11. štev.	——-	V L] obl] a ni, sobota 15. marca 1924.	gg?gg^A«evHica i-so pm.	]>et0 VI.
n
r . j' 'j
r
'»■A,
GLAS ILO NARODNO • S0CIJAU STIČNE STRANKE.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo.
— Telefon štev. 77.	—	■■	—
Izhaja v s a k o soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din.
Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene -................... :	v	oglasnem delu.
Vabilo
na
Vrnitev vj^stfallsklfa Slovenca v domovino.
V. redni strankin zbor N!
4
ki se vrši
v nedeljo, 23. marca 1924 , v veliki dvorani Narodnega dozna v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1. Naznanilo predsedstva 2. Poročilo načelstva: a) političnega tajnika, tov. Ivan Tavčar, b) organizacijskega tajnika, tov. Anton Brandner, c) blagajnika, tov. Josip Ambrožič, d) nadzorstva, tov. Fran Šalehar. 3. Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva, c) izvrševalnega odbora, d) širšega izvrseval-nega odbora 4 Notranja in zunanja politika, r^roča tov. Ivan Doržič. 5 Poročilo ustavnega odseka, poroča tov. dr. Ivo Politeo. 6. Socijalna zakonodaja in politika, poročata tov. Rudolf Juvan in Ivan Roglič. 7. Resolucije. 8 Slučajnosti.
Zborovanje se prične točno ob 9. uri dopoldne. Točna in neprekinjena udeležba dolžnost. Predloge za strankin zbor je treba poslati načelstvu stranke do 15. marca.
Tovariši! Za razvoj naše stranke je to zborovanje eminentne važnosti. Zato je dolžnost vsakega zavednega narodnega socijalista, da sc tega zbora prav zanesljivo udeleži. Na zborovanju bomo imeli zopet priliko, pozdraviti zastopnike bratske narodno-socijnlistične stranke iz Cehoslovaške.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1924.
Za načelstvo ^arosto-socijaHstične stranke:
Ivan Deržič, I. r.	Ivan	Tavčar,	L	r.
•načelnik.
tajnik.
BresposeSnosf.
Slaba stran naše socijalne zakonodaje je tudi ta, da ni izvedeno obvezno zavarovanje za slučaj brezposelnosti.
Z ozirom na šibko zastopstvo delovnega razreda v Beogradu zaenkrat tudi ni upati, da se v tem oziru izpopolni socijalna zakonodaja.
Gotovo je zelo težko uspešno reševati problem brezposelnosti brez oporišča v socijalni zakonodaji. Gotovo je pa tudi, da radi težkoč ne smemo pustiti vnemar onih, ki so vrženi v bedo radi tega, ker nimajo zaslužka. Nasprotno! Vse moramo storiti, da pripomoremo brezposelnim vsaj do najnujnejših sredstev za življenski obstanek.
Posebno v Sloveniji in na Hrvat-skem je nastala težka gospodarska kriza. Vzroki krize so predvsem pomanjkanje denarnih sredstev in kreditov ter stagnacija v kupčiji sploli. Industrija je pričela odpuščati svoje delovne moči. Poleg industrije pa povzroča brezposelnost tudi državna uprava, ki izvaja precejšnjo redukcijo svojih nameščencev. Ceni se, da je sedaj že samo v Ljubljani 2000 in v Zagrebu celo 15.000 brezposelnih.
Naravnost strašna socijalna mize-rija se nam odkriva, če bližje pogledamo stanje brezposelnih. Prihrankov nima nihče od njih, da bi se vzdržal vsaj v najhujših dneh gospodarske krize. Brezposelnost je pahnila na tisoče rodbin v največjo bedo. Družine brezposelnih je zadel gospodarski ruin. Moralna sila družbe propada.
Rešiti se mora vprašanje, kako pomagati brezposelnim revežem?
Nekateri mislijo, da se bo brezposelnim pomagalo na ta način, da sc jim daje podpore. Dvomimo, če je to rešilno za brezposelne. Nemogoče je dobiti tako ogromna denarna sredstva, da bi se lahko dalj časa vzdrževalo na tisoče družin. Poleg tega je s podporami tudi ta slaba stran, da se denarne podporne akcije izrabljajo od delomrž-nežev in da je pravična razdelitev pod-Por skoraj nemogoča. Uvidevamo sicer, da se v gotovi siučajih Vsaj tre-° n°. ”e da pomagati drugače, kot da s Priskoči na pomoč z denarjem. Ven-
*X.hSl.n*l °Perira s tem samo v slu-cajm, Ki jih drugače ni rešiti, in to pod strogo ontrolo delavskih zaupnikov, da je vsako izrabljanje denarnih podpor popolnoma izključeno.
Skoraj važnejša od denarnih podpor, bi bila ustanovitev javnih kuhinj za brezposelne v vseh večjih industrijskih centrih. Brezposelni in njihove družine bi dobivali v teh kuhinjah po dvakrat na dan brezplačno hrano.
Sredstva za denarne podpore brezposelnim in za ustanovitev kuhinj bi morala dati na razpolago država, občina in javno nabiranje prispevkov.
Važnejše od podpiranja brezposelnih z den?«-iem in hrano je pa vpraša-
nje, kako zaposliti vse one, ki so brez lastne krivde, prišli ob delo in s tem ob zaslužek.
V vseh. državah, kjer se po.iav5 brezposelnost v večjem obsegu, se prične z oddajo del za javne zgradbe. Državna uprava postane delodajalec za vse tiste, ki so brez dela. Tako se je delalo in se še dela v Češkoslovaški in v Angliji. Ravnotako kot država, morajo tudi druga javna zastopstva, predvsem občine pričeti z deli, da zaix>sle brezposelne. Če bi pri nas država in občine pričele tako reševati brezposelnost, bi bilo brezposelnosti takoj konec, zlasti še, ker zaenkrat v Jugoslaviji še ni število brezposelnih tako veliko, da ne bi našli vsi dela pri najnujnejših javnih zgradbah. Z državnimi in občinskimi deli pa ne bi bili zaposleni samo brezposelni, ampak bi dobila pri tem tudi naša obrt in industrija delo iti odjemalce, kar ne bi le preprečilo novih odpuščani delavstva, temveč bi povzročilo celo zopetno povpraševanje po novih delovnih močeh.
Izredno važno je tudi. da se ugotovi, koliko je pri nas zaposlenih tujih državljanov, ki imajo delo, dočim so naši delavci brez dela. Samo površna statistika v Zagrebu ie n. pr. dognala, da je zaposlenih veliko število Italijanov, Avstrijcev in Nemcev. Absolutno nedopustno je, da hi pri nas tuji državljani zasedali službena mesta, dočim domačini ostajajo brez dela. Državna oblast mora v obrambo domačega delavstva preprečiti zaposlitev tujega delavstva toliko časa, dokler niso vsi naši delavci prišli do kruha.
Predno pa bo mogoče uvesti uspešne in smotrene akciie v pomoč brezposelnim, je neobhodno potrebno, da se izvede točen popis vseh brezposelnih. Brez statistike je vsaka akcija nemogoča. Popis brezposelnih se mora izvršiti uradno, bodisi polom državne borze dela, delavske zbornice ali pa potom občin. Seveda morajo pri tem popisu sodelovati delavski zaupniki iz vseh delavskih strokovnih organizacij. Sodelovanje delavskih zaupnikov je potrebno radi kontrole, katero izvajajo lahko predvsem oni, ki so v stalnih in neposrednih stikih z delavstvom.
Vso akcijo za brezposelne se mora izvesti izven strankarskega življenja. Kajti to bi neizmerno škodovalo brezposelnim. ako bi kdo hotel izrabljati njihovo bedo v strankarske svrhe. Vsi brez razlike strankarskega opredelenja se moramo sporazumeti za vzajemno akcijo. Z vmešavanjem strankarskih interesov v vprašanje bede brezposelnih, bi imelo za posledico nepravično razdeljevanje podpor in dela in bi uvajalo v delavski razred popolno demo-ralizacijo. Tega si pa menda ne želi nihče, ki mu je pri srcu dobrobit delovnega. 'iudstva.
