gsžsa I IvCiUJj ‘ZcJeuJfkl TEDNIK TRBOVLJE, 30. JANUARJA 1964 ŠTEVILKA 5 LETO XVII. CENA 20 PIN_ V DANAŠNJI ŠTEVILKI % NOVI POKOJNINSKI SISTEM — stran 2 • STATUTI V HRASTNIKU DO 10. II. — stran 4 • FINANCIRANJE KULTURNE IN TELESNO-VZGOJNE DEJAVNOSTI V TRBOVLJAH — stran 5 » MEDVED V OKOLICI LITIJE — stran 6, 7 • DVA POŽARA — stran 10 jelo ZK pred Vlil. kongresom • V okviru priprav na VIII. 0 kongres Zveze komuni-e stov Jugoslavije bo treba • temeljito analizirali do-0 sedaj prehojeno pot ter iz 0 pozitivne prakse in še pe-0 rečih problemov izdelati • načrt za nadaljnje delo. Poudarek bo veljalo dati nekaterim notranjim partijskim vprašanjem. Med drugim gre za Idejno usposabljanje članov ZK za reševanje družbene problematike. Piše: Jože Demovšek, sekretar ObK ZK Litija ZASAVSKI TEDNIK ? ? ? • • V FEBRU ARJU? ? ? ? 7 • o • • • ZASAVSKI TEDNIK združenimi močmi Iz razprave sekretarja ObK ZK Hvastnik Janeza Zahrastnika na VI. plenarni seji CK Zveze komunistov Slovenije Ko že govorimo o Zvezi ko- v letu 1963 npr. Rudnik Tr- mnogo manjših premogovni-munistov v današnjih pogo- bovlje — Hrastnik za 8 %, že kov, sedaj pa tudi večjih, zi-jih socialističnega razvoja, ne v poletnih mesecih ni bilo votari na meji svoje . renta-bo napak reči nekaj besed o mogoče zadostiti povpraševa- bilnosti včasih pa izkazu-delovanju komunistov — ru- nju po premogu. V zimskih jejo celo negativen finančni darjev v zasavskih revirjih, mesecih pa se povpraševanje rezultat. posebej še v zadnjem obdob- skoraj podvoji. Zato ni slu,- čeprav je proizvodnja lig-ju. čaj, da je bila že letošnjo zi- ni ta v republiškem in zvez- Ekonomski položaj premo- mo preskrba s premogom nem merilu močno porasla, garstva sploh, zlasti pa še za- kritična in da je to imelo ve- pa vendar proizvodnja rjave-savskega bazena, kaže naza- lik vpliv na naše celotno go- ga premoga ne krije vseh po-dovanje te gospodarske pano- spodarstvo. treb in je bilo že pretekli dve | ge za splošnim razvojem. Vzroki za takšno stanje so leti nujno dovažati premog iz Kljub povečanju proizvodnje, med drugim tudi v tem, da sosednjih republik. Potrebe torej zahtevajo več- Organizacija zdravstvene službe Trboveljska Občinska skupščina je v zadnjem obdobju namenila precejšnjo pozornost vprašanjem, ki zadevajo organizacijo zdravstvene službe v Trbovljah. Tako so tudi na zadnji skupni seji obeh zborov razpravljali o problematiki organizacije zdravstvene službe, in sicer po poročilu, ki sta ga Izdelali strokovna in tehnična komisija za organizacijo zdravstvene službe v Trbovljah. Če hočemo, da bo Zveza komunistov zares usmerjevalec In aktualni trna- Dosedanje razprave o pro- ker tako organizacijo nare-aktlvtU blematiki zdravstvene službe kuje že dosedanja praksa: v Trbovljah so xdpozorile na posamezne službe pa bi bilo —- -j nujnost zbliževanja služb v treba začeti združevati po- Ipoznali predvsem vzroke ^eva strokovno stran; tako raznih problemov, ki se roje- zbliževanje oz združevanje vajo na vseh področjih naše- P* Je ™Jn° tudl zaradi eno-ga demokratičnega življenja, vite zdravstvene politike m Zato je vsekakor zapiranje v potnih stahsc v — čimprej je treba ustanoviti enoten Zdravstveni center za Zasavje k61 "Strokovno posvetovalni organ; — ustanovi naj se enoten investicijski sklad za financiranje investicij v zdravstvu. Razprava o problematiki organizacije zdravstvene službe v Trbovljah se je v zadnjem času razširila tudi na samoupravne organe v zdrav-(Nadaljevanje na 2. str.) jo proizvodnjo, in to predvsem v Zasavju, ki pokriva nad 70 % potreb naše republike po rjavem premogu. Takšen razvoj zasavskega bazen i pa onemogočajo neekonomske cene premoga, ki tem premogovnikom ne zagotavljajo potrebnih sredstev za normalno poslovanje, če k temu pridodamo še dejstvo, da v naši republiki razen rudnikov Zagorje in Trbovlje — Hrastnik ostali prosto oblikujejo cene kljub enaki ali slab-(Nadaljevanje na 3. str.) ga demokratičnega življenja, okvtre6 osnovnili “rga^zacU pogledu investiranja, za delo in razvoj organlzacl- Komisiji sta pripravili za je škodljivo, pač pa je treba Občinsko skupščino vrsto stalno iskati nove In nove predlogov, med katerimi ve-'---------------------------- lja še posebej omeniti nasled- nove oblike organiziranja Zveze komunistov. Smisel teh naporov naj ne bo odrezan od dejanske družbene problematike, ampak naj bo le namen, kako čim uspešneje in kore-nlteje odkrivati pozitivne In negativne silnice našega življenja. Ob navajanju nekaterih konkretnih nalog, ki stoje pred organizacijo Zveze komunistov v občini velja nedvomno poudariti, da bo treba v prihodnje še naprej vztrajati, da postane Ustava živa beseda in dejanje ter perspektiva našega vsakdanjega življenja. Nujno je, da je prizadevanje naših organi- g zacij in sploh vseh komuni-stov usmerjeno v dosledno uveljavitev družbene vloge Socialistične zveze. Zveze sindikatov, Zveze mladine ln drugih združenj delovnih ljudi. V okviru teh organizacij najdejo občani možnosti, da se uveljavljajo, odločajo, po-(Nadaljevanje na 3. str.) Osnovna šola z že davno zasluženim pokojem nje tri: — komisiji se načelno strinjata z združitvijo obstoječih. zdravstvenih ustanov v enoten medicinski center, Slovenska izseljenska matica v Ljubljani sporoča, da bo imela v petek, 14. februarja v klubu poslancev v Ljubljani svoj IX. redni občni zbor. Pričetek ob 9. uri. 0 Poslopje osnovne šole na Cankarjevem 0 trgu v Zagorju je že zdavnaj zaslužilo 0 svoj pokoj, saj so zabeležili njegovo 0 rojstvo v zagorski dolini še v letu 1874, 0 vendar pa mu tokrat ne želimo zapeti 0 slavospev o zmagovitem obstoju, mar-0 več o njegovem klavrnem koncu. Pa 0 tudi častne stoletnice (s tako rahlim 0 zdravjem!) prav verjetno ne bo doča-0 kalo. Nedavni obisk pri pri- ve pri njihovem delu. zadevni upraviteljici orne- Poslopje te matične šole njene šole Magdi Malovr- v vsem času od leta 1874 hovi nam je razkrit teža- namreč ni doživelo nobe- nih popravil, že nekaj časa pa so opazili določene okvare, ki so zdaj že prešle v problem, saj je pretila nevarnost, da se strop v tem ali onem razredu dobesedno udre. Z ozirom na močan porast učencev (saj jih je v enem razredu tudi do 42) je postalo šolsko poslopje premajhno. Zaradi tega dejstva so bili prisiljeni, da zdaj gostujejo vsi oddelki vključno 5. do 8. (Dalje na 5. str.) i» (' } i', I ! S ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK Novi pokojninski sistem Poročilo našega sodelavca iz Beograda Do uveljavitve novega pokojninskega sistema nas loti Sc skoro leto dni. Pripravljene so šele teze za predvidene novosti v pokojninskem zavarovanju in o njih so pred nedavnim razpravljali v Zveznem izvršnem svetu in v nekaterih odborih Zvezne skupščine. V naslednjih mesecih lahko pričakujemo o tem še živahnejšo razpravo v Zvezni skupščini in v republikah, v sindikatu in v organizacijah Socialistične zveze. Vse te razprave naj bi približno do polovice leta dale osnovo za izdelavo dokončnega osnutka zakona o novem pokojninskem sistemu, o katerem bodo potem na jesen znova razpravljali in dokončno sklepali v Zvezni skupščini. Prav zato na začetku tak- ženskah. To je za pet let več jjnc vsestranske in kritične razprave, ki bo prinesla prav gotovo tudi še marsikatero spremembo in dopolnitev zdaj pripravljenih du vključiti v uk lc 7 mla- KAM Z MLADINO? in sicer v glavnem z MLADINKAMI če prav je vrsta kovinskih poklicev, kjer so se že odlično uveljavile tudi ženske, kot v rezkarstvu, strugarstvu in drugod. Medtetn ko imajo mladinke z dokončano osemletko še nekakšne izglede za uk oziroma za delo, 'je mnogo slabše in pereče vprašanje mladink, ki niso dokončale osemletke. Te imajo edino možnost priučitve na delov- nem mestu. Toda vsak se jih brani. Po drugi strani pa si želi najti zaposlitev tudi določeno število defektnih mladincev — takih, ki so bodisi duševno ali fizično zaostali. Zlasti takih gospodarske organizacije nočejo zaposliti. To pa kaže, da je nujno razširiti