, ni uljudnost, ampak znak pravične jeze in zakonito predpisanega ogorčenja. "Goepod, je strogo ponovila oblast, "vi se nsjbrže norčujete."
"Nikakor! Glejte, čivčija je človek, ki dela sa druge, ki plačuje begu za krov nad glavo tretjino, plačuje davke, služi vojski in sploh vrši najtežje dolinoeti. Da begu h*rač in odpravil je. Težka je tretjina, ali čivčija jc tivčija." "Vi mi kradete dragoceni čas svojimi čenčami o begih, čivčiv ln podobnih turških nadlogah. Kakšno vražjo tretjino morate plačevati? Tega ne razumem in Uka reč je nezakoni-U."
"Vi poznate zakone in ste pravičen goepod. Poslušajte: za krov nad glavo moram plačevat i več ko tretjino mesečnih dohod kov." "Begu?"
"No, imenujemo ga tako . . • prav za prav ni beg, toda najemnino pobira v višini ene tre« tjine — o, še več kakor ene tretjine mojih dohodkov."
"Da se mi Ukoj izgubite! Ka pa mislite, vi čivčiv? Ali naj zastonj sUnujete? Tako bi vsak," Grozna je oblaat v svoji jezi: pleša ji zagori v jarkem ognju, sršati brki se ji naježijo, iz hrz-tečega grla se jI trgajo proklet-stva in se mešajo s slinastim mehurčki, jez, grešnik, pa stojim pred njo in pokorno prenašam nje bridki srd. Soba se jc bila med najinim pogovorom napolnila in par ljudi jc bilo priča moje sramote ii* (pravične j oblasti. Vu,se stiskajo v sprotnem ijpncu sobe, hoteč čim večjo razdaljo dokazati, da nimajo prav nikakih stikov človekom, 1(4 je pal v nemilost pri oblastntyrih. Samo neki mr-šav človeček pristopi k meni in mi zašepečo: "Kar pojdite, ste že opravili. Ta srditi gospod je sam tudi beg in trna tri čivčiv v svoji hiši. Jaz sem tudi čivčiv, ali kako pravijo po novem: baš mu nesem tretjino."
"Ne morem, imam še nekak nasprotni slučaj s tem gospodom, odvrnem in mu pokažem pismo.
"Oh, kar pojdite, U slučaj jc bil dovolj nasproUn ..."
del sem preden si je oblast opomogla k še hhjšemu izbruhu. Zdaj trepetaje pričakujem, kaj bo, kaj bo?
oCUio, česar prej v Uk lepem redu že dolgo nI bilo. Namiznik Je bil čizt in bel.
"Ne bilo bl zlabo, NasUzjuška, če bi pre-skrbela Praskovlja Pavlovna dve steklenici piva. Pili bomo."
"Ta je pravi!" je dejaU NasUzija in šla izvršit povelje.
1 Divje In srepo se je oziral Razkolnikov dkrog sebe. Medtem je sedel Razumihin k njemu na divan in nerodno, kakor medved, objel z levico njegovo ftavo, daalravno bl se bil mogel tudi sam privzdigniti; z desnico mu je ponesel žlico z juho do ust, prej pa jo je skrbno opihal, da ga ne bi opekla. Toda juha je bila komaj še topU. Razkolnikov jc željno pogoltnil prvo žlico juhe, potem drugo in tretjo. Ko pa mu Jc podal nekoliko žlic, jc Razumihin zdajci odnehal, rekoč, da ie je treba o nadaljnem še poevetovati z Zosimovlm.
Prišla je Nastazija z dvema steklenicama
"Ali hočeš čaja?"
"Hočem."
"Le kmalu prinest čaj, NasUzija; menim, da za čaj ni treba dovoljenja fakulte. Aha, tu je pivo!" In prisede! jc na svoj stol, pritegnil k sebi juho ln govedino in začel jezti s tollkošno slastjo, kakor bl se bil še tri dni postil.
"Zdaj, drafi Rodja, bom vsak dan obedoval pri vas," je iamrmral, kolikor so mu dopuščala s govedino natlačena uste, "ln vse to je skrb tvoje prijazne goapodlnje Pašenke, ki me spoštuje Is dna svoje duše. Jaz seveda se ne vsiljujem a tudi ugovarjam ne. Aha, evo NasUzija s čajem; to vam je spretno deklel Nastenka, aH hočtš piva?"
"Norčujete se!" V "Pa čaja?"