Ob strašni bedi, ki vlada na West-falskem, trpijo največ naši ubogi rojaki. Do konca svetovne vojne so Nemci naše rojake vsaj zato vpoštevali, ker so bili najboljši delavci in ker so jih rabili za svoje politične in narodno-gospo-darske cilje. Ko je pa zginila Avstrija in ž njo vsaj začasno njihovi cilji, radi katerih so naše slovenske rudarje vpoštevali, in ko je začela njihova industrija pešati in ss ie jela širiti brezposelnost, so postali Nemcem naši slovanski rojaki nadležni tujci. Danes hočejo zaposliti le svojce in posebno za nnše slovenske rudarje ni dela: za one Slovence, ki so pustili svoja mlada leta in svojo moč v nemških rudnikih, so pa nemška vlada in podporna in invalidska društva odrekla penzije in vse podporo. Za hrano poznajo le umetno moko in -azlične surogate in kvečjemu krom-r>5r. Ker je voda nezdrava in nepitna, je njihova pijača in prehrana slaba Ječmenova kava. OR0' otrok ie bolnih. Vv.j-bnliši delavci, ki imajo službe, ker ce jih nemška indnstriia boji izgubiti, za-s1»'?iio komaj toliko, da se morejo tako hrano nrehraniti. Njihovi prih- •'ki so jim pošli: oblake imajo, kolikor iim je je iz predvojnih časov ostalo: od prodajo kos za kosom svoiega edinega bogastva. svojega pohištva. Ko ie letošnjo zimo prikinevala niihova beda do viška, jim je postala misel na domovino '■-dino uoanie: Vsak čas vidiio, kako imaio domačini v rudnikih, pri oblastvih in povsod prednost. — in oni imaio sedaj tudi svojo domovino in svojo državo! Začeli so se, prirejati shodi, na katerih je trpeče liudstvo vzklikalo po pomoči, da pridejo v domovino. V mi-’ slih in upanju nanjo so preživeli sedai revolucijo, kakor smo jo mi preživeli ob prevratu. Poslali so resolucije svojih "hodov naši vladi in našemu konzulatu v Diisseldorf, da se jim pomaga, da pridejo, v jvoifl drago domovino kakor izgubljeni otroci k svoji materi.
Sredi preteklega mesca so dobili veselo poročilo, da jim poide vlada naše kraljevine na roko pri niihovi preselitvi v domovino, da iim je poslala 200.000 Din na konzulat v Diisseldorf za prvo nomoč pri stroških preselitve ter da hoče 40.000 našim delavcem pripraviti delo v Jugoslovanskih rudnikih. Tudi v nemških časopisih se je ponavbalo v različnih verzijah, da rabi jugoslovan-ska vlada za nove rndnike, ki se nameravajo otvoriti. 40.000 delavcev. Vseh slovenskih delavcev na Nemškem je pa z družinami vred le kakih 28.000.
»Zveza- Slovencev v Hambornu in okolici«, v katfcri je včlanjenih okoli 4000 slovenskih delavcev, je dobila od »Zveze rudarskih delavcev za Slovenijo« obvestilo, da je dvomljivo, da bi mogla Jugoslovanska vlada pripraviti \vestfalskim delavcem toliko služb in zlasti toliko stanovanj, ko je v deželi mnogo brezposelnih dHavcev in ko je pri vseh rudnikih veliko pomanjkanje stanovani. Radi tega je postal odbor »Zveze Slovencev v Hambornu in okolici« oprezen. Večii optimisti so bili pri »Zvezi jugoslovanskih delavskih in podpornih društev« v Nemčiji s sedežem v Buer-Erle, ki so hoteli, da se prične takoj s preseljevanjem v domovino. Med narodom samim sta se pojavili tudi dve struji, od katerih je bila ena za takojšnjo preselitev v domovino, druga pa, da se odpošljejo delegati v domovino, ki se naj prepričajo, ako morejo dobiti take množice v resnici v domovini primerno plačano delo. in stanovanje. Med obema strujama se je pojavila tretja, ki obstoji iz onih naših nesrečnih rojakov. ki so se izjavili ob prevratu za nemško državljanstvo. Ti branijo preselitev nekaj iz zavisti, ker sami ne morejo v domovino, nekaj pa iz strahu, kai bo z njimi, ko ostanejo sami v tujini.
Na shodu, ki ga je sklicala »Zveza Slovencev v Hambornu in okolici«, je zmagala druga struja ter s« je sklenilo, da se odpošbeta v domovino delegata Dolinšek in Salamon, ki se nai prepričata o resničnih razmerah v domovini ter da se počaka z izselievaniem. dokler se delegata ne povrneta iz domovine. Med tem je pa že poslala »Zveza Jugoslovanskih delavskih in podnornih društev v Nemčiii« okoli 100 delavcev v domovino in iih naibrže.še odpošilja, ker je brzoiavil pred nekai dnevi naš konzulat v Diisseldorfu naši pokrajin-
ski upravi, da se nahaja preseljevanje naših rojakov v domovino v polnem teku.
Delegata Dolinšek in Salamon sta prišla koncem preteklega mesca v domovino in sta mogla doslej obiskati le nekaj industrijskih podjetij, od katerih sta dobila večinoma nepovoljne odgovore, da ali ne rabijo navadnih delavcev ali pa da nimajo zanje stanovanj; pač pa se jima je zagotovilo delo za kakih 30 kvalificiranih delavcev, katerih imajo westfalski Slovenci medse-boj cele množice. V Ljubljar? sta zvedela od velikega župana g. Sporna in predstojnika oddelka za socijalno politiko, g. dr. Goršiča, da se je napravilo že mnogo v korist našim westfalskim rojakom, da se je vršila anketa glede organizacije njihovega preseljevanja v domovino, da se je ustanovil tozadevno tudi poseben odbor in da je vlada v Beogradu nakazala pokrajinski upravi
50.000	Din, da se pomore ž niimi prvim westfalskim Slovencem, ki prihajajo preko Jesenic v domovino. Glede služb in stanovanj pa nista mogla ničesar po-voljnega izvedeti; prav tako ne pri Trgovski in obrtni zbornici in na borzi dela. Povsod sta slišala, da se bodo morali naši westfalski rojaki večinoma naseliti po domovinskih občinah.
Na borzi rada sta prišla skupaj s tovariši, katere je odposlala »Zveza jugoslovanskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji«, ki so tudi že izvedeli, da bi morali iti v svoje domovinske občine, dokler se ne najdejo za nje — prve došlece! — službe. Delegata sta radi tega brzojavila »Zvezi Slovencev v Hambornu in okolici«, da naj se zadržuje liudstvo. da nc bo odpotovalo v domovino in da se naj čaka s preselitvijo, dokler se ne vrneta in ne poročata o resničnem stanju v domovini.
Dne 1. marca sta sc odpeljala delegata s tajnikom delavske zbornice, g. dr. Likarjem v Beograd, da j>oizvesta pri ministrstvu, kje bi mogle dobiti službe in stanovanja množico naših rojakov, katere se hoče reinpairiirati.
Delegata sta se poučila o tem, kako slabo plačuje delavce Trbov. prem. družba kljub svojim ogromnim milijonskim dobičkom, kako jih trpinči in izkorišča s svojim akordnim sistemom. Toda naši rudarji imajo v domovini vsaj naravno zdravo hrano! Proti strašnim razmeram na Westfalskem se zde delegatom celo razmere pri Trbov. prem. družbi — dobre!!
Delegata sta zvedela tudi o tem. da so se od Trbov. prem. družbe odpušče-: ni delavci preselili na Francosko ter da | pišejo ti domov, kako zelo so na Fran-; coskem zadovobni in da tudi padanje ! franka prav nič ne slabša njihovega položaja, ker so ostale cene vsem potrebščinam prav iste. VVestfalski SIo-venci dosedaj niso hoteli, da bi se Izselili kam drugam, kakor v domovino^ ker v tujini nočejo več živeti in hrepenijo Ie po domovini. V Francijo doslej tudi niso mogli priti, ker pustijo francoske oblasti preko granice iz Nemčije le delavce poljske narodnosti. Ker sta pa delegata uvidela, da bi bila velika nesreča za westfa!ske Slovence, ako bi se naenkrat v velikih množicah preselili v domovino, kjer vsaj po dosedanjih poizvedbah ni dovolj služb in stanovanj, sta šla na francoski konzulat v Ljub-liani, kjer sta priporočena od g. dr. Ravniharja, tajnika odbora za pomoč rojakom na VVestfalskem, prosila, da bi , francoska vlada nudila našim državljanom. bivajočim sedaj v Nemčiji, enake ugodnosti, kakor iih nudi poljskim, da bodo mogli iti iz Westfalskega preko granice na Francosko in tam dobiti delo kot državliani prijateljske države v mnogoštevilnih rudnikih, ki že obratujejo ali se šele na novo otvar.iajo. Na francoskem konzulatu sta bila delegata zelo nrijazno sprejeta ter jima je bilo obljubljeno, da bo konzulat nri francoski vladi podniral tako prošnjo, ki jo vloži za vvestfalske Slovence odbor za pomoč našim rojakom na VVestfalskem v Ljubljani.