TIKO, ki bi lahko nudila zaposlitev takim osebam. V kolikšni meri se posamezni delovni kolektivi »otepajo« sprejeti v uk oziroma v proizvodnjo mladinke, kažejo tudi zbrani podatki, da bodo gospodarske organizacije letos sprejele v uk oziroma v proizvodnjo 109 mladincev in samo 8 (!) mladink. Po drugi strani bo pa letos zaključilo šolanje 321 mladincev in mladink. Že same te številke povedo, da bo pereč problem tako za Zavod, kot tudi za starše, in da marsikomu ne bodo uresničene želje. Mimo tega se bo pa letos lahko vpisalo v šole II. stopnje — Gimnazijo, ESŠ in TSŠ skupaj 200 mladincev in mladink, in sicer v Gimnazijo v prvi letnik 70, v ESŠ 70 ter V TSŠ 60 dijakov. Po zbranih podatkih je tudi razvidno, da bodo ietos sprejele gospodarske organizacije za priučitev ha delovnem mestu 47 mladincev in 17 mladink. In kakšne so možnosti za štipendije v letošnjem letu? Kot nam je povedal referent za poklicno usmerjanje na Zavodu za zaposlovanje delavcev v Trbovljah, bo letos dobilo štipendije le 14 dijakov. Možno je, da se bo to število do konca letošnjega leta še povečalo, gotovo je pa, da ne za veliko. Na koncu pa naj še zapišemo, da mladinci in mladinke, ki ne dokončajo osemletko, nimajo nobenih možnosti za uk, ker jih gospodarske organizacije po zakonu ne smejo sprejeti. J. S. Že lansko jesen so člani organizacije SZDL na področju zagorske občine obširneje razpravljali o krajevnih skupnostih. Tedaj Je bilo v razpravi predlagano, da bi kazalo z ozirom na konfiguracijo terena ustanoviti se- dem krajevnih skupnosti, tako za področje Podkum, Senožeti, Mlinše, Izlake, Čem-šenlk, Loke — Kisovec in Zagorje. Po informacijah, s katerimi razpolaga ObO SZDL Zagorje ob Savi, pa se zdaj inten- ZASAVSKI TEDNIK • ZASAVSKI V ? ? 7 rmniimu? ZASAVSKI TEDNIK e ZASAVSKI zivno pripravljajo na ustanovitev krajevne skupnosti in na izdelavo njenega statuta le v čemšeniku; s pripravami pa so začeli na pobudo krajevne organizacije SZDL tudi v Podkumu. Delo v zvezi z ustanavljanjem krajevnih skupnosti in izdelavo osnutkov njihovih statutov pa nameravajo v Zagorju ob Savi poživiti v mesecu februarju. Občinski odbor SZDL bo sklical poseben plenum, na katerem bodo razpravljali o krajevnih skupnostih; potem, ko bo po vsej verjetnosti s 15. februarjem dan v javno razpravo tudi osnutek novega statuta zagorske občine, pa bodo pripravili vrsto razgovorov po posameznih krajih o osnutku statuta, pri čemer bodo dali še poseben poudarek razpravam okrog krajevnih skupnosti. (ma) GASILCI IZ KANDRŠ SO S PROSTf VOLJNIM DELOM ZGRADILI GASILSKI DOM Prostovoljko gasilsko društvo v Kandršah obstoja že nad trideset let. Do nedavnega je imelo izredno neprimeren prostor za shrambo vsega orodja in drugih naprav (barako). Zato so se odločili, da bodo zgradili nov ga- Franc GCErEK silsk; dom, ki naj bo v ponos kraju. Potem, ko jim je Zagorski Rudnik rjavega premoga podaril gradbeni material »Podu-re« (ki so jo podrli zaradi rekonstrukcije separacije) so se resho lotili dela. Podrli so »Poduro«, prepeljali material v Kandr-še in začeli z zidanjem doma. S precejšnjim prizadevanjem večjega števila članstva PGD Kandrše je zdaj dom dograjen, treba pa ga je samo še zunanje urediti. Prostori gasilskega doma v Kandršah bodo lahko služili vrst; namenov, tako za sestanke, občne zbore, prireditve in drugo; omogočili pa bodo, da se bo začela razvijati tudi druga društvena dejavnost. Posebno prizadevnost pri gradnji gasilskega doma v Kandršah je pokazal društveni poveljnik Franc Ocepek, ki je ves prosti čas namenil za delo pri gradnji novega in prepotrebnega gasilskega doma v Kandršah. ■ II ■ H H H E VII. TRADICIONALNI PUSTNI KARNEVAL V LITIJI Turistično društvo Litija prireja letos VII. tradicionalni pustni karneval, združen s slavnostno karnevalsko povorko in osrednjo točko »OTVORITEV I. HI-DROCENTRALE NA OTOKU SIPINA NA SAVI V LITIJI« v nedeljo, 9. II. Program prireditev je naslednji: 10JO parada karnevalske garde in koncert karnevalske godbe; 12.do 1330 uživanje karnevalskih dobrot in povečanje »standarda« v hidrocentralskih slapih litijskih gostišč in posebnih mesnih specialitet; 1430 formiranje karnevalske povorke na trgu pred osemletko; 15.00 začetek karnevalske povorke; 15.15 prihod ladje »Elektro« po Savi s predstavniki kolektivov bratskih hidrocentral; 16.00 pozdravi in čestitke graditeljem; 1630 razglasitev nagrad; 16.50 začetek obratovanja nove hidrocentrale' »Litija — Štrom« in prikaz uporabe na novo pridobljene električne energije v avtomatizirani proizvodnji v tovarni »Special - univerza'« 17.00 zaključek slovesnosti na otoku Sipina in za- četek nočnega karnevalskega rajanja v dvorani na Stavbah. f Turistično društvo Litija bo nagradilo maske: za odrasle so nagrade 50.000 din, 3C.»"D0 din in 15.003 din;1 za mladino (do 16. leta starosti) pa 20.030 din, 15.000 din in 10.000 din. Prijave skupin mask sprejema TD Litija do 9. februarja do 12. ure. Vse informacije: TD Litija — Informativni biro, telefon Litija 70. Uspešno delo SSD »Mladost« v Trbovljah Dekliški pevski zbor »Zarja« Od začetka šolskega leta obiskuje nad 40 dijakinj trboveljske Gimnazije in ESŠ redno pevske vaje dekliškega pevskega zbora »Zarja«, ki deluje pri Svobodi-Center. Pevovodja je Ida Škrinar, zboru pa nudi svojo strokovno pomoč tudi znani glasbeni pedagog tovariš Šuligoj. Pevke so se prvič predstavile prejšnjo sredo na družabnem večeru, ko so zapele prvih pet naštudiranih pesmi. Prvi samostojni koncert pa bodo priredile ob Tednu mladosti v mesecu maju. MOŽNOSTI UČENČEV — RAZLIČNE (Nadaljevanje s 5. str.) Ce bi se otroci naučili nekaj manj zgodovinskih letnic, manj izdelovanja raznih tehničnih predmetov in morda celo manj tehnične pisave, a več slovenščine, fizike, kemije, matematike ln tujih jezikov (s sodobnimi pripomočki), to najbrž ne bi zmanjšalo kvalitete osnovne šole, marveč bi jo še povečalo. Povezovanje šole z življenjem bi moralo postati bolj življenjsko. Naša družba teži k temu, da bi postale osnovne šole urejene vzgojne ustanove, kjer bi otroci zaposlenih star-šev In tistih, ki živijo v neurejenih družinskih razmerah, dobivali po pouku toplo hrano In strokovno pomoč pri učenju. — Precejšnje število otrok, ki vsako leto po končani obvezni šoli ne ve ne kod ne kam, Je prav gotovo pereče vprašanje. Letos Je število učencev v osmih razredih osnovne šole še večje kot prejšnja leta, zato bodo težave z vključevanjem v šole In poklice še hujše kot doslej. Nanje bi se bilo treba pravočasno pripraviti, predvsem pomagati slabim učencem pri učenju, a ponavljalce že pred koncem šolskega leta usmerjati v nadaljnje obiskovanje osnovne šole, ki ga zakon dovoljuje do sedemnajstega leta starosti. S posebno zavzetostjo pa bi seveda morali odstranjevati tudi gmotne težave šoL -r. Turistično gostinsko podjetje »MEDIJSKE TOPLICE« na Izlakah vabi na TRADICIONALNE PUSTNE PRIREDITVE 0 nedelja, 9. februarja — VELIKA MAŠKERADA; # torek, 11. februarja — VELIKA MAŠKERADA; • sreda 12. februarja — RIBJA POJEDINA — Nagrade za maske — Godba — Izbrana jedila — Rezervacije samo 150 din PRIPRAVE NA RAZPRAVO O LITIJSKEM OBČINSKEM STATUTU Decembra lani je prvi splošni družbeno-polltični zbor litijske občine sklenil, da se naj da v ponovno javno razpravo osnutek novega statuta občine Litija. Zdaj pa so v Litiji v teku priprave za široke javne razprave o osnutku novega statuta občine Litija. Izvršni odbor ObO SZDL Litija je že analiziral zbore volivcev, na katerih so občani v januarju razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna ter sprejel vrsto zaključkov, da bi uspeli tudi zbori voljv-cev v februajru, na katerih bodo razpravljali o osnutku statuta. V soboto pa se je v Litiji sešel tudi širši aktiv SZDL, kjer so prav tako razpravljali o pohovni obravnavi osnutka občinskega statuta in pripravah za obravnavo.