"Caja pa, prosim."
"NaliJ si ga. Čakaj, jaz sam ti nalijem. Sedi k mizi!" t t t,
Takoj |e Jc pripravil In ji nalll; nato jc nalll še drugo ČaŠico, pustil svoje kosilo in presedel zopet na* divan. Kakor prej, je objel bolnika s levico, privsdignll ga in ga začel po ŠliČlcah napajati s čajem, pihaje na žličlco, neprenehoma In s posebno skrbjo, kakor bi bilo to pihanje prvi in glavni pogoj prijateljevega cadravljenja. Raskolnikov jc molčal in se ni protivil, daai je čutil sebi dovolj moči, da bi vatel in sedel na divanu bres vsake Brugc opore; ne le da je imel roke toliko v oblasti, da bl bU lahko držal žllčico ali čašlco, temveč tudi hodil bl bil morebiti lahko. A s nekako čudno, skoro Šlvalsko zvitostjo mu je prišlo naenkrat v glavo, da se priteji in se napravi, akč bo treba, kakor še ne bi bil popolnoma pri zavesti, pri Um pa da bo poslušal In poizvedoval, kaj ae godi okrog njega. 8icer pa nI mogel premagati svojega studa, ln ko je sa-užll deset žljčic čaja. je naenkrat odmaknil glavo In nejevoljno odrinil žllčico ter se vrgel zopet na blazino. Pod njegovo glavo so ležale zdaj v resnici prave blazine — pernate In s snažnimi prevlekami, kar je bil še opaall.
"Ko bi nam hotela Pašenka danes poaUti malinovega soka, da mu napravimo pijačo," je rekel Razumlhln, sedel na svoje meeto in se, vnovič lotil Juhe in piva.
"Kje pa naj vsame maline?'* je vprašala Nastazija, kl jc držala na iztegnjenih peterih prstih sklcdlco in srebala čaj skoal košček sUdkor ja>
"Maline, draga moja, prodajajo v proda-Jalnicah. Vidiš, Rodja, odkar d itaubll pamet, ee je dogodilo marsikaj. Ko sljo tako grdo popihal od mene, ne da bl mi povedal svoje stanovanj* me je prijete naenkrat takšna jesa. da sem ta sklenil potekati In obglavitl. Takoj tisti dan sem šel na dola Kod povsod som hodil ln povpraševal! To tvoje sedanje stanovanje oem bil posabil; sioor pa ga tudi nikoli nisem pomnit, ker ga nlecm poznal. Kar pa ee tiče prejšnjega sUnovaaja, ss spominjam sama da je bilo pri Petrih oglih, v hiši Harlamova. % .
eze na-
Povzročitelj rn zavodu za tropake
RAZNO
mrzlice. V
bolezni v
Hamburgu so ugotovili, da je pravi povzročitelj rumene mrzli re mikroorganizem, ki nosi znanstvene ime Bacillus hepato-trophicus. Ta bacil je odkril že vodja bakterij ologičnega oddelka Patologičnega institute v Berlinu prof. Kuczinski. Z injekcijami njegovih kultur v opice je povzročal v teh živalih pojave smrtonosne tropske mrzlice-in sam se je Ž njimi infici-ral. Kot nosilec teh bacilov fun-gira komar, ki mu je ime Stego-mya fasciaU. Njegove inficira-ne samice ohranijo svoje okužu-joče lastnosti po več mesecev in Uko ni čudno, če se bolezen širi s pomočjo morske plovbe. Samo 1. 1878 je umrlo v Lizboni n. pr. 10,000 ljudi na tej mrzlici. Z odkritjem pravega povzročitelja bo dana gptovo možnost za odkritje primernega imunizacij skega sredstva.
1 Življenje — elektrika. Znano jc, da so že razni učenjaki skušali življenje obrazložiti kot e-lektrični pojav. Zanimiv prispevek k tej teoriji tvori članek nemškega homeppaU dr. Hein-richa Pudorja V reviji "Blaeter fuer Elektro-Hdmeopathie", kjer prayi med dragim: ! "Jaz sam imam precejšnjo iz-žarevalno moč, tako da se ob rastočem mesecu v temi naravno svetlikam. S to izžarevalrto silo bo v zvezi, da privlačujem Živali, divjad, posebno pa ptiče. Pogostokrat se mi je zgodilo, da so ranjeni, bolni ptiči prileteli k meni tin mi se^li na prsi, kakor da iščejo pri meni pomoči. Zlasti lastevice me rade obkrožujejo, ne da bi si mogel U pojav dolgo časa pojasniti. Jeleni in srne v gozdu ne beže pred mano, temveč se mi zaupljivo približujejo. Podoben vpliv imam tudi na Ženske."