Kako se bo vršilo izseljevanje naših rojakov iz Westf^1skega. ie tedaj odvisno od naše vlade v Beogradu, ako more nuditi v resnici tisočem naših slovenskih delavcev primerno plačane 1 službe in stanovania in od tega. koliko t služb in mest bosta dobila zasiguranih delegata vvestfalskih Slovencev sama
	
’cr\\	P
	£j
M	J
	^ •
Za život, prsa, hrbet, rame tri vzeli mila kilograme, to je, se ve, zadostovalo da bel postal život je kmalo
ali potom borz dela v različnih mestih naše države. Za kolikor delavcev bosta dobila službe in stanovanja, se bodo ti in njihove družine takoj po prihodu delegatov na Westfalsko, izselili v domovino. Ostali rojaki, ki še morejo ostati na Westfalskem, bodo počakali, da se razmere v domovini polagoma izboljšajo, da se dobi sčasoma tudi za nje v domovini službe in stanovanja. Oni pa, ki na VVestfalskem ne morejo več živeti, se bodo pa preselili nekaj v Belgijo, večinoma pa na Francosko, ako bo dovolila francoska vlada, da smejo naši rojaki iz Nemčije priti naravnost čez francosko-nemško mejo na Francosko. Delegata se bosta vrnila na \Vestfalsko preko Francije in Belgije, da se bosta sama prepričala o položaju naših slovenskih delavcev, ki se nahajajo v Franclji in Belgiji, če -bosta potem mogla priporočati našim rojakom na VVestfalskem, da bi se preselili v Francijo ali Belgijo začasno oni, ki sedaj še ne morejo dobiti v domovini sl^b in stanovanj in ki na VVestfal-sl*m ne morejo več živeti.
V domovino pa se morajo preseliti takoj vsi, ki vsled starosti in onemoglosti ne morejo več delati ter nimajo tedaj na Westfalskem nikakega zaslužka in ne dobivajo od vlade ter podpornih in invalidskih društev nikake podpore in jim tedaj preti smrt gladu, ako se jih ne reši. V domovino morajo priti tudi vsi možje, ki imajo nad 45 let jn ki so brezposelni oziroma katerim grozi brezposelnost, ki na Francoskem in v'Belgiji radi tega ne dobijo dela, ker se tam#ne sprejema delavcev, ki so nad 45 let stari. Naša narodna čast in čast države zahteva, da ne pustimo poginiti naših ljudi v tujini in da naše rojake rešimo!
Ena najsrčnejših prošenj, ki io imajo naši westfalski rojaki do domovine, je ta, da se jim pomaga, da morejo spraviti v domovino seboj vsaj svoje najpotrebnejše pohištvo. Na konzulatu v Diisseldorfu so slišali, da tej njihovi prošnji ni mogoče ustreči. Vse, kar imajo, je njihovo pohištvo. V njem so utelešeni spomini in trud njihovega življenja. V domovini si novega pohištva, ko so popolnoma obubožani, ne bodo mogli pripraviti. Kako in kje naj stanujejo, ako nimajo svojega pohištva, nimajo svojih postelj, v katerih bi spali? Nasvet našega konzulata v Diisseldorfu. da naj bi se pohištvo spravilo v praznih hišah, ni dober, brez ozira nato, da se naši rojaki od svojega pohištva težko ločijo, ker ga neobhodno potrebujejo. Na VVestfalskem dandanes lastnina ni varna, posebno pa ne bo varna lastnina naših rojakov, nadležnih tujcev. Tako shranjeno pohištvo bi se izropalo, ne da bi kdo kdaj iskal krivcev. Ker je gotovo, da se bo izselilo v domovino pri sedanjih razmerah mesto
40.000	delavcev vsaj zaenkrat le nekaj stotin oseb in bodo tedaj stroški za osebni prevoz manjši, kakor se je računalo, menda ne bo pretežko odločujoče faktorje pri vladi pregovoriti, da določijo potrebne vsote tudi za to, da si morejo pripeljati naši rojaki iz West-falskega v domovino svoje najpotrebnejše pohištvo.'
Tovariši! Zbirajte povsod in pri vsaki priliki za brezpotelnel
Opozicijonalni blok.
Glasovali smo proti Vidovdanski ustavi. Zmerjali so nas zato, da smo protidržaven element Nismo se zmenili za klevete političnih nasprotnikov. Se danes smatramo za pogrešno, da se je uveljavil v državi ekstremni centrali-stični sistem. Pogrešno pred vsem radi testa, ker zavira centralizem notranjo konsolidacijo naše države in poglablja nasprotstva med prebivalstvom posameznih pokrajin.
Proti Vidovdanski ustavi se nismo izjavili iz negacije do države, ampak zato, ker smo državo ljubili in ker srno hoteli, da bi bila ta država na znotraj močna in za napredek in pozitivno delo sposobna.
Pripravljeni smo bili in smo še, podpirati vsak pokret, ki stremi za tem, da se izvede revizija Vidovdanske ustave. Iz tega razloga smo se svojčas tudi priključili resolucijam zagrebškega kon-sresa v dobri veri, da je namen kongre-sistov čist, brez partizanskih primesi in da imajo resolucije edin namen, urediti notranjepolitične razmere v državi, predvsem pa doseči sporazum med Srbi in Hrvati. Zagrebške resolucije se niso uveljavile in Davidovič se je izkazal političnega slabiča.
Revizljonistična ideja pa tudi z neuspehom zagrebškega kongresa ni Dokopana. Slej ali prej bo zmagala in naj se temu še tako upirajo centralistične stranke. Da je na poti zmage revizijonistična ideja, dokazuje že to, ker so bile že same centralistične stranke primorane izjavljati, da so potrebne korekture Vidovdanske ustave. Sicer so bile te izjave zaenkrat šele teoretičnega značaja, vendar se realnega dela ne bodo mogle bogve kako dolgo izogibati.
Ravnokar se zelo veliko govori o reviziji ustave radi nastopa opozicijo-nalnega bloka proti homogeni radikalni vladi. Veliko se govori, ali vendar ne moremo misliti, da bi opozicijonalni blok odločal pri zdravljenju notranjepolitičnih odnošajev v naši državi Prav posebno iz revizljonističnega stališča se nam zdi opozicijonalni blok skrajno negativen.
Opozicijonalni blok si absolutno ni enoten glede notranje državne ureditve. Med posameznimi člani opozicijonalne-
bloka so v tem pogledu taka nesoglasja. da o kaki skupni formuli ne more biti govora. Radičevci so republikanci in za konfederacijo, klerikalci so monarhisti in za avtonomijo, demokrati pa so centralisti in naj Še tako silijo v ospredje s polovičarskim Marinkoviče-virn načrtom o samoupravi. Vsled te velike Idejne razlike opozicijonalcev ni niti misliti, da bi mogli ustvariti preko negativne, opozicijonalne akcije pozitivno revizijonistično delo.
20 RADIČEVIH MANDATOV VERIFICIRANIH.
Radičevci so, izročili predsedništvu narodne skupščine 20 poverilnic poslancev HRSS v verifikacijo. Verifikacijski odbor je 11. t. m. brez vsakili ovir verificiral vseh 20 mandatov. Značilno je, da so za verifikacijo glasovali tudi radikal).
DEMOKRATSKA DOSLEDNOST.
Naši slovenski demokrati »o s hrvat-skim bratcem Prlbičevičein celo zimo trobili v svet o opozicijonalnem bloku, ki na) zmši sedanii centralistični režim, o decentralizaciji, o uajširSlh samoupravah, o Ma-rinkovičevem najnovejšem ustavnem načrtu, ki predvideva revizijo ustave itd. Itd. Ljudje so mislili, da so naši demokratjc odkriti spokorjenci, katerim Je že celo dr. Korošec dal odvezo za vse njihove dosedanje grehe.	>
Verjelo ie takorekoč ie zopet precej našega ljudstva demokratskim besedolom-cem In pozdravljalo spreobrnenje. Saj se vrši preokret v smislu zahteve slovenskega ' ljudstva, si ie mislil marsikdo.