— (š) Ob koncu prvega polletja smo se zbrali gimnazijci na občnem zboru šolskega športnega društva Mladost Trbovlje. Pregledali smd‘>delo v preteklem letu in zraven uspehov ugotovili tudi nekatere pomanjkljivosti. Glavni namen šolskih športnih društev je pridobiti čim-več mladih ljudi za aktivno sodelovanje v telesni kultun. Predsednik društva je v poročilu poudaril, da ni naša naloga vzgajati posameznike v vrhunske športnike; mnogo vai-neje je pomigati mladini z manjšimi sposobnostmi, saj je ta telesne vzgoje najbolj potrebna. Koliko dobre volje pa smo pokazali dijaki sami pri delu v minulem lotu? Odgovor je precej zadovoljiv. Za nami je vrsta tekmovanj med razredi, med šolami v občini in drugod. Povsod je bila naša udeležba številna in zelo uspešna, saj je v 125 tekmovanjih sodelovalo 1242 tekmovalcev. V posameznih disciplinah pa smo nastopali takele: — atletika: z 269 tekmovalci smo se udeležili občinskega srednješolskega prven- TEDEN IGER V HRASTNIKU (K) HRASTNIK — V okviru akcijskega programa je Svet Svobod in prosvetnih društev hrastniške občine priredil od 19. do 24. januarja Teden iger. Tako je Bila 19. januarja uprizorjena v kino dvorani v Zgornjem Hrastniku pravljična igra v petih dejanjih »Pogumni Tonček«. Uprizorila jo je dramska skupina Svobode I. 21. januarja pa je bila izvedena v kinodvorani na Rudniku komedija Hana Weigerja »Namišljeni zdravnik«. Obe deli je režiral Janko Kumlanc. V petek, 24. januarja, je pa uprizorila lutkovna sekcija Svobode I v klubskih prostorih v Hrastniku pravljično igrico: »Obuti maček«, in sicer v režiji Vilija Kohna. Vse predstave so uspele. Seja občinske skupščine Hrastnik (n) HRASTNIK — V soboto sta v H asL niku zasedala občinski zbor In zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Hrastnik. Osrednja točka dnevnega reda zadnje seje je bilo razpravljanje in sklepanje o načinu financiranja gradnje Zdravstvenega doma v Hrastniku. Na seji je.bllo poudarjeno, da je gradnja Zdravstvenega doma z ozirom na stanje nujna in prepotrebna. Člani občinske skupščine so v razpravi poudarili, da naj bi skušali dograditi nov Zdravstveni dom z dopolnilnim prispevkom ter s prispevki delovnih organizacij In občanov samih. Na seji Je bilo Izraženo tudi stališče, da naj bi sc v želji, da bi gradnja Zdravstvenega do-"* J* do 4. februarje. ma hitreje potekala, skušalo doseči skupno gradnjo zdravstvenih domov v Hrastniku in »Ivi najprej gradili Zdravstveni dom v Hrast-v Trbovljah, s tem, da bi s skupnimi sred-»Iku, petem pa prav tako s skupnimi sredstvi Zdravstveni dom v Trbovljah. Mimo drugega so na sobotni seji hrastnl-Ske Občinske skupščine razpravljali še o Izvršitvi sklepov z decembrske seje skupščine, o dopolnilnem proračunskem prispevku lz osebnega dohodka za leto 1964, poslu-Wl kratko analizo sklepov z zadnjih zborov volivcev ln sklepali o sklicu novih zborov volivcev, ki bodo v dneh od 26. januar- stva, Pohoda ob žici okupirane Ljubljane ter medrazred-nega krosa; — košarka: 76 tekem (šolsko prvenstvo za moške in ženske, prijateljske tekme med razredi in med šolami) s 468 tekmovalci; v — rokomet: 39 tekem (šolsko prvenstvo za moške in ženske, prijateljske tekme med šolami) s 315 tekmovalci; — namizni tenis: 48 tekmo-movalcev je sodelovalo na dveh turnirjih; — vaje na orodju: na šolskem prvenstvu je sodelovalo 94 tekmovalcev; — smučanje: osemdnevne- ga tečaja na Vrheh se je udeležilo 20 dijakov; na društvenem prvenstvu na Vrheh in na občinskem srednješolskem prvenstvu je tekmovalo skupno 20 učencev; — šah: z 8 tekmovalci smo sodelovali na mladinskem turnirju in okrajnem prvenstvu. Kot oviro za naše delo smo , na občnem zboru ponovno in z obžalovanjem ugotavljali, da Občinska zveza za telesno kulturo nima posebnega organa za šolska športna društva. Zraven gimnazijskega so enaka društva tudi po drugih šolah v občini, zato je potrebno, da se nekdo zanima tudi za delo na tem področju. Če bo v prihodnje imela Občinska zveza za telesno kulturo poseben odbor ali komisijo za šolska športna društva, bi se športno udejstvovanje šolske mladine gotovo razgibalo in izboljšalo. Tak organ Občinske zveze za telesno kulturo bi namreč koordiniral delo šolskih športnih drtlšlBV, drgahizilUl Ihed- šolska tekmovanja, skrbel za povezavo in sodelovanje šolskih športnih društev z mladinskimi aktivi v delovnih organizacijah, dajal bi materialno pomoč in skrbel za strokovno osebje. Omeniti velja, da je SSD Mladost doseglo že doslej lepe uspehe, pa čeprav smo bili prepuščeni sami sebi, v prihodnje pa bi bili uspehi lahko še boljši. Ker so šolska športna društva povezana s šolo je razumljivo, da predstavlja šolski umik precejšnjo oviro za naše delo. Dijaki iz Trbovelj najdemo čas za rekreacijo enkrat tedensko popoldan, pozimi v telovadnici, poleti na šolskem dvorišču. Precej drugače je za učence iz Zagorja ali Hrastnika. Najlaže bi posvetili telesni vzgoji šesto uro ali uro pred poukom — ob sedmih zjutraj (to je le izhod v sili). Vendar imamo večkrat tudi v teh urah pouk ali pa je telovadnica zasedena. Ponekod smo opazili tudi pomanjkanje čuta odgovornosti med samimi dijaki. Zaradi takšne neresnosti je bilo okrnjeno delo vse sekcije. Tem posameznikom naj bodo za zgled druge sekcije, ki jih uspešno vodijo nekateri sposobnejši in bolj izkušeni dijaki. Vsakoletna navada je tudi razglasitev najboljšega športnika in športnice nted dijaki ter razreda, ki je v minulem letu najaktivneje delal v našem društvu. Tokrat je prejel pokal lanski 2. a razred, najboljša športnika pa sta bila Danilo Kmetič im Milena Sipek. Oba sta se odlikovala tudi v športu izven šolskega društva. Ob koncu še zahvala Občinski zvezi za telesno kulturo za finančno pomoč, s čimer nam je omogočen nakup športnih rekvizitov, letos pa bomo spet organizirali smučarski tečaj. M. Kramberger MEDVED V OKOLICI LITIJE ® Nad Gradiščem v litijski občini se je okrog dva me-S seča zadrževal medved, ki ni odšel na zimsko spa-# nje. Iz sledov v snegu Je bilo mogoče videti, da S se Je zadrževal v bližini te vasi. Pred približno 14 S dnevi pa ga je nek otrok, doma nad Šmartnim, ko 0 je šel po mleko, opazil v šmarskem predelu ln zbe-0 žal seveda domov takoj, ko ga je zapazil. V Litiji smo Izvedeli, da so bili pripravljeni v primeru, da bi medved začel napadati ljudi, organizirati lov, vendar v zadnjih dneh medvedjih sledov ni mogoče več opaziti, zato menijo, da Je medved našel brlog ln se pozno spravil k zimskemu počitku. Ker bo podatki o medvedu, ki se nahaja v okolici Litije skopi, prosi uredništvo vse, ki bi kar koli vedeli o medvedu, ali pa za naslov dečka, ki je nad Šmartnim videl medveda, da to sponečl uredništvu »Zasavskega tcdn!ka*i OB ROBU Avtobusna podjetja in Radečani Vsako jutro je mogoče slišati številne pritožbe Ra-dečanov, ki hite na jutranji vlak, na račun avtobusnih podjetij »Avtobusni promet Celje« in »SAP — Ljubljana«. Do pred dvema mesecema je namreč na progi Radeče — Zidani most stalno vozil avtobus, ki je imel vsako jutro vsaj 40 potnikov. Potem pa je avtobus izostal. Slišati je bilo, da bo redni promet prevzel »Avtobusni promet Celje«, potem pa spet »SAP-Ljubljana«. Po vsem tem pa so zdaj v zimskih mesecih ostali številni dijaki, železničarji, delavci in uslužbenci, ki so v službi v Celju, Hrastniku, Trbovljah, Ljubljani in drugod, brez prevoza. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je temu vzrok; želimo pa 'tudi javno odgovor, da ne bo med Radečani nepotrebnega nerazpoložen ja. Odpiralni čas poslovalnic »Povrtnine« Zagorje Znano mi je, da je za vse trgovske poslovalnice določen odpiralni čas. Opažam, da nekatere prodajalne trgovskega podjetja »Povrtnina« v - Zagorju, predvsem tiste, ki Imajo deljen odpiralni čas, poslujejo mimo odrejenega delovnega časa, zia-stl že zato, ker odpiralni čas ni nikjer Javno izobešen, kot je to slučaj v večini ostalih trgovskih prodajaln. Verjetno namestitev obvestil o odpiralnem času trgovsko podjetje »Povrtnina« ne bi stalo toliko, da jih ne bi mogla namestiti v vse prodajalne. A. R., Zagorje Za jutranjo avtobusno zvezo iz Ljubljane do Litije! Iz Ljubljane vozi vsak dan avtobus mimo Sostrega in skozi samotno dolino Besnico ter čez Trebeljevo pod Jančami do Litije. Tako imajo zdaj prebivalci Gabrovke ln Dol ter bližnjih vasi vsak dan avtobusno zvezo z Ljubljano. Zjutraj se odpeljejo z doma, vračajo pa se Iz Ljubljane ob 14. url. Prebivalci odročnih vasi od Sostrega, Pečarjevega klanca, Javorja, Besnice, Trcbeijeve-ga, Prežganja, Janč, Stange ln Zavrstniške doline pa žele, da bi SAP vzpostavil novo avtobusno progo. Avtobus naj bi krenil lz Ljubljane zjutraj, proti Ljubljani pa naj bi se vračal popoldan. Ta nova avtobusna proga bi prišla prav mnogim, ki imajo opravka v sami Litiji, ln morajo zdaj tja peš. Zraven tega bi pa .nova avtobusna zveza koristila tudi turizr- i. It., Litija ‘ 6 • ZASAVSKI TEDNIK • AT. 5 • 3*. I. 1M4 • drugo prvenstvo, brez priznanj in nagrad. „ — Napišite reportažo o zimskih počitnicah na snegu, je določil urednik In vsak dan so skakali za na sestanku redakcije. — O zimskih počitnicah že, toda na snegu.. Najin pogled je skozi okno redakcije zdrsel v soncu. Bila je pusta in »osamljena«, le tu in tam so v reber, ki se je »grela« bile krpe snega. Na poti po Zagorju, bovljah in Hrastniku Tr- Letošnja zima je zgodaj sva prinesla obilo veselja mladeži srečevala šolarje s smučmi in povsod. Toda ko so prišle zimske počitnice, je veselje postopoma kopnelo s snegom, ki ga sanmi na ramah. — Kam? Vendar so se' šolarji tudi tokrat znašli. Poiskali so senčne dolinice in kotanje, kjer je zimskega veselja na snegu kar dovolj. — Na sneg! Tja, kjer ga je je sonce iz dneva v dan pobi- 5e kaj. ralo s pobočij in naselij. Nekaj metrov za stanovanjskim blokom je bil kos travnika še pokrit s snežno odejo. -Pet fantičev, ki so se s smučmi poganjali sem in tja po tej snežni krpi, je staknilo skupaj glave. — Ivek |n Franci po lopato, so soglasno potrdili. »Razpregli« so smuči in se lotili dela. Nosili so sneg v rokah in ga polagali na kup. Zatem je prišlo na vrsto teptanje. »Odskočna miza« je bila nared, položnega doskočišča in zaletišča pa ni bilo potrebno urejati. Zadovoljni, da so opravili/ delo, so pozabili na prezeb-ljenc roke in lica so jim rdela v zimskem mrazu. — Tekmovali bomo! — Za prvenstvo, ne bolje, za olimpijske kandidate. Jaz sem ... jaz sem ... jaz sem ... — Dva poskusna skoka, da se privadimo skakalnici. — Kdo bo sodnik? Potem se je prvi pognal po »zaletišču«, ki je bilo položno, in si je moral pomagati s smučarskimi palicami. Odskočil je in padel. Padali so vsi, se poganjali meter, dva čez skakalnico, pozabljali na čas, mraz. In tako je bilo dan za dnem. Mala Lidica in Ada sta neločljivi prijateljici. Ni dneva, da ne bi zavijali punčke v majcene plenice in ena je seveda vedno »mama«. — Jaz bom mama, ti. si pa moja prijateljica in boš skuhala kavico. Bilo je jutro in skozi zavese se je smehljal prijazen zimski dan. Vabil je tla snežno poljano, kjer so se v soncu lesketali srebrni kristali. — Pojdiva se sankat, je predlagala Lidica. — Saj res ... ampak, ali naju bodo mame pustile, je vprašujoče podvomila Ada. Ko je prišlo »uradno dovoljenje«, sta oblekli tople kožuščke, take, kakršne ima Dedek Mraz. In že ju ni bilo več. Sani so drsele v dolino. — Hej, juhej, kako lepo je! Prešerni smeh in vrisk je odmeval med hribi, skupina sankačev se je spet vračala v strmino. Lidica in Ada1 sta bili najmlajši in sta bili zadnji. Ko sta se spet spustili po bregu, je Lidica zdrsela s konca sani Sn pristala sredi klanca na snegu. Ada je vozila naprej. Toda sani so se naenkrat sunkovito ustavile, ker je naletela na peščeno pot in v velikem loku je poletela preko sani točno na nos. Vendar ni zajokala, ker jo je bilo sram, ali pa se je spomnila tiste pesmice: »Marko padel je na nos .. .« Jokati je treba vendar samo takrat, kadar sta poredni in ju mama kaznuje, pa Čeprav ne boli. — Jutri greva spet, kajne? 'zXsAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ! ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK — Počitnice, se je razlega/ vrisk, ko so se zadnjega dne vračali z aktovkami jz šole. — Jaz bom skakal na skakalnici. — Očka mi je kupil nove drsalke in se bom drsal na sosedovem ribniku. — Jaz pa niti sani nimam, je otožno povedal Mihec. — Nič zato, se boš vozil pri meni. Mihefc je bil srečen, da bi najraje zavriskal od veselja. On nima očeta in mama mu ni mogla kupiti sani. Pionirska skakalnica je oživela. Janez se je pogumno spustil po njej, saj je že star znanec te skakalnice. Nioko-likokrat je že poletel po zraku in zdelo se mu je, da je šel visoko med oblake ... Tokrat pa sc skok ni sreč no končal, ker je bila skakal niča nekoliko poledenela. Ja neza je »razpotegnilo«, kot pravijo skakalci, in ko je pri stal na tleh, je žalostno za jokal. Ne zato, ker si je zlo mil nogo, marveč zato, ker to zimo ne bo mogel več ska kali. Sošolci so pripeljali sa ni in Janeza so tovariško od peljali do rudniške ambulan te. ' — Hvala, je dahnil. — Skoda, da ne boš mogel letos več skakati. — Fantje, naučil vas bom, vse tiste bom naučil skakati, ki še ne veste, kako je lepo poleteti med oblake ... Tako! Zimske počitnice so v polnem razmahu. Tudi šole so storile vse, da bi bile čim prijetnejše. Po podatkih iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika smo zvedeli, da so pripravili po vseh šolah razne tečaje: zagorski učenci bodo imeli smučarski tečaj na Partizanskem vrhu, organizacijo je prevzel §K Zagorje, pa tudi v Kisovcu je smučarsko društvo pripravilo Štiridnevni tečaj za začetnike, šolarji iz Trbovelj imajo tečaj na Kumu in v Podkumu, kjer je organizator SK Trbovlje, hrastniški pionirji pa na Kalu. Skorajda povsod predvidevajo tudi zaključna tekmovanja ob koncu teh tečajev. ŠPORTNI TEDNIK Telovadna akademija TVD Partizan Trbovlje TRBOVLJE — Telovadno društvo Partizan iz Trbovelj je v soboto zvečer priredilo telovadno akademijo. Več Šahovski turnir v Hrastniku (K) HRASTNIK — Pod pokroviteljstvom predsednika Skupščine občine Hrastnik Milana Babiča se je začel 17. januarja velik šahovski turnir. Na njem sodelujejo ša-histi iz Ljubljane, Celja, Kranja in Trbovelj ter šest ša-histov iz Hrastnika. Na turnirju sodeluje tudi znani jugoslovanski šahist Stojan Puc. Turnir je organizirala šahovska sekcija pri Svobodi I v Hrastniku. kot 250 gledavcev je v gledališki dvorani DD toplo pozdravljalo nastopajoče, ki so prikazali precej veščin, ki so se jih naučili pri društvu. V trinajstih točkah telovadne akademije TVD Partizan se je zvrstilo skorajda sto članov, društva, cicibanov, mlajših pionirk in pionirjev, starejših pionirk in pionirjev, mladincev in članov. Predvsem mlajši člani društva' so nastopali s prostimi vajami, ki so jih izvedli lepo in privlačno. Mladinke pa so nastopile tudi v preskoku. Po oceni gledalcev in strokovnjakov je bila na sobotni akademiji ena najlepših točk nastop mladink, ki so v ritmičnih vajah prikazale zvrst med baletom in prosti- mi vajam; zelo lepo in uglajeno. Sama vaja je bila domiselno pripravljena, naštudirana in odlično izvedena. Vajo je sestavila Dragica Razboršek, ki je doslej pokazala pri sestavljanju podobnih vaj precej domiselnosti in posluha za to zvrst. Lepo so izvedle svojo vajo tudi mladinke in sicer z obroči. Seveda gre pohvaliti tudi ostale nastopajoče, ki so se pri vsaki točki prizadevali, da bi vajo čim bolje izvedli. Zatorej tudi ni bilo toliko napak. Na sobotni telovadni akademiji TVD Partizana iz Trbovelj so po daljšem času nastopili tudi domači telovadci. Le-teh je bilo tokrat sedem in so izvedli vaje na vseh orodjih. Orodn; telovadci so v zadnjem času nastopili tudi na republiških tekmovanjih, pri čemer se je odlikoval predvsem Kreže, ki obeta kot mnogi drugi, da se bo razvil v dobrega telovadca. Zato imajo tudi pogoje, saj jih strokovno usposablja priznani strokovnjak Mirko Bizjak. Sobotna telovadna akademija je bila za spremembo v primerjayi s prejšnjim; leti, v zimskem času; ljubitelji telovadbe pa si prav gotovo žele podobnih telovadnih akademij večkrat. »Premalo osnovnega znanja...