Štiri tisočletna matematika. — Koliko je stara matematika? Toliko, kot Človek. Za najsUrejše matematične primere so smatrali znani papirus Rhindiz desetega stoletja pred Kristom. V leningradskem muzeju hranijo v egiptskih zbirkah sUr papirus, ki mu ni bilo mogoče dolgo časa ugotoviti, da obsega 25 geometričnih in B algebričnih nalog in da je iz occmnajstega stoletja pred Kristom. Torej je osem sto let sUrejši od papirusa Rhinda. Interesantno je, da so izvršene geometrične naloge na način, ki se javlja 1500 let pozneje pri "očetu geometrije Evklidu.
NOVOST Vrtnica kot prerok
Savaakar mm dobili te Evrope Izredno novost, kakor-te« te videli Blata v tUm
tivljenju. Nekaj tudavltaaa — J To >• V rta i cm —
1» ■ v tri raaII4m
p lavo ia
rrMBtnt. Ta vrtale« na pove •vojimi barvami ipnacmb« vr» meaa m 14 v nap rad. Ja kraaaa V*TN|CA v aaat-IJIInem Ion tka. nikdar aa umrm te vedno tfvl
Kamorkoli Jo danit Ja okra« m val dom Ul tanlmlva m Mi vam polijemo to kadovHo VBTNIOO pok talna praato. po »prejemu Me v »otovinl. Mi na »prejmemo plačila v pottnlh znamkah. Tri Uka vrtnice m 11-1*. En dueat vrtate
14 00 VARIETY SALES CO., 172S N. Kedsle Ave. Chicsfo, I1L Dept- 10S.
Znamenje (April 30-1929) p* 1 da vam Je naročnina tekla ta dan. Ponovite da
poji S«
ne prej«* te, Je akogeče vaUvljen, ker al bU plačan. Ako je val Ust pU. čan la ga ne prejmete, je ** goče vstavljen valed napačne^ naslova, pilite nam dopisnico la navedite atarl ln nori naslov.
Naši zastopniki ae vat dr* št veni Ujnlk! In drugI zastopal, ki, pri katerih lahko plafcu
Imel Je hrbtobol in nerodnosti ledvic.
"Moca-Tone ja °te«al «®J krte in tedrtea." pika Mr. Jaka Z. Falrehild. Altentown, H., la Jm.m počutim m daeat tet mlajfceaa, kot mi m predno eem Mkal uftivatf M' MoJ hrbet mm te tako bolel, da ae
al. Sedaj mi Ja oadravei la redu ter lahko delam, in m m utrudim take kftra."
Mat Je in ieae. kl m bolahni la oatekljeai. ali trpe na nerednoetih fcelodaa. ledvte in mm-barja; imajo elab apatft, revmatične bolečine, brbotal, plina r *e]odeu. neprebavnoet. bel Jeaik, aiabo eapo In nimajo mirnega počitka pa noči. M morali JeeaaU Nuaa-Toae. V par dneh bodete občutili čudovito »pre-membo — poatall bodete adravejfti ia hm<-nejll. VI lahka kopita N uga-Tone e vaaki trgovini a adravili. Ako bi ca vai tr*ovee ne letel v uteei, recite ara. d» «a vm SUTod ulacatolja ■ ddtnvIH. (Adv.)
Naročnina n celo leto je f6.0i in za pol leU pa $8.00. Claal S. N. P. J. doplačajo f4.80 n leto, za pol leU $2.40.
Za meeto Chkafe In dem za leto 17.50, pol leU $8.75, ■ člane $6.30..
; Za Evropa atane n pol leU $4.50, za vee leto pa $9.00.
Tednik atane sa Evropo 91.71 Člani doplačajo aamo 50e ■
Naročnine lahke la« sa* pošljete aa naslov:
Upravmitvo "PR0SVETA"
Mf7 1 Uvmšsls kL Chieafo, III.
2ena in modrijan.
Ponižno jc prišU k modrijanu šena, ograjena v brezčasov-no, nedoločljivo obleko.
"Glej me; ma j^ dejala, "zaničujem vee modni lišp! To obleko nosim že deeet let! Tudi svoje srcalo sem rasblla."