Mi smo mislili o Iskrenosti naših demokratov drugače in smo to opetovano tudi javno povedali. Kako prav smo imeli!
To ]e pokazala seja demokratskega poslanskega kluba, ki se Je vršila 7. t m. v Beogradu. Na tej seji se Je moral klub izreči za ali proti opozlcijonalnemu klubu, čegar namen bi naj bil zrušenje režima in doseči spravo med Srbi, Hrvati In Slovenci na podlagi revizije ustave. 33 demokratov je glasovalo za ta blok, 10 pa proti. In glejte čudol Med temi desetimi Je bil tudi duševni oče naših slovenskih demokratov, Svetozar Prlbičevlč in pa dlčnl poslanec Reisner, ki Je glasoval proti na ta način, da te ni udeležil glasovanja.
Sedaj so razgaljeni do nagega ti naši demokrati. Najbolj Jih Je krila Prlbičevičeva izjava: »Demokrati v Sloveniji in na Hr-vatskem Imajo čisto »poseben« položaj in zato ne morejo odobravati tega sporazuma, ker nimajo nobenih garancij, da se ne bo politika tega bloka gibala v smeri revizije ustave. Oni so proti vsaki reviziji in stojijo neomajano na stališču' centralistične Vidovdanske ustave. On (Prlbtfevič) se s temi navedenimi rezervami podvrie sklepom velim, vendar prosi glavni odbor demokratske stranke, da nat M s kakim preveč dalekosežnlm sklepom in taktiko ne tttt, da bi moral zapustiti demokratski klub m izstopiti iz JDS.
S IKB t* poved trnu vse! PriblCevlč je
Lepo se sliši, če se pravi, da je prva naloga opozicije zrušiti centralistično in koruptno radikalno vlado. Vrednosti pa cela reč takoj nima, če vemo. da opozi-cijonalci na mesto razrušene radikalne vlade ne morejo postaviti vlade, ki bi bila zmožna nadomestiti centralizem z zakonodajno samoupravo. Ni dovolj, če se staro zruši; še bolj potrebna je zmožnost zgraditi novo stavbo. Ravno tega pa opozicija ne more radi različnosti naziranj o notranji ureditvi države in, kar je glavno, tudi radi tega, ker nihče od opozicijonalcev ne misli na kak kompromis in noče nihče niti za las odstopiti od svojega programa.
Da bi pa opozicijonalni blok že vnaprej blagoslavljali samo zato, ker obeta. da odpravi s padcem radikalne vlade korupcijo, bi bilo z naše strani gotovo preuranjeno. Tembolj, ker iz izkušenj pretekle dobe vemo, da tudi demokrati in klerikalci za časa svojega vladanja niso bili najčistejši in da se tudi niso izogibali ukrepov, ki so bili v zvezi s korupcijami. Kako bo opozicijonalni blok upravljal državo, če pride do vlade, bomo šele videli. Danes mi Še ne moremo verjeti, da bo boljši od radikalov. Te naše previdnosti nam gotovo nihče ne rnore zameriti.
Ne moremo se ubraniti vtisa, da Je glavni namen opozicijonalncga bloka ta, da pridejo do moči tisti, ki so danes brez moči, vendar bo moči le zato, da dobe v roke državni aparat in z njim ugodnosti za svoje partizanske načrte. Če se bo ta naša domneva izkazala kot resnična, potem je gotovo za nas podano stališče, da se prav tako izrečemo proti takemu opozicijonalnemu bloku, kot smo se izrekli proti današnji vladni večini — ker je ta blok brez skupnega programa.
Ozdravljenja notranjepolitičnih razmer toliko časa ni pričakovati, dokler se ne bodo vse stranke povspele preko svojih osebnih in strankarsko-organiza-tornih zahtev do pospeševanja interesov celote vsega jugoslovenskega ljudstva. S tem trenutkom bo za vse, državotvorne stranke prav lahko najti enotno formulo, na podlagi katere bo mogoče izgladiti državopravne spore v srečo in blagostanje naše države. Dokler pa tega ne bo, so vse parlamentarne kombinacije le premikanje politične moči, le pospeševanje novih koruotiv-nih metod in ustvarjanie še večjega kaosa kot je že danes v državi.
Kdaj bo pa nastopil ta čas, je odvisno od jugoslovenskega delovnega ljudstva. Kadar bo delovno ljudstvo osvobojeno demagoških gesel, kadar bo znalo ločiti med luliko in zrnom, takrat bo nemogoče slenomišitl meščanskemu razredu in odrešenje vseh, ki trpe, bo tukaj!
tudi v Imenu naših demokratov jasno povedal da so tl navidezni Kameleoni brezpogojno za to, da se obdrži sedanii centralistični režim. On je jasno povedal, da bo v trenutku, ko stvori opozicijonalni blok, izstopil Iz JDS In iel v radikalno stranko z Ifnhllanskim Reisnerlem vred.
NASI DEMOKRATI SO TEDAJ PRISTNI RAD1KALI-RE2IMOVCL
In ti ljudje Imajo tako drzno čelo, da predbacivajo narodnim socljallstom zvezo z radikalijo, ko ves svet ve, da smo: nal-stroiji avtonomisti. To ho na še posebno pokazal letošnji strankin zbor 23. t. m.
Radikalijo nam očitajo naši demokrati v momentu, ko pozdravljajo vsi narodni socljallstl Davldovlčevo akcijo, če M b2'a res odkritosrčna In pozitivna.
Sedaj Je Jasno vsakomur, da so demokrati s svojo gonjo zoper NSS hoteli prikriti samo svoja nepoštena dejanja In odvaliti pozornost od svojih neodkritih zakulisnih spletkaril.
Sedaj so razkrinkani naši žerjavovcl in ljudstvo Je zopet enkrat — razočarano! Menda bo le že enkrat z njimi obračunalo. Prav nič Jim ne pomaga njihova hinavščina, s katero Še kar naprej frazarljo v »Jutru« roper sedanii ničvredni režim.
Se veliko bolj pa bo razočarano naše zaslepljeno ljudstvo tedaj, ko bo Prlbičevlč zlezel v Pašlčevo vlado, ko bo ljubljanski Reisner kot zadnji demokratski poslanec Iz Slovenije sedel v ministrski fotelj »tradi-cijonelnega resoita« slovenskih demokratov — ministrstva za socijalno politiko.
Takrat bo pa tudi konec slovenskih demokratov, ker dopolnjeno bo:	vsi so
prišli na vrsto, kolikor je bilo Izvoljenih!
In ml ne bomo razočarani! Pripraviti pa moramo na to našo Javnost, ker naša prorokba sc lahko uresniči že Jutri.
Držite se tega! »V politiki se smatra, da beseda ni konj lu da se v političnem boju ne sine vsako sivar dati na tehtnico. Ako bi to ne bilo tako, bi po hudih političnih bojih pristaši raznih strani: sploh nikdar več nc mogli sesti k skupni mizi. Navzlic temu pa velja tudi v politiki latinski Izrek: »Sunt certi dcnlque fines«. Vsaka stvar Ima svoje meje.« — Te besede je napisalo »Jutro« v uvodniku od 8. t m. — Gospodje okrog »Jutra« se v splošnem tega drže, ra-zun gesla v zadnjem stavku. Zato pa so našo stranko In ni en e posamezne pristaše kar vsak dan redno opljuvali. —• Geslo: »vsaka stvar ima svojo meja«, naj bi veljalo samo za druge! Gospodje, drsite se tudi vi tega, pa bo prav!
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
Pri trgovinskih pogajanjih z našo državo nastopa Italija tako, kakor vedno: »čim več iztisniti«! Z našega stališča je najzanimivejša zahteva o prostem naseljevanju Italijanov v naši državi. Na ta način bi se takoj Italijanski kapitalisti vrinili v razne industrije, imeli bi takoj tukaj polno italijanskih trgovcev, obrtnikov in delavcev. Skratka: naše domače gospodarstvo bi trpelo in naš delavec bi Imel še manj kruha. Zato moramo z vso odločnostjo že vnaprej protestirati proti taki pogodbi, ne glede na to, da prihajajo v poštev Še drug'1 momenti. — Merodajni gospodje moralo vsekakor biti previdni
KULUK.