« Po končanem republiškem prvenstvu v veleslalomu za mladince in mladinke, ki je bilo v nedeljo 19. januarja na smuških terenih pod Planinsko vasjo nad Trbovljami, na katerem se je zbrala slovenska mladinska elita, smo zastavili predsedniku komisije za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Jugoslavije inž. Pahorju nekaj vprašanj: Al; ste zadovoljni z organizacijo prvenstva? — Vsekakor. In še več. Trboveljskemu smučarskemu društvu je treba čestitati k tako uspešni organizaciji. Ne samo, da se je prvenstvo začelo do minute točno, ampak tudi med samim tekmovanjem ni bilo niti ene minute izpada! Kaj menite o mladih tekmovalcih Iz Slovenije in še posebej Iz Zasavja? — Lahko rečem, da so mladinci kot tudi mladinke dosegli povprečno zadovoljive rezultate. Žal sem pa opazil, da primanjkuje tako prvo kot zadnje plasiranim osnove smuške tehnike oziroma, da ne obvladajo v zadovoljivi meri smuške, »abecede«. Tekmovalci iz Zasavja? Enaka ocena kot za ostale slovenske tekmovalce. Vam je izbrana proga ugajala? — Na to vprašanje bi pa rad odgovoril takole: potrebno bi bilo samo nekoliko urediti in očistiti ta teren (Rovte) in postaviti manjšo žičnico. Tako bi imeli idealen zimskošportni center. Malokje so dani taki naravni pogoji za ureditev smučišč kot ravno tu. Vem, da bi nastalo vprašanje finančnih sredstev, tada po mojem mnenju bi se dal uspešno prebroditi tudi ta problem. To bi bil pa tudi eden od pogojev za nadaljnji še uspešnejši razvoj te športne zvrsti, ne samo v Trbovljah, temveč tudi v Zasavju. Radijski spored Poročila vsak dan ob 5.15, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 in 24.00; Kmetijski nasveti vsak dan ob 12.15; Vsak dan za vas ob 16.00;, radijski dnevnik ob 19.30; oddaja Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vsako nedeljo ob 9.05 in 12.05, vsak ponedeljek, četrtek in soboto pa ob 14.35; Pozor, nimaš prednosti! vsak dan ob 11.00 uri. ČETRTEK, 30. januarja 8.05 Z opernih in koncertnih odrov; 8.55 Za šolarje — Lišček; 9.25 Slovenski pevci, orkestri in ansambli zabavne glasbe; 10.30 Pet minut za novo pesmico; 12.25 Za ples in razvedrilo; 13.30 Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Literarni sprehod; 18.10 Iz galerije orkestralnih likov; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in' napevov. PETEK, 31. januarja 8.05 Operetna glasba; 9.25 Odmevi iz naših krajev; 10.15 Odlomek iz 3. dejanja Verdijeve »Aide«; 12.25 Polke, in valčki in koračnice; 13.30 Solisti — virtuozi; 14.35 Tako pojo in igrajo v Pragi; 15.20 Zabavna glasba; 18:10 Poje moški zbor »Fr, Prešeren« iz Kranja"; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Majhni ansambli v plesnčfn ritmu."' SOBOTA, 1. februarja 8.05 Prijetna zabava ob francoski glasbi; 8.55 Za šolarje — Učiteljica Breda; 9.45 Kitarist Charlie Byrd in bosa nova; 10.15 Nekaj domačih; 1225 Za staro in mlado; 13.30 Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glasba; 17.35 Pesmi in plesi jug. narodov; 18.10 Recitali znamenitih pevcev; 20.00 Staro in novo iz arhiva domačih pesmi" in melodij. NEDELJA, 2. februarja 8.00 Mladinska radijska igra: Tisoč ena gre na dopust; 8.37 »Babica pripoveduje«; 10.00 še pomnite, tovariši ...; 10.30 Matinejski koncert O-kestra RTV Uubljana; 11.59 Solistična zabavna glasba; 14.10 Nekaj Brez vaditeljev! Verjetno je TVD Partizan Dol pri Hrastniku številčno najmanjše tovrstno društvo v Zasavju. To naj bi bila prva posebnost. Veliko močnejša in zaskrbljujoča je druga: da v šestih sekcijah društva ne deluje niti en sam vaditelj! Medtem, ko so se starejši vaditelji povlekli in odšli v- »pokoj,« ni med mladimi bilo mogoče doslej najti niti enega, ki bi se aktivno ukvarjal kot vaditelj. Kje je krivda? O tem pozneje. V okviru TVD Partizan Dol pri Hrastniku deluje šest sekcij. Rečemo lahko da bolj životarijo, kot pa delujejo, in da je vse skupaj vse boli formalno na papirju, kot pa delovno. Če odštejemo sekcijo za orodno telovadbo, ki obstaja vsa leta v društvu, so bile v lanskem letu ustanovljene naslednje sekcije: smučarska sekcija, sekcija za namizni tenis, sekcija za odbojko, sekcija za rokomet in sekcija za lahko atletiko. V vseh šestih omenjenih sekcijah je skupaj z vodstvom 132 aktivnih članov, kar pa ni malo z ozirom na število prebivalstva," kr ga je približno tisoč. Najboljši pregled nad dejavnostjo društva bomo dobili, če v kratkih obrisih opišemo dejavnost posameznih sekcij. V najstarejši sekciji, sekciji za orodno telovadbo, so aktivni le trije člani in štirje mladinci. Orodja imajo dovolj. Tako člani kot mladinci trenirajo trikrat tedensko sami brez vaditeljev, ker tega nimajo. Doslej niso imeli nobene možnosti# da bi poslali koga v tečaj za vaditelje, kaže pa, da bodo letos odšli trije člani društva na tečaj v Trbovlje. Lani je ta sekcija nastopila na akademiji v počastitev Dneva žena. Med njimi sta perspektivna člana Mirko Razpotnik in Rudi Hu-dina, ki pa nimata nobenih možnosti za izpopolnjevanje. Med mladinci je pa zelo nadarjen Joško Deželak. V sekciji za smučanje je osem ljudi. Štirje člani in štirje mladinci. Smučarje najbolj peče to, da je dobila obljubljene smuči, ki naj bi jih dobili oni, šola na Dolah. Kajti upali so, da bodo tako lahko številčno — če bodo imeli smuči, — okrepili sekcijo, ker je precejšnje zanimanje med mladino z Dol in tudi okoliških vasi za smučanje, žal pa nimajo vsi potrebnega denarja za nakup smuči. Tudi smučarji trenirajo sami brez strokovnega vodstva. V sekciji za namizni tenis je bilo aktivnih šest mladincev, ki so si morali sami priskrbeti vse rekvizite, razen mize. Kaj kmalu se jim je pokvarila tudi : ta in tako je delo v tej sekciji zastalo. Edina to sekcijo j oziroma šest mladincev je seznanjal z osnovnimi na-i mizno teniškimi prvinami vaditelj, ki pa sedaj nima : dela, ker nimajo potrebne mize! __| V sekciji za odbojko je najboljše in šteje največ §1| članov. Kajti vsi člani Partizana z Dol so tudi navdu-gjgj šeni odbojkarji. Kljub precejšnjemu številu igralcev §U pa nimajo niti ene ekipe in je odbojka nekakšna dol-§= ška rekreacija. §jp Dokaj številna je sekcija za rokomet v kateri je g včlanjeno kar 20 mladincev in pionirjev. Kolikor re-5! kvizitov so imeli, so jih tudi obrabili in tako nimajo |gj sedaj nič. Trenirali so sami brez vaditelja. Up In še zadnja, šesta sekcija, sekcija za lahko atletiko. Up V njej je včlanjeno 10 mladincev, ki so iz čistega nav-gg dušenja odšli večkrat v Trbovlje, da so videli, kako se (jj mora trenirati in so začeli zatem sami s treningom, g Seveda brez trenerja. g Splošna problematika? Osnova — delo brez vadile-= Ijev je nemogoče! Drugič — potrebno je urediti dokaj d zapuščeno igrišče in zagotoviti potrebna finančna sred-fgj stva za nakup potrebne opreme. Vsekakor bi moralo fpi vodstvo TVD Partizana z Dol poskrbeti za potreben gl strokovni kader ter v večji meri pritegniti k sodelo-|H vanju mladino iz okoliških vasi, ki stoji sedaj še pa-=5 sivno ob strani. J. S. melodij — nekaj ritmov; 16.00 Humoreska tega tedna; 17.05 Hammond orgle; 18.05 Glasba iz znamenitih oper; 20.00 Izberite svojo popevko. PONEDELJEK, 3. februarja 8.05 Nastopa Koroški (akademski oktet: 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Dva domača virtuoza; 10.55 Glasbena medigra; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Lepe melodije; 13.30 Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glasba; 18.10 Melodije vzhajajočega sonca; 18.45 Narava in- človek; 19.05 Glasbene razgled- nice; 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. SREDA, 5. februarja 8.05 Jutranji divertimento; 8.55 Pisani svet pravljic; 925 Glasba ob delu; 10. Pesmi raznih narodov; 12.1 Popevke in plesni ritmi; 13.30 Koncertni plesi; 14.35 Popevke in melodije iz Sovjetske zveze; 15.15 Zabavna glasba; 17.05 Tako je igral Sergej Rahmaninov; 18.10 Mojstri orkestrske igre; 20.00 Dve partituri skladatelja P. Ramovša; 20.30 Dva italijanska skladatelja. VAŠ OBVEŠČEVALEC Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre mame, stare mame in tašče URŠULE KOVAČ z se zahvaljujemo vsem, ki so ji v zadnjih dneh lrp'je-nja kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom za poklonjene vence in cvetje. Iskrena hvala za vse izraze sožalja in vsem, ki so jo počastili s tako številnim spremstvom na njeni zadnji poti. Hvala zboru »Zarje« in Delavski godbi za ža-lostinke in tov.r Jegliču za ganljive poslovilne besede. Veliko število vencev, izrazov sožalja in spremstva nas tolaži, da so naši ne-izmerno žalost delili z nami mnogi prijatelji in znanci ter vsi, ki so jo poznali in jo imeli radi. . Sinova Vilko in Lojze z družinama Iskreno se zahvaljujem za hitro zdravniško pomoč dr. Južničev!, enako iskrena hvala za uspešno opravljeno operacijo dr. Krasniku in vsem ostalim zdravnikom ter bolniškemu osebju ki-rurgičnega oddelka Bolnice. Rezi Lopan, Trbovlje, Rudarska 1 F I L M i Kino Delavski dom v Trbovljah: 30. januarja nemški film »Graščina strahov«; 31. januarja do 3. februarja franc.-italijanski barvni CS film »Kartuš«; 4.—6. februarja sovjetski barvni film »Ljudje na mostu«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 1. do 3. februarja nemški glasbeni zabavni film »Parada šlagerjev«; 4. in 5. februarja italijanski barvni CS film »Sedem izzivanj«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 1. in 2. februarja francoski barvni cin. film »Grbavi vitez«; 8. in 9. februarja francoski film »Jezik za .zobe«. Predstave v sobotah ob 17. in 19.15, .ob nedeljah ob 15., 17. in 19.15. Kino Svoboda II v Hrastniku: l.do 3. februarja amer. CS film »Ali ljubite Brahmsa«; 4. do 5. februarja Šved. barvni film »AH so še angelčki«; 5. februarja sovjet, film »Tahir in Zuhra«. Kino Litija: 31. januarja do 2. februarja italij. barvni CS film »Salambo«; 4. in 5. februarja italijanski barvni film »Beli šejk«. Kino Šmartno pri Litiji: 1. in 2. februarja amer. barv. CS film »Dolgo, toplo poletje«; 5. februarja zah,-nemški film »Danes se ženi moj mož«. GIBANJE L PREBIVALSTVA | TRBOVLJE Rojstva: Alojzija Pečnik, Mali Kum 5 — dečka; Ivana Baškovič, Vodenska 5 — dečka; Marija Ocepek, Znojile 14 — deklico; Marija Knez, Zagorje, Vinska 1 — dečka; Marija Lukač, Trg Fr. Fakina 36 — deklico; Alojzija Las, Vodenska 12 — dečka; Olga Centrih, Dobrna 13 — deklico; Štefanija Kozinc, Zasavska 10 — deklico; Angela Sapar, Pra-pretno 7 — dečka; Marta Rope, Ob železnici — dečka; Gizela Zorc, Osredek 5 — deklico; Katarina Kuder, Jesenovo 13 — deklico; Av-relija Kmet, Hrastnik 309 — dečka; Stanislava Zupanc, Dobovec 14 — dekli- co; Hermina Orožen, Dol 24 — deklico; Martina Košir, Praproče 24 — dečka; Rozalija Becele, Zagorje, Ul. talcev 22 — deklico; Edita Tomc, Hrastnik 278 — dečka; Branislava Drolc, Hrastnik 59 — dečka; Ivana Rebolj, Kostrevnica 9 — dečka. Porok ni bilo! Smrti: Eva Mandelj, del., Hrastnik 261 — stara 29 let; Marija Valdiga, roj. Mrzel, gosp., Ostenk 22 — stara 62 let. HRASTNIK Rojstev na domu ni bilo Poroka: Rafael Homšek, rudar, Turje 13 in Ivana Kreže, del., Kovk 2. Smrti: Julijana Orožen, roj. Laznik, gosp., Dol 70 — stara 67 let; Ivan Kavšek, inv. Podkraj 42 — star 52 let. LITIJA Rojstev in smrti ni bilo! Poroke: Alojz Podloger, kmet, Velika goba 7 jn Ai.a Savšek, gosp., Vel. Goba 4; Janez Jerebič, del., Janče 8 'in Frančiška Končar, del., Mala Štanga; Dragotin Dra-gičevič, del., Zapolje — samski dom in Marija Zupančič, del., Jesenje 6. ZAGORJE Rojstev in smrti ni bilo! Poroke: Albin Javršek, rud. upok., Izlake 76 in Ivana Brvar, del., Polšina 7; Štefan Lavrin, rud., Medija 8 in Marija Krali, del., Briše 22; Dargotin Grujič, rud., Polje 4 in Lidija Grabnar, dijakinja, Selo 97. Televizijski spored ČETRTEK, 30. januarja 11.55 Olimpijske igre — smuk za moške (Evrovizi-ja); 15.30 Olimpijske igre — hokej na ledu Jugoslavija : Avstrija (Evrovizija); 17.30 Angleščina na TV — 65. lekcija (Ljubljana); 18.00 Po- ! I t i i Znamka ! 15 din • — I 1 z Q 1 (U "o H -* Zasavski id « C/> c > *-> < 5 S Ol O k/ O a i | I TEDNIK < S> Ijana); 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.30 Olimpijske igre: hokej na ledu Kanada : Švedska (Evrovizija); 22.40 Drugi filmski pregled iz Innsbrucka (Evrovizija); 23.10 Poročila (Ljubljana). PETEK, 31. januarja 12.55 Olimpijske igre: smučarski skoki do 15.00 (Evrovizija); 17.30 Ruščina na TV — 65. lekcija (Ljubljana); 18.00 Poročila (Ljubljana); 18.05 Dokumentarni filmi (Ljubljana); 18.30 Bolezni srca in ožilja — prva oddaja iz Serije poljudnoznanstvenih reportaž z naslovom »Zaradi Česa najbolj umirajo Slovenci (Ljubljana); 18.50 Glasbeni kotiček — Najnovejša plošča Jugo-tona (Ljubljana); 19.00 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 Kratki film (Beograd); 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.30 Propagandna oddaja (Beo- grad); 20.45 Spored jugoslo-vanske kinoteke — angleški socialni film »Ni prostora za Kjlove« (Ljubljana); 22.15 Kratki filmi vzhodnih držav (Beograd); 22.40 Drugi filmski pregled iz Innsbrucka (Evrovizija); 23.10 Poročila (Ljubljana). SOBOTA, 1. februarja 11.55 Olimpijske igre: slalom za ženske — prenos iz Innsbrucka do 15.30 (Evrovizija); 18.00 Poročila (Zagreb); 18.05 »Kretnica« — mladinska igra (Zagreb); 19.00 TV obzornik XLjub-ljana); 19.20 Ekspedicija (Ljubljana); 19.45 Prvi filmski pregled iz Innsbrucka (Evrovizija); 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.30 Propagandna oddaja (Ljubljana); 20.45 »Ogledalo državljana Pokornega« — začetek nove serije humorističnih oddaj s sodelovanjem Ckjjlje (Beograd); 21.35 San Remo 1964 — Prenos zaključnega večera italijanske popevke (Evrovizija); 22.40 Drugi filmski pregled iz Innsbrucka (Evrovizija); 23.10 Poročila (Ljubljana). Kako je s podmladkom AMD v Trbovljah Na zadnjem občnem zboru Tako je na šoli A. Hoh-AMD Trbovlje je bilo načeto krauta. In kako je na ostalih zelo zanimivo in hkrati tudi dveh osemletkah, na osem- dokaj pereče vprašanje: potrebno je zajeti in nuditi osnovno cestno prometno znanje pionirjem in letki T. Čeč in I. Cankarja? Tu doslej še ni bil ustanovljen podmladek AMD, čeprav so mladinci in mladinke ter pionirji pripravljeni sodelo- mladincem v osemletkah. vatj v krožku cestno-promet-Hkrati s to potrebo, pa se ne vzgoje Poraja se pa pro-je tudi porodilo vprašanje biem kadrov. Samo AMD ni-KAKO? ma toliko predavateljev, ki V minulem letu je začelo bi lahko v taki obliki, da bi trboveljsko AMD v sodelova- otroci dojemali snov, nudili nju z osemletko A. Hohkrau- in dali vsaj osnovno znanje ta na Vodah s poskusnim po- iz cestno-prometnih predpi-ukom prometne vzgoje oziro- sov oziroma cestno-prometne ma ustanovitvijo podmladka vzgoje. Med predavatelji ozi-AMD, ki šteje trenutno 70 roma učitelji na šoli si pa tu-članov. V sodelovanju s šolo di ni AMD zagotovilo predani AMD je prevzel predmetni vatel jev. učitelj s te šole" tudi obvez- ce primerjamo podmladek nost, da bo tako pionirje ^MD na šoli A. Hohkrauta s kot mladince tedensko sezna- številom otrok, ki obiskuje- njal z osnovnim znanjem cestnoprometnih predpisov. jo šole v trboveljski občini, teh je nekaj nad 3 tisoč, se To nalogo je tudi uspešno vidi, da je zajeto v podmla- opravil. Toda kaj kmalu je opazil, kar je povsem razumljivo, da tako pionirji kot dek borih 2,5 odstotkov šoloobveznih otrok v občini. To je pa vsekakor številka, ki mladinci, niso zadovoljni le govori, da se bodo morala v s teoretičnimi urami, kjer so letošnjem letu poiskati in zase temeljito seznanili z vse- gotoviti potrebna finančna mi cestnoprometnimi pred- sredstva za nakup potrebnih piši, temveč, da si želijo tu- skirojev, dvokoles, mopedov di praktičnega pouka. To pa ter tudi malih avtomobilčkov, pomeni, da so začeli pred- To pa tudi narekuje potrebo vsem mladinci povsem upra- po ureditvi prometnega par-vičeno negodovati, ker so si ka za najmlajše in kar je na j-želeli, da bi lahko preizkusili važnejše: v podmladek mora svoje znanje tudi z motorni- biti zajeto večina mladine in mi vozili! pionirjev. J. S. Nezavarovano cestišče Nesreče (S) ZIDANI MOST — 17. januarja zvečer sta se v vasi Račiča pri Zidanem mostu splašila konja Antona Popor-šiča. Poporšič je vozil hlode iz gozda na cesto. Približno ob 1825 sta se konja nenadoma splašila in zdrvela proti vasi Breg, kjer jima je nasproti pripeljal tovornjak, ki ga je upravljal Franc Dobnik iz Radeč, čeprav se je voznik konjema umaknil in zaviral, se je pri srečanju levi konj zaletel v karoserijo ter poginil. Gmotne škode je za 200.000 dinarjev. (S) TRBOVLJE — 24. januarja 1964 je vozil poklicni voznik Stanko Prošt, 34, avtobus LJ 14 93 na redni progi Trbovlje—Hrastnik. Na Vo-denski cesti je nenadoma zavozil na poledenelo cesto, tako da je začelo avtobus, v katerem je bilo 25 potnikov, zanašati. Kljub vsemu prizadevanju voznik ni mogel nesreče preprečiti, tako da se je avtobus postavil počez čez cesto in da je udaril v pobočje hriba. Materialna škoda je ocenjena na 80.000 dinarjev. (S) TRBOVLJE — 29. novembra 1963 je pripeljal z osebnim avtomobilom LJ 44-40 voznik Ivan Drnovšek, 43, na Klek pred dom T, Čečeve. Med potniki, ki so bili v osebnem avtomobilu je bila tudi Vprašanje takoj na začetku komentarja: ZAKAJ TAKO? Sicer je res, da je nemogoče biti vedno na pravem mestu, toda iskati opravičila bodisi v subjektivnih ali pa tudi v objektivnih težavah ni vedno opravičilo. Tisti, ki prebirajo našo rubriko »Nesreče« so lahko v prejšnji pa tudi v tej številki prebrali vest o prometni nesreči na Vo-denski cesti v Trbovljah. Vzrok nesreče pri obeh trčenjih je bila poledenela cesta. V prvem primeru sta trčila tovornjak in avtobus, v drugem primeru pa je avtobus s 25 potniki zaneslo čez cesto tako, da ju udaril v hrib. Materialna škoda v obeh primerih je precejšnja; na srečo ni bilo žrtev. V dokaj kratkem času sta se na tem cestnem odseku pripetili kar dve prometni nesreči, tako da se samo od sebe vsiljuje vprašanje: ZA- KAJ STANOVANJSKA SKUPNOST NI ZAŠČITILA TA DEL CESTIŠČA? Če že ni mogla odstraniti ledu, bi vsaj lahko postavila opozoril nS znake — cesta poledenela ali pa splošna nevarnost. Ni pa storila niti tega niti onega. Omeniti moramo, da niti v enem primeru nesreče niso zakrivili vozniki, ki so vozili tako, da do nesreč nikakor ne bi moglo priti, če bi bila cesta urejena tako kot bi morala biti. Razumljivo je tudi, da na določenih delih cestišča v tem zimskem času kaj hitro pride do poledice, ki je tudi lahko vzrok nesreče. Menimo pa, da bi moral tisti, ki odgovarja za urejanje takega dela cestišča, tudi poskrbeti za varno in nemoteno vožnjo. Se pravi, da bi moral cesto bodisi posuti s peskom ali pa soljo, če pa tega ni mogoče pa vsaj postaviti opozorilne znake. To bi omogočalo voznikom, da bi še zmanjšali minimalno hitrost in da ne bj prišlo do ogrožanj življenj tako potnikov, kot tudi voznikov in slučajnih mimoidočih. J. S. Ana Dolanc, 59. Dolančeva ko da jo jc zbil na tl^ in si je izstopila iz avtomobila, je zlomila levo nogo. Kmalu zatem je Drnovšek ho- Voznik Ivan Drnovšek ni tel zapeljati avtomobil na nesreče prijavil postaji LM-bližnji parkirni prostor. Pri pač pa jo je 17. januarja 1964 tem je nenadoma stopila prijavila poškodovana Ana pred avtomobil Dolančeva, ta- Dolanc, Hudobni veter 9 Povedal sem mu, a pri tem nisem niti z besedico omenil ženske. Vse skupaj je zvenelo nekoliko čudno. Copernik je molčal in me nepremično opazoval. Drgnil si je svoj z žilicami prepreženi nos. Potem je potegnil iz žepa glavnik in z njim obdeloval svoje lase. Nekaj takega je ta večer že počel v krčmi. Stopil sem k njemu in mu predal ubajalčevo orožje. Ravnodušno ga je pogledal in vtaknil pištolo v žep. Toda njegov obraz je bil prežeč in nevaren. Sklonil sem se in začel pobirati šahovske figure po tleh, da bi jih spravil v škatlico, škatlo sem postavil na kamin. Popravil sem nogo igralne mize in napravil še marsikaj. Ves čas me je Copernik gledal. Hotel sem mu pustiti dovolj časa, da bi si zmislil kaj pametnega. Končno je bil tako daleč. »Ta lopov uporablja Uvaindvajsetko,« je rekel, »to počenja, ker tako dobro pozna orožje, da mu zadostuje tudi ta mali kaliber. Zares je moster v tem. Potrka na vaša vrata, vam zarije krepelce v trebuh, vas požene nazaj v sobo in pojasni, da je prišel, da bf vam enkrat za vselej zamašil usta. Kljub-Vsemu opravite z njim, pa čeprav nimate nobenega orožja v roki. Sami opravite z njim. Vi pa ste čisto dobro v formi, prijateljček!« »Poslušajte,« sem odvrnil in pogledal na tla. Pobral sem še eno šahovsko figuro, ki sem jo prej prezrl, in jo vrtel med prsti. »Zatopljen sem bil v šahovski problem in sem se skušal razvedriti.« »Nekaj imate za bregom,« je prežeče rekel Copernik. »Saj menda ne boste skušali imeti za norca starega policaja! ali ne?« »Za vas je to dober pien in jaz vam ga tako rekoč podarjam. Kaj za vraga še hočete?« sem odgovoril. Možakar na tleh je nekaj nedoločenega zamrmral. Na pleši se mu je svetil znoj. »Kaj naj to pomeni? Kam merite?« je zelo liho rekel Copernik Prežeče sem ga pogledal, pa spet obrnil oči. »No dobro,« sem začel. »Prav dobro veste, da sam z njim ne bi mogel opravili. V roki je imel pištolo in ta je tiste vrste, da strelja tja, kamor pogleda.« Copernik je pomežiknil in me izpodbujajoče pogledal. »Naprej, kar naprej! Nekaj podobnega sem si že mislil.« Onegavil sem še malce, da bi bil vštieti bolj prepričevalen. Končno sem nadaljeval: »Pri sebi sem imel fanta, ki je poskušal tam prek v Boyle Heights neko reč, pa mu je šla narobe. V neki črpalki je skušal obrati blagajno. Poznam njegovo družino. V resnici ni tako slab fant. Pri meni si je hotel izposoditi denar, da bi jo lahko pocedil odtod. Ko je potrkalo, se je splazil tjakaj. Pokazal sem na vzidano omaro. Copernik je počasi obrnil glavo in jo potem spet počasi obrnil nazaj. Spet je mežikal, »In tale vaš prijateljček je imel orožje?« je vprašal. Pokimal sem. »Splazil se mu je za hrbet. Zato pa je potrebno že nekaj poguma, Copernik. Fantu morate dati priložnost. Izpustiti ga morate iz te zadeve.« »Ga je kdo že prijavil?« je tiho vprašal. »Rekel je, da še ne. Toda boji se, da ga še bodo.« Copernik se je smehljal. »Jaz sem iz komisije za umore.« »Kaj ste vi storili, prijateljček?« Pokazal sem na zvezanega ubijalca na tleh. »Saj ste ga vendar vi prijeli, ali ne?« sem rekel prepričevalno. Copernik se je še vedno smehljal. Z debelim belkastim jezikom si je obliznil široko zgornjo ustnico. »Toda kako?« je zašepetal. »Ste spravili krogle iz Wa!da?« »Šveda. Dve podolgovati krogli. Ena je bila sploičena. Druga je dobra.« »Vi ste pa temeljit delavec, ali ne? Nobene možnosti ne prezrete in nobene podrobnosti ne izpustite. O meni ne veste praktično ničesar. Prišli ste sem, da bi ugotovili, ali imam orožje.« Coperik jc vstal in pokleknil k zvezanemu ubijalcu. »Me lahko razumete?« ga jc vprašal. Zvezani je zamrmral nekaj nerazumljivega. Copernik je vstal in zazehal. »Komu pa je že mar, kaj bo povedal tale lopov? Zdaj pa dalje.« »Računali ste, da boste pri meni našli kakšno važno stvar, in ste se malce ogledali naokrog. Medtem ko ste vtaknili svoj nos v tole omaro,* pokazal sem na vzidano omaro, »in sem bil jaz sicer razburjen, nisem pa ugovarjal, je slučajno nekdo potrkal na vrata. Potem je prišel tale. Ccz nekaj časa ste $e splazili iz omare in ga zgrabili.«' »Ana!« Copernik se je zarežal, da je p9kazal vse svoje zobe. »Tak v tem grmu tiči zajec, prijateljček. Pobil sem ga na tla. S kolenom sem ga udaril v trebuh in bil je proč. Vi niste imeli orožja. Tali lopov se je bliskovito obrnil proti meni, pa sem ga udaril s pestjo po bradi in ga položil na preprogo. Jasno?« »Jasno,« sem pritrdil. »Boste tako izpovedali?« »Da,« sem mu zagotavljal. »Kril vas bom, prijatelj. Kdor ravna pošteno do mene, lahko zmerom računa z menoj. Brez skrbi zavoljo fanta. Povejte mi, če potrebuje kakšno pomoč « Stopil je biže in mu ponudil roko. Stisnil sem mu jo in bila je ohlapna in vlažna kot mrtva riba. Takšne roke in ljudje, ki jih imajo, mi gredo na živce. »Se nekaj,« sem rekel. »Kaj pa vaš partner Vbarra? Se ne bo jezil, da ste sami opravili tole?« Copernik si je pogladil lase in si obrisal notranjo stran svojega klobuka z velikim žepnim robcem iz rumene svile. »Ta jumbo?« je zaničljivo zapihal. »Naj gre k vragu!« Stopil je tik predme. »Da nc boste delali napak, ko boste pripovedovali svojo zgodbo!« V celem nas je bilo 5 v šefovi pisarni, ko je Copernik poročal; stenograf, šef, Copernik, Vbarra in jaz. Vbarra je sedel na stolu, ki ga je prislonil ob zid. Klobuk si je potisnil globoko na čelo, toda izpod klobuka so se svetile njegove prijazne oči in v kotičkih njegovih ostro začrtanih južnjaških ust je lebdel tih smehljaj. Copernika je gledal postrani. Copernik pa njega sploh ni gledal. Janez Vajkazd Valvazor v v »Zasavskem tedniku« I. MEJE KRANJSKE Vojvodina Kranjska meji danes na severu na Koroško in Štajersko, na jugu na Istro in na Flanaticus Sinus. Na vzhodu se dotika Hrvat-ske in Slovenske marke, na zahodu Furlanije in majhne črte Beneškega zaliva ali Jadranskega morja. V Bistriških snežnikih nad mestom Kamnikom je sever; po snežnikih do Solčave in Gornjega grada (sever proti vzhodu) teče meja dve milji ob Koroški meji. Nato tri milje vzdolž štajerske meje po snežnikih čez visoke planine do vode Reke pri Motniku (sever — severovzhod), nato eno miljo ob štajerski meji čez hrib in dol do vode Voljske, nato tri milje ob štajerski meji po gorovju • PRAŠIČ, ! TEŽ/^K 350 KG! \\ Pri Pestku v litijski 'j okolici, kjer gospodari < posestnik Menegalija, so I znani napredni kmečki < gospodarji. Pestkova ma- 1 ma je še posebej znana < kot izredno dobra gospo- 1 dinja, ki pa zna tudi do- ( bro rediti prašiče. Njeni < rilčkarji so v dolini zine- 1 raj od vseh najbolj reje- 1 ni. Tudi letos je Pestko- 1 va mama vzredila prašiča ' — orjaka, ki je tehtal kar 1 350 kg; čez prša Je me- 1 ril 1,80 metra; koža pa je ( tehtala 18 kg. — Pomni- < jo, da je doslej zredila 1 težjega prašiča le mlina- < rica Bedenova iz Podšent- 1 jurja, hi je tehtal 360 kg. - Jž - proti Gamberškim planinam, gor po hribu in proti Sv. Lenartu; zatem eno miljo ob štajerski meji dol k Savi; dalje spet dve milji ob štajerski meji navzdol po Savi do Radeč... II. GORE NA GORENJSKEM Narava je razvrstila doline in gore, ravnine in griče, nižave in višave. Nižin, dolin in gora je v prvem ali Gorenjskem delu (Kranjske — op. ur.) toliko, da me skrbi: če bi vse naštel, bi bralca utrudil. Zato hočem iz te množice izločiti le tu in tam katero ... Gamberška planina pravijo zelo visokemu hribu, ki na vrhu loči Štajersko od Kranjske. Mogočno zre okrog sebe in ima zgoraj jašek, ki se pc< greza v obliki dimnika in mu ljudje pravijo Vetmik. Ce vržeš kamenj vanj, se dvigne iz njega močan veter. Ljudje tod okrog pripovedujejo, kako veter včasih tako divje in silno zapiha, da ni mogoče blizu ... III. GOZDOVI NA GORENJSKEM Gamberškl boršt, izredno lep gozd, se dviga pri Gam-berku v visokih hribih. Ima vitke smreke in jelke, ki zrastejo tako visoko in široko, da se iz enega samega debla da napraviti cela ladja take vrste in velikosti, kakršne nosi Sava. Izdolbejo drevo kakor svinjsko korito, pa je pripravno za plovbo. IV. STUDENCI, TOPLICE, SLATINE IN JEZERA ... Tddi blizu Zagorja so toplice, ni pa tu nič zgraje- gosteh (4) nega ali pripravljenega ... Pri Mediji (nad Zagorjem — op. ur.) zgoraj na hribu v ilovnatem svetu je nekdaj počivalo ali bilo uklenjeno jezero Za hribom; domačini pa so mu dali prostost, in sicer takole: skozi hrib so skopali rov in ga tako pustili odteči, da mu je le na sredi ostal majhen prostor kakor ribnik, ki pa je neizmerno globok. Skozi luknjo stalno odteka voda ... V. VASI NA DOLENJSKEM ...Šmartno (pri Litiji — op. ur.) leži štiri milje od Ljubljane nedaleč od Save v prijazni in rodovitni dolini. So sicer samo štirje majhni grunti, toda vsi razdeljeni v majhne hiše. Prebivalcev je nad sto, med njimi mnogo tovornikov in vsake vrste obrtnikov, ki ljudem napravijo, kar zahtevajo. Zlasti je mnogo usnarjev, ki izdelujejo črno usnje. Tudi precej gostiln je tu, in sicer jih je letos, ko pišem to topografijo, osemnajst, kajti tem ljudem mnogo bolj prija vino kot voda. Kljub temu imajo ribe, ki prihajajo iz vode, tako radi, da ne morejo nekateri pustiti pri miru nobene vode, ki so v njej ribe. Zdi se torej, da se ti -ribji sladkosnede! boje pregovora — riba v tretji vodi je strup; zato hočejo, naj pri njih plava rajši v vinu kakor v vodi. Med njimi so tudi takšni ki ribarijo vedno ponoči, redko podnevi... 'Breg je tik ob Savi blizu Litije in povečini stanujejo tam ribiči... (Se nadaljuje) • IZ ZBIRKE STARIH FOTOGRAFIJ Tovariš Tone Hudoklin, direktor gostinskega podjetja to Radeč nam Je poslal spodnjo redko zanimivost — sliko Zidanega mosta to leta 1849, ko v kraju še ni bilo dveh mostov In je bila cesta speljana ob savskem nabrežju. • V 200-LETNI KOČI ZASAVSKEGA »KOSOBRINA« Ondan se je oglasil v našem uredništvu prileten možak, ki je (mimogrede rečeno) tudi dolgoletni naročnik našega lista. Ker nas je seznanil rudi z nekaj - zanimivostmi, je vzbudil našo pozornost in kmalu zatem ga je obiskal naš sodelavec. Kaj je zvedel na tem obisku, naj pove naslednji sestavek. Precej bi si obrusil podplate, če bi peš prehodil pot od Radeč do debelo uro in pol hoda oddaljene Jagnjenice." Na vso srečo sem zvedel, da vozi avtobus v ta kotiček med dokaj obširnimi hribi. Ko sem izstopil, sem povprašal za domačijo 74-leinega ANTONA CERŠAKA. Napotil sem se v hrib in ko sem že prišel v bližino hiš, kjer prebiva ta očanec prijazne dolinice, sem Zasavski »Kosobrln« — Anton CERŠAK od daleč zagledal moža, ki mi je prihajal nasproti. Povprašal ga bom, sem si dejal. Na kakih dvajset metrov se je ustavil in mi zaklical: »Le naprej!« »Oprostite, rad bi zvedel, kje stanuje neki Ceršak ...« »Kaj boste spraševali, jaz sem ta Ceršak. No ja, prepoznal sem vas po fotografskem aparatu, da boste pravi.« Priznam, da me je ob prvem srečanju zmedel! Antonu Ceršaku nikoli ne bi priznal na prvi pogled, da si jih je naiožil že štiriinsedemdeset »na grbo.« Prav živahen je bil, kot dvajsetletni mladenič, ko sva se napotila v njegovo kočico, ki je stara že preko 200 let. Skromno opremljena kmečka izba me je pozdravila z vso tisto že zdavnaj znano slovensko domačnostjo in toplino. Počutil sem se odmaknjenega od današnjega časa za kar celo stoletje. Izbica (4X4 m) ima dve majhni okni, pod njima je čevljarska mizica, postelja, nad njo polica z zdravilnimi rastlinami in razgreta pečica ter kar tri nadvse starinske ure. In ko sem pogledal še njega v tem okolju, ko mi je govoril o raznih zdravilnih rastlinah — tavžentroži, pelinu, ošce roži, encianu (dodal je tudi latinsko: gentiana lu-tea), me je nehote spominjal na Kosobrina iz filma Kekec. Ce bi hotel napfsati vse o teh rastlinah, bi prav gotovo zmanjkalo prostora. Značilno je to, da se je Tone iz Jagnjenice sam zdravil skoraj vse življenje: tako za ishias, ko je »staknil« tifus, ko je bil v prvi svetovni vojni ranjen in še bi lahko našteval, pa tudi več ljudem je pomagal v bolezni in nesreči. Nadvse zanimiv je tudi primer, ko je »operiral« kravo, ki jo je pičil modras. Dočakala je še lepo starost. Tudi »čevljarska reč« mu je šla dobro od rok, saj je upokojeni čevljarski mojster, pa tudi v sadjarstvu ni laik. Okrog zidancc ima cepljenih kar 8 različnih vrst sliv, s ponosom je -pokazal tudi ameriško vrsto jabolk »jonatan«, ki so obenem najbolj iskana in tudi najdražja jabolka na svetu. Vsekakor možak iz jag-njeniške kotlinice ni od muh, zgovoren pa tako, da skoraj nisem prišel do besede. Ta čas, ko beremo te vrstice, ždi morda na toplem za pečico in verjetno tudi on bere naš list. Jagnjeniškl »Koso-brin« spet vlada v svojem tihem kraljestvu. Tekst in foto: Radovan Palčič