"To se ti poana!" je' deJalT kratko modrijan.
2cna je potolažite modrijanu: "Otroci mi niso več poslušni, dasl je pot, katero jim kažem, prava."
"A to je tvoja pot," se jc nasmehnil modrijan, "in ne njihova."
"Moj mož jc videl drugo, kl jc mlajU in mu bolj ugaja!" je potarnala žena. "Povej mi. kaj paj storim, da si ga ohranim T
"Ljubi ga močneje, čisteje ia nesebičneje kot ona druga." jI je svetoval modrijan.
"Da, to bl gotove pomagalo, ko bi bil maj mol, tako kakor si ti.* je vad&niU
"Tedaj bl ee pa ae bi e tabo vfsal." je dalal modrijan.
"Povej ml še to: "Kaj je bistvo popolno
je predla žcaa modrijana.
*Tcea ti ao ker ga še
zemlji," je Uaodrijan.
IZVRSTNA PMLIKA ^
[rt
Ul
Člani in članice a N. P. J.
m , /v Sedaj lahko dobite
list ProcveU vaak daa ta ena leto la knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—ake nam pešljete breg odbitka evoto $6-30.
Ali pa tri kajige: SLOV.-ANGLEfiKA SLOVNICA, vredna $240, ZAKON BIOOE-NEZUE, vredna $1.50, la PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, skupaj vredneet $5.00 In dnevnik PiaevcU ga eno za svata $6.30.
.Te velja za člane S.N.PJ. na vee ■tare la nove naročnike. Ne Bani plačajo $7.50. .„	___
leto
Lakke dobite pol leto dnevnik ProavcU la vrednosti za $2^0 knjig, n. pr. JIMMT HIGGINS, ZA-' KON RIOGENEZUE, aH pa ZAJEDALCE la HRBTENICO In INFORMATOR ako nam pošljete avata $3.90. Nečlani pošljejo $4.50. Ali pa za $2.90 pel leU Ust PrceveU in knjigo JIMMT HIGGINS. NeBanl PLMŠk
Te vee velja ia stare in nove naročnike. Vsak poslati celo evoto bres odbitka. Denar ln naročila pošljite na upravnlfttvo na n šalov:
PROSVETA, 2657 So. Lawndale Ave^ Chicago, IH. Poifljam $ (ma Nadev
Država....................Cl. društva.
,.....................m.
............................................................................M
..................................................................................
....................
Ta ziiZau cena knjig Književne Matice SNPJ.
VELJA DO t. JULIJA 192f
Sedaj Je prilika, bratje In eeetre, ds si vsakdo lahko aarečl eno aH več
knjig pe aeb ahdd ccaL Knjige se Mre, poučne ia mecali M Jih imeti
v vaaki hUL
AMERIŠKI SLOVENCI—ta knjiga obsega 682 strani in mnofo krasnih agodovtaOklh eUk, je prijazna ta čitanje In vam daje veliko pouka o zgodovini Amerike, ameriških Slovencev in naše 8. N. P. Jednote. Knjiga (vredna $5.00 sedaj	..............................................................$1.50
SLOVENSKO-ANGLEfiŽA SLOVNICiU-izvrstna poučna knjiga ta učenje angleščine In ratutm! dragimi pojasnili, vredna $2.00—aodaJ.............-50c
ZAKON BIOGENEZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni rasvoj in naravne zakone, vnetmje veliko poučnega sa vsakega človeka, vredna $1.50— cedaj-----^--50c
PATER MALAVKNTURA T KABARETU—poved It življenja ameriških frančiškanov la doiMJaJi rojaka, vsebuje prcojJ slik. vredna |UO-eodal m.........................................................fOc
EAJlDALa povest la oUka skritega štvijanja slovenskih delaveev v Ameriki, vredna $L71 sedal_____________________|0c
ramn mnam ssnhnlva bi krama povcct, spisal dobroammi pteataU Upton Sinclair, podovcafl L Molek, vredna $L00—eedaj.........r,..,4#c f
OdtrtaJte la »ttek, ptOoUte potrebno evoto v pimao In pobito aa
PROSVETA. »687 S. Lavrndale Ave., Chicago, m.
im pošOjaai svoto $-kot naročilo ca sledeča knjige:
Člani * N. P. J. plačajo ae
Ista $4J0. ta pol lota $M0 la no Anal ■ fTo velja