Kuluk je šel! Saj tako sl lahko mislimo, ker Je končno vlada le uvidela to bedarijo In za enkrat izvedbo kuluka odgodila za eno leto. — To je z ene strani sreča, ker drugače bi v kratkem Ljubljančani po uli-
cah strgali blato, ki ga vsekakor ne manjka,
vozili samokolnice z gramozom in nasipa-vali ceste. Z druge strani pa Je zopet škoda, ker ceste bodo ostale take kakršne so, nikdo jih ne bo snažil In posipaval, ker za tak luksus »nema para*.
JUŽNI ŽELEZNIČARJI IN POVIŠANJE PLAC.
Južni železničarji bodo dobili povišek plač šele takrat, ko bo rimski sporazum o prevzemu južne železnice v parlamentu ratificiran. Tako pravi minister Kojič. Mi bi tega gospoda vprašali, zakaj se to že ni zgodilo, ali zakaj se ne zgodi sedaj? Ali pa bi bili počakali s prevzemom južne železnice, dokončali vse predpriprave za prevzem in izostal bi bil ves ta kaos. — Stara pesem, vsa naša uprava je tako gnila, da se mora vsak misleči človek povpraševati z vso resnostjo: Ali Imamo na odločilnih mestih same diletante ali — delinkvente?
U VI 132/24-8. V imenu Njega Veličanstva Kralja! — Anton Brandner, rojen 11. 9. 1891 v Žužalčah, fara Brnca, pristojen v Ljubljano, r. k., samski, novinar v Ljubljani, Sv. Petra c. 75, že kaznovan, je kriv, da je kot odgovorni urednik tednika »Nova pravda« 13. 12. 1923 v Ljubljani v št. 50 tega lista pri priobčenju članka »Popačeni nacijonali-zem«, v katerem je navedeno z ozirom na osebo zasebnega obtožitelja dr. Ernesta Kalana sledeče: »Nadalje slovenski advokati, ki fungirajo kot zagovorniki Nemcev, od katerih služijo kruh. Da taki ljudje ne marajo biti iz prepričanja nacijonalisti, ampak le iz gotovih osebnih interesov, o tem ni nobenega dvoma. Tak nacijonalizem, kakoršnega izvajajo demokratski advokati, imenujemo popačeni ali profiterski nacijonali-zein. In prišli bodo med vas volkovi v ovčji obleki ...«■; dne 22.12.1923 v št. 51 omenjenega lista pri priobčevanju članka pod zaglavjem »Popačeni nacijonalizem«, v katerem je z ozirom na osebo zas. obtožitelja priobčeno sledeče: »Mi smo vedno trdili, da Orjuni največ škodujejo baš voditelji demokratov, ki predvsem poznajo svoj lastni jaz in ki narodnost samo izkoriščajo«; ter dne 29. 12. 1923 v št. 52 oztiačenega lista pri priobčenju notice pod zaglavjem »Orjuni priznanje«, kjer je z ozirom na zasebnega obtožitelja navedeno: »Znaki da s« Orjuna hoče zares očistiti in otresti onih nevarnih demokratskih elementov, ki so hoteli to nacijonalno organizacijo izrabljati v korist svojih osebnih in strankarskih interesov, v katerih člankih se torej zasebnemu obtožitelju z znaki, nanašajočimi se nanj očitno pripisujejo ne navajajoč določenih dejstev, zaničljive lastnosti, kar vsebuje objektivno vse zakonite znake pregreška zoper varnost časti po § 491 k z. — zanemaril ono pazljivost, pri kateri bi izostala priobčitev kaznjive vsebine člankov, če bi jo bil uporabil, kakor je bila njegova dolžnost. Zakrivil je s tem prestopek po Čl. III. zak. z dne 15. 10. 1868, št. 142 drž. zak. in se obsoja po čl. III. cit. zak. na 300 Din globe ali v slučaju
neizterljivosti na 6 dni zapora, po § 389 k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in eventuelne izvršitve kazni in se obtoženec dalje v smislu § 39 zak. z dne 17. 12. 1862 državni zakon št. 6 iz leta 1863 naloži, da mora priobčiti sodbo na svoje stroške v »Novi pravdi« v prvi številki, ki izhaja po pravomočnosti sodbe na istem mestu in z istimi črkami, kakor so izšli inkriminirani članki. Razlogi. Obdolženec prizna, da inkriminiranih člankov pred natisom ni čital, kot odgovorni urednik pa je bil dolžan, zadevne članke pred natisom čitati, ker je po vsebini inkriminiranih člankov tudi podan v objektivnem oziru dejanski stan pregreška po § 491 k. z., je krivdorek radi prestopka po čl. III. tisk. zak. utemeljen. Kazen je bilo po čl. 111. tisk. zak. odmeriti z gjobo od 200—2000 Din. Obtežilno je bilo: ponavljanje. Olajšilno je bilo: priznanje. Kazen je torej krivdi primerna. Ostali izreki sodbe temelje na cit. zak. določilih. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI.. dne 19. 2. 1924. Dr. Kresnik 1. r.
Priobčujemo predstoječo razsodbo, kot to zahtevata razsodba in zakon. Zakon treba spoštovati!
S to kontumačno razsodbo pa Čast j dr. Ernesta Kalana, advokata v Celju, in demokratskih nemšk'h zaveznikov na Polzeli še davno ni rešena. Dejstvo .le In ostane, da so naši ubogi slovenski domači delavci krvave žrtve po slovenskih demokratih podpirane germanske invazije!! O stvari bomo šele začeli govoriti. Nikar naj sl ne domišljujeio razni mogotci, ki so začasno morda f o r m e 1 n o zmagali nad odsotnim delavskim zastopnikom, ki je ležal sedem tednov priklenjen na posteljo, da bomo ! mi le za las odnehali. Mi ne razpolagamo s kapitalom, da bi lahko plačali zastopnika bolnemu uredniku: nič zato! Boj se šele prične in prav nič. ne dvomimo, da bomo prisilili zvezane nemške in slovenske sovražnike slovenskega delavstva na kolena!
Beležke.
Dnevnik
za gospodarstvo, prosveto In politiko se Imenuje žurnal, ki od svojega rojstva do danes ni štedil s sredstvi, kako bi svolo lastno kulturo čimbolj diskreditiral. »Jutro« menda še dobro pomni onih dni, ko je v družbi ranjkega sorodnika »Pondeljka« vprizarialo orgije osebnih napadov in nakopičilo tolikšno grmado Inlamlj, da se Je končno nad njimi zgražalo celo »Jutro« samo.
V nedeljo je postalo »Jutro« nenadoma moralno In užaljeno. Par cvetk iz njegove lastne grede ga ie užalostilo, »Jutru« ni prav, da smo za poskušnjo posegli v niegov monopol: nam tudi ne! — V osmi številki tega leta smo poudarili, da ie človeku hudo za čas in papir; »Jutro« nam ie to potrdilo. V ravno istih vrsticah pa smo užaljenemu »Jutru« še Izrecno pristavili, da bomo takoj opustili obrambo, ko bo »Jutro« prenehalo z nedostojnimi napadi.
Tore) gospodje pri »Jutru«! Prenehajte že vendar enkrat z vašimi napadi na osebe; saj veste, da se vas nihče ne boji. Opustite neprestana sumničenja in obrekovanja in rešeni boste nepotrebnega moraliziranja po toči. Cernu pa se zaletavate v R. Deržlča, kot bi bil on kriv teh posnetkov vašo pa-skvlllnske umetnosti. AH menite, da obstoji stranka NSS samo Iz Deržlča? Kruto se motite, če domnevate, da bomo vaše zaušnice' še nadalje mirno prenašali. Zapomnite sl to-le: razpolagamo še z dovolj ljudmi, ki so vaši brihtnosti kos. Orožje imamo nabrušeno in materijala za vas več kot dovolj. In kar Je glavno — čiste roke!
Med dvema stoloma.
Do skrajnosti dosledna In načelna demokratska stranka se je na žive In mrtve zvezala z Radičem, klerikalci. Turki In Nemci. Sedaj bo požrla radikalijo, če bosta to Prlbičevlč In — Reisner dopustila. Moža imata svoje muhe in srce Ju le bolj vleče v radikalijo. Vendar pa sta previdna in sl mislita: če zmagajo klerikalci In Radič, narna je še prosta pot h klerikalcem; — če zmaga siva brada Pašič, smukneva v radikalijo. »Sfalitl« ne more!
Že zopet napredni blok!
Ata'»Narod« so zopet dremali. Nenadno pa so planili Iz lepih sani kvišku ln začeli v naglici organizirati napredni blok v hipu, ko so demokrati »zašvenkali« k Radiču in klerlkalom, Prlbičevlč In Reisner pa v radikalijo. Zdi se, da bodo ata »Narod« ostal! v svojem naprednem bloku osamljeni in tam zopet zaspančkall.
čndno — čudno!
Če na Koroškem Slovenec le zajoka, ga zapro oblasti, da Je Črn. Če Je v pokojni Avstriji zabrusil Nemec Slovencu v obraz »w!ndischer Hund«, je bilo to samo ob sebi umevno. Če v Jugoslaviji zabrusi privan-dranl Nemec Slovencu v obraz: »svlndi-scher Hund«,'Je takoj demokratski advokat pri rokah, ki proti dobri odškodnini reši prlvandranega Švaba zaslužene kazni. Kšeft Je kšeft! V Mariboru n. pr. delajo demokratje s takšnimi transakcijami sijajne kšefte. Dostojen slovenski človek bi mislil, da se pri političnih žaljivkah neha zastopstvo drznega nemškega zajedalca!
Če privandra Švaba iz Avstrije, vpraša začudeni izpodrinjeni domačin:	Kako to?
Odgovor:	ima protekcijo pri demokratih!
Kje je dobil, službo ln potni list? Odgovor: pri demokratih! De]stvo'Je, da niti pod Avstrijo nismo doživeli take germanske invazije, kot po prevratu pod demokratskim režimom. Za to govore statistični izkazi.
Gliha vkup Štriha,
trdi g. MAC. v nedelsketn »Jutru«. Res Je! Klerikalci, demokrati, Radič; dr. Šušteršič, Prlbičevlč, dr. Žerjav, Reisner in »rndl-kallja«. Z Nemci pa Itak že davno sedimo skupal pri blagajni »Slavenske«; — kaj ne, g. MAC.?
In še nekaj: Ženitev JDS z radikalijo nam je še vsem v slabem spominu; pa že sc govori o novem zakonu ločenih zakonikih drugo v. Naše Iskrene čestitke!
te pretijo!
Ni Se pozabljen prosluli uvodnik dr. Žerjava, kjer namiguje z vtagajko onim javnim nameščencem, ki ne bi hoteli ubrati pota za stopinjami demokratske stranke.
Po ločitvi zveze demokratov z »radikalijo« Je bil v tem pogledu nekaj časa mir; ranjeni lev je zbiral novih moči. — V tih sumljivih dneh pa se Je korajža podvojila in zopet se razlega v začudeni svet grozna Pretnja, da bo dr. Žerjpv zopet pometal s podrepnimi javnimi nameščenci. OJ, to bo dela! — Ima korajžo možakar, odkar hoflra zopet radikalcem.
Svetovni pregled.
AVSTRIJA.
Stavko bančnih uslužbencev v Avstriji se lahko smatra za končano. Dosegel se je sporazum na pošteni podlagi.
FRANCIJA.
Francoski frank je pričel zopet padati in pada dalje. Draginja raste, zlasti pri življenskih potrebščinah. Uradništvo je zagrozilo s štrajkom, ako jim vlada ne zboljša plač. — Tako prihajajo na
vrsto vse evropske države Ljudstvo
je razburjeno.
Kakor trdijo listi, se nahaja francoska vlada v krizi, tako da so Poincareju ure štete.
NEMČIJA.
V saškem deželnem zboru se je pretekli teden vršil pretep, ker sta bila dva komunistična poslanca zaradi nereda po poslovniku izključena od sej. Poslanca se nista hotela izključitvi pokoriti, zato je nastopila policija. To je razburilo vso komunistično delegacijo tako, da so vsi komunistični poslanci (po-slankinje) navalili na nasprotnike in izzvali pretep v zbornici. Policija je morala napraviti red.
. S snovanjem nove kreditne banke z zlato podlago (Goldnotenbank), ki je po izjavi zunanjega ministra gotova stvar, mislijo uvesti v Nemčiji novo zdravo življenje in na ta način sanirati sedanje popolnoma razdrapane gospodarske razmere.
Kako mnenje imajo oficijelni nemški krogi o Franciji, kažti izjava zunanjega ministra dr. Stresemanna: Znamo o neki močni francoski stranki, da ji ni za nemške reparacije — ampak za Poruhr-je. — V tem oziru utegnejo Nemci imeti prav. Zato pa se nikamor n? pride naprej z reparacijskim vprašanjem.
Nemški parlament bo najbrž v kratkem razpuščen. Tako so na vidiku nove volitve.
ITALIJA.
Volilni boj v Italiji se vrši v znamenju krvi. V več krajih so trčili skupaj fašisti s socijalisti. Bilo je več ranjenih. Tako v Ravenni, Vugliji, pri Milanu in v okolici Rima, kjer so fašisti zažgali celo eno hišo. — V znamenju terorja, kakor je bilo pričakovati.
GRČIJA.
V OrČiji je prevzela vlado republikanska stranka, ki bo zahtevala od kon-stituante, da proglasi dinastijo za odstavljeno, državo pa za republiko.
Z ozirom na to je Venizelos zapustil Grčijo in se podal v Cannes.
Grčija je priznala rusko sovjetsko vlado in podpisala sporazum. Vposta-vijo se med obema vladama takoj normalni odnošaji. _______
Poročila z dežele.
Neka] Iz Prekmurja.
Murska Sobota.
Narodnosocijalističnl tednik »NaS dom«, ki je začel Izhajati lani pred volitvami v Murski Soboti in je bil do konca leta 1923 edini v pismeni slovenščini Izhajajoči list y Prekmurju, je z novim letom prenehal Izhajati. S tem je bil prizadjan velik udarec ne lc socijalistični misli, ampak tudi nad-jonalnemu gibanju v Prekmuriu. »Naš dom« je bil priljubljen, precej razširjen med domačini in upoštevan pri vseh, ki so zasledovali razvoj političnega življenja v Prekmurju. Vsi želimo, da bi oživel In znova širil ideje socljallzma. Toda malo je nade! Ker pa je tudi »Nova Pravda« v Prekmurju precej razširjena in ker se gotovo tudi onstran Mure v Sloveniji zanimajo naši pristaši za prekmursko življenje, ne bo odveč, če se tu in tam v »Novi Pravdi«, ki Je sedaj edino glasilo naše stranke v Slovenili, zglasimo In poročamo, kako Je pri nas. —
Naše prekmursko ljudstvo Je vobče bolj mirnega značaja. Vsekakor dva slučaja, o katerih je razp' avljala letošnja mariborska porota —r en obtoženec Je bil obsojen na smrt, ker Je umoril svojo taščo, drugi pa Je dobil 6 let težke ječe, ker je ubil nekega moža — ravno ne potrjujeta te trditve, vendar so taki slučaji le Izjeme. Sicer se preveč ne pretepavajo. Včasl se tudi tuk. naša gospoda med seboj nekoliko »lasajo, pa se hitro zopet pobotajo. — Veselic je bilo v pustnem času dovolj. Trgovci, obrtniki, uradniki, Matica, Sokol — vil »o se postavili. Posebno naš »Sokol« Je gibčen. Za svojo pustno veselico se Je celo podal na literarno polje ln izdal humorističen list »Buhe« z nekaterimi prav dovtip* nimi stavki in uspelimi karikaturami. Tudi za spomenik prvim osvoboditeljem Prekmurja, drju. Dimovlču in tovarišem, se pridno nabira. — Prometne razmere so neugodne. Poštni avto vozi sedal le vsak drugi dan pošto iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo k vlaku. Težko čaka prebivalstvo na dograditev proge Murska Sobota-Ormož«
Orožništvo v Prekmurju Ima težko stališče. Enega so lani v Bistrici domačini ubili, drugega pa pohabili. No, že 7.a časa Madžarov ljudstvo ni bilo naklonjeno orožnikom. Ubili so pred leti kar dva madžarska orožnika. Naši orožniki, ki so skoraj sami Slovenci iz štajerske, so ponekod prav priljubljeni, po drugod pa zopet ne. Krivi pa so tega deloma posamezniki sami, ker tuintam z ljudstvom preoblastno in pre>* osorno postopajo.
V Murski Soboti imamo tudi četico pe-šadije. Sedaj so prišli novinci. Usoda teli vojakov, so skoraj izključno le Srbi, ni zavidanja VTedna. Za njihovo Izobrazbo se nikdo ne briga. Tudi postopanje častnikov z vojaki je včasi vse presurovo. Vojaška oblast bi naredila nekaj prav pametnega, ako bi te čete premestila v večje mesto, da bo omogočeno nadzorovanje in oskrbovanje vojakov od strani višjih komand, ali pa naj nastani v Murski Soboti cel bataljon. Seve bi si morala potem vojaška oblast zgraditi svojo vojašnico in stanovanjske hiše za častnike. Danes Ima četa zasedeno poslopje otroškega vrtca. Za deco pa seveda ni nikjer prostora. — Stanovanjska mizerlja je tu neznosna. Oradi se nič In če sl ža kdo postavi kako hišo, sl jo zgradi le zase. Državni nameščenci so še precej na dobrem, ker uživajo za enkrat privilegije po stanovanjskem zakonu, toda delavci so brez pomoči. Mnogi čakajo že leta in leta na stanovanje, pa ga ne dobe. Medtem pa se nekatere rodbine, ki štejejo komaj dvoje do troje glav, šetajo po stanovanju, obstoječem Iz 5 do 7 sob. To je blagoslov novega stanovanjskega zakona In pravilnika, ki nimata več določila, koliko sob sme družina največ imeti. Tako je seve stanovanjska beda pri nas od dne do dne večja, ljudstvo pa godrnjaje čaka na boljše čase, In pa na — potno dovoljenje v Ameriko! Kajti Amerika je obljubljena dežela Prekmurcev, ne Madžarska, kakor mnogi pri nas pomotoma mislijo. Kako In zakaj, o tem prihodnjič.
Kranj. Uvodničarju »Jutrovih« dnevnih vesti svetujemo, naj si ogleda enkrat tudi ceste in ulice v metropoli Gorenjske. Tu bi našel gotovo več in »lepšega« gradiva za svoje uvodnike dnevnim vestem. Toda v kranjski občini vzdržujejo vzoren red gg. demokratje. Nad demokratskim blatom in brozgo pa g. Macafizelj sploh ne zabavlja. Kam pa pridemo, če bomo zabavljali nad lastnimi junaki, pa najsi bodo zabavljanja še tako potrebni. V Kranju nimamo samo brozge in blata, ampak imamo na glavnem ti.gu cele snežne zakope, za katere se kramarji ob ponedeljkih zabarikadirajo in preko katerih se ljudje prekucujejo, da živine niti ne omenjamo. Blato, brozgo in zakope so prepustili oče župan ljubemu solncu, ker imajo sami in z njimi vred tudi vsa demokratska večina v mestnem zastopu prevelike skrbi z industrializacijo Kranja. To so pač velike in hude skrbi, posebno če gre pri tem v precejšnji meri tudi za lastne interese. In v takih slučajih so naš g. župan jako skrbni In neumorni. Sneg, blato ln brozgo pa prepuščajo ljubemu solncu kakor ljubljanska magistratna večina. Pa čemu bi se tudi toliko brigali za to. Trotoarje, kolikor Jih je in kakršni so, očistijo hišni posestniki vsak pred svojo hišo, po cesti pa itak ni varno hoditi, ker se lahko zgodi, da se vsule s te ali one strehe sneg In potlači predrzneža pod seboj, ki sl je upal na cesto. Snegobrana na strehah (s par Izjemami) v Kranju ne poznamo. Saj ga še g. župan ne, kako bi ga potem drugi meščani. Privoščili bi g. županu enkrat eno pošteno porcija snega ra vrat, potem bi morda začel premišljati, če vendarle ne bi bilo napačno, da bi si vsi hišni posestniki (vštevšl seveda tudi njega samega) omislili kako tako napravo na strehi, ki brani pasante pred plazovi s streh. No, pa sedaj bo kmalu pomlad, sneg in brozgo bo pregnalo solnce, ata župan in njegova demokratsko napredna večina pa se bo dalje veselila svojega vzornega občinskega gospodarstva
Mladinski vestnik.
h stranke.
Pozivi Vsem podružulcam NSSZ. Še enkrat nujno pozlvljemo, da sledite klicu brezposelnih In uvedete zbirke, nabrani denar pa odpošljete centrali z označbo »za brezposelne«. Denar bo potem centrala Izročila odboru za brezposelne, v katorem Ima svojega zastopnika. Osrednje vodstvo NSSZ
Akademija »Bratstva«. V nedeljo 23. marca ob 8. uri zvečer se vrši v Narodnem domu na čast čehoslovašklm in drugim gostom akademija »Bratstva«, pri kateri bosta sodelovala operna pevca g. Julij Betteto in Marij Šimenc, pevsko društvo »Ljubljanski Zvc’1«, godba Dravske divizije In člani »Bratstva«. Večer bo prirejen v šlr-Sem obsegu In ho to brez dvoma ena Izmed najlepših prireditev.
Bratje Čehi v Ljubljani. Letošnjega strankinega zbora se udeleži tudi večja delegacija bratske češkoslovaške-socijalistične stranke. DosedaJ so prijavljeni kot oflcijcl-
n! delegati: glavni tajnik br. Anton Sole, poslanec br. Emil Spatny, poslanec br. Jln-dra Trnobransky, .ter predsednik osrednje delavske šole br. Jiflli Pichl Imenovanim se pridružijo še ostali delegati. Zborovanja se udeleže bržkone tudi zastopniki bratske čehoslovaške narodno-socijallstične stranke na Dunaju. V večjem številu prihite zopet med nas bratje Srbi In Hrvati. Na ta način se bo najpravilneje poglobilo čehoslovaško-jugoslovanska vzajemnost
lvrsjevna organizacija NSS v Spodnji Šiški prosi vse £'ane !n pristaše NSS, da se prijavijo v gostilni tov Kri7a, kjer dobe Izkaznice in lahko tudi plačajo strankin davek. Tam se vpisujejo tudi novi člani.
Odbor.
Krajevna organizacija NSS v Žireli ima
svoj redni občni zbor v nedeljo 16. t. m. ob 7. uri zjutraj v prostorih tov. Vinka Mlakarja. Tovariši! Naj nihče ne manjka. Pridite vsi In točno!
V TOREK VSI V MESTNI DOM NA SHOD!
Odbor za pomoč brezposelnim v Ljubljani sklicuje za torek dne 18. t. m. ob 8. url zvečer velik javen shod, na katerem bo brezposelno delavstvo
Prikrojevalni tečaj za čevljarje.
»Narodnosocijalna strokovna zveza« v Ljubljani priredi letos več popolnoma brezplačnih prikrojevalnih tečajev za čevljarsko stroko. — Ti tečaji se bodo vršili v raznih mestih in trgih Slovenije. Prvi tečaj se otvorl v torek 25. marca t. 1. ob 10. url dopoldne v društvenih
jasno in odločno zahtevalo takojšnjo odpomoč proti brezposelnosti. TovarlSI delavci, vsi kot en mož na shod, da podpremo težnje brezposelnih.
prostorih »Bratstva« v Narodnem domu v Ljubljani. Nadaljnja pojasnila daje »Narodno-socilalna stnkovna zveza« v Ljubljani, Narodni dom I. nadstr. Razpise drugih podeželskih tečajev bomo objavili pozneje.
Strokovni vestnik.
POZIV VSEM KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM IN ZAUPNIKOM NSS.
Samo še teden dni nas loči od našega strankinega zbora, kateri mora biti sijajna manifestacija naše misli. Zato pozivamo vso organizacije ln zaupnike, da storijo v svojem delokrogu vse, da bo udeležba polnoštevilna. Vsaka organizacija naj se strogo Uril nayod!l navedenih v okrožnicah načelstva. Ce še niste javili števila delegatov In zaupnikov, ki se udeleže zborovanja, oziroma, če še niste navedli števila prenočišč za delegate In za skupno kosilo, storite to nemudoma. Poskrbite, da bo udeležba na nedeljskem zborovanju polnoštevilna. Zaupnike iz krajev, kjer ni organl-z*cll, pozivamo, da prijavijo svoje naslove, da jim zamoremo pravočasno dostaviti va-bfla. Somišljeniki, ki bi se radi udeležili nedeljskega zborovanja, naj se javijo v strankinem tajništvu, kjer dobe vabila na svoje Ime. Vsi udeleženci naj pridejo že s prvimi jutranjimi vlaki, da bodo zanesljivo takoj ob začetku zborovanja navzoči. Kdor želi So kako pojasnilo, nnj 8e pismeno obrne na tajništvo.
Vsem brezposelnim članom NSSZ. Vsi brezposeiinl člani NSSZ naj se takoj prijavijo centrali ali odboru za brezposelie v svrlio evidence. Podružnice naj povsod zbero vse brezposelne in ustanove posebne odbore za brezposelne. Kjer taki odbori že obstojajo, naj se naši člani priključijo. Tajništvo NSSZ.
Naš delegatski zbor se vrši v nedeljo 4. maja v Št. Pavlu. Zato poživlja tajni-
štvo vse podružnice, naj že sedaj urede vse račune ln nal takoj pošljejo centrali vse obračune. Centrala bo morala tudi priložiti blagajniško poročilo; zato nal Jo podružnice pri tem podpirajo s tem, da redno obračunavalo.
Trbovlje. V nedeljo 9. t. m. s je vrSil v gostilni g. Florenlnlja občni zbor podružnice NSSZ, kateremu je predsedoval tovariš Peško. Soglasno je bil Izvoljen slediči •odbor:	predsednik tov. Ignac Drnovšek;
podpredsednik tov. Josip Cukiati; tajnik tovariš Alojz Hudarin; blagajnik tov. Pavel Šenlieb; odborniki tov. Pavel Dornik, Valerija Peško, Jernej Klopčič in Josip Ce-kada; pregledovalca računov tov. Josip ln Karel Čibej. Po volitvah se Je vršila debata o strokovnih vprašanjih, nakar 1® predsednik zaključil lepo uspel} občni zbor.
Zagorje. Tukajšnji odbor podružnice NSSZ čuti za dolžnost, da Izreče tem potom bivšemu predsedniku podružnice tovarišu Lovri Trebušaku svojo nailepšo zahva'o za njegovo dolgoletno požrtvovalno delovanje v podružnici. Tovariš Trebušak je ustanovitelj podružnice NSSZ v Zagorju In jo Je do zadnjega občnega zbora vodil v jp'ošno zadovoljnost vsega članstva. Se enkrat se mu zahvaljujemo za ves trud — Odbor.
Člani NSSZ v Zagoflu se poživljajo, da vplačujejo članarino vsako srboto pri tovarišu blagajniku v društvenem lokalu v Zagorju (pri Ocrmekarju-Drnovšek), kjer uraduje od 5. do 7. ure popoldne. Tovariši, storite svojo dolžnost, da bo red. —> Blagajnik,
Seja osrednjega vodstva JNSM se vrši v torek, dne 18. t. m. ob 8. url zvečer v tajništvu NSS. Tovariši odborniki, ,vsl in točno radi važnosti dnevnega reda.
Izredna seja osrednjega vodstva JNSM, na katero so vabljeni vsi delegati zunanjih »Bratstev«, ki se udeleže strankinega zbora NSS, se vrši v nedeljo dne 23. t m. ob 3. uri popoldne v prostorih »Bratstva* v Narodnem domu. Ker se te seje udeležita tudi zastopnika češke mladine br. poslanca Spatny in Trriobransky, naj se vsi odborniki in vabljeni udeleže seje točno in polnoštevilno. Dnevni red sledi v pismenih vabilih. — Tajnik.
Vso člane mladinskih organizacij, ki so brezposelni, pozivamo, naj se prijavijo osrednjemu tajništvu JNSM v Ljubljani, Narodni dom. Bratje in sestre, zbirajte povsod prispevke za brezposelne delavce, ki žive v veliki bedi. Pokažimo z dejanji, da smo socijalisti. Nabrane zneske pošljite centrali.
Zdravstveno stanje našega predsednika brata Antona Brandnerja, ki Je že osem tednov nevarno bolan, se je v zadnjem času znatno izboljšalo in Je bolnik že zapistll posteljo. Bratu predsedniku želimo hitrega okrevanja.
»Mladost« v Trnovem je imela v četrtek 6. L m. svoje prvo predavanje v društvenih prostorih. Predaval je br. Ciril Zupan o Štajerski. Predavanje je bilo jako dobro obiskano in je žel predavatelj obilo pohvale. Redno vsak četrtek se vrše člc.n-ski sestanki, združeni s kratkim predavanjem. Bratje in sestre, posečajte sestanke točno in polnoštevilno.
»Bratstvo« Celje je priredilo v nadnjo dne 2. t. m. »Na škarpl« svoi članski ?&• bavni večer, ki je sijajno uspel. Vsled mnogoštevilne udeležbe so bili prostori pre-mali. Ta večer Je lasno pokazal vztrajno delovanje organizacije predvsem pa glasbenega odseka pod vodstvom neumornega br. Huba. Društveni salonski orkester je precizno Izvajal razne plesne točke ter že! obilo pohvale. — Prvi javni nastop s?'on-skega orkestra »Bratstva« — 'na maSkarad-nl redutl v hotelu »Union« — Je p-kaz.il v svoji točni in brezhibni igri zmožnost za vsak javen nastop — ter s tem razpršil razne pomisleke ln dvome gotovih pesimistov In oseb, katerim napredek orkestra ni ljub. Orkester je bi! zastopan po 14 močeh. Celjskemu »Bratstvu« želimo v njegovem sedanjem razvoju obiio uspeha!
»Bratstvu« Celje je daroval tuk. podžupan brat Drago Žabkar 100 Din. Darovalcu najiskrenejša zahvala! Posnema'te!
Tamburaškl zbor »Bratstva« v Šent Pavlu, ki šteje 26 članov pod vodstvom neumornega kapelnika br. šetorja, nastopi la prireditvi o priliki delegatskega zbera NSSZ v St. Pavlu polnoštevilno. Zbor, ki
sestoji iz same delavske mladine, je že pri svojih prvih nastopih pokazal, da premagata vztra.nost in dobra volja vse 'vire. Št. Pavelčani smo na naš mladi naraščaj ponosni in prisrčno čestitamo zborovodji.
Zaključek srbo-hrvaškega tečaja »Bi a!« stva« v Ljubljani. V četrtek 28. februarja se je zaključil na mestni Soli na Grabnu srbo-hrvaški tečaj, ki Je trajal pol leta. Ob zaključku so se vršili Izpiti pod nadzorstvom odposlanca g. ministra prosvete, Inšpektorja g. dr. Janka Lokarja. Vsi Izpiti so bili položeni z prav dobrim uspehom in je g. Inšpektor izrazil obiskovalcem svoje priznanje. Po izpitih se Je načelnik šolskega odseka br. Kravos zahvalil g. inšpektorju dr. Lokarju za prisostvovanje in ga naprosil, naj izreče Imenom društva zahvalo g. ministru prosvete odn ministarstvu prosvete, ki podpira šolski odsek »Bratstva« pri njegovem delovanju. G. dr. Lokar se je zahvalil imenom g. ministra prosvete Šolskemu odseku in njega načelniku za požrtvovalno delo In obljubil vsestransko podporo tudi v bodoče. Zahvalil se je tudi učnemu osobju in obiskovalcem, ker so pokazali razumevanje s tem, da so vztrajno posečall tečaj, ki jih je seznanil z lepim srbo-hrvašklm jezikom. G. učitelj Miloševič Je Imenom učiteljstva poudarjal pomen In potrebo znanja srbohrvaškega jezika In se zahvalil obiskovalcem za redno posečanje tečaja In jim čestital na lepih uspehih, H koncu se Je Imenom obiskovalcev zahvalil učiteljstvu za trud g. dr. Mlekuš, policijski nadsvetnlk, nakar Je načelnik ollcl.elno zakl učil letošnji srbo-hrvaški tečaj. — Šolski odsek »Bratstva« obstoja že četrto leto In Je priredil že 12 tečajev srbo-hrvaškega jezika, ki so vsi	pokazali,	kako velika	ie bila	potreba
takih tečajev. Letošnje tečaje Je obiskovalo 167 obiskovalcev In so poučevale tri učne moči, gdč. Stana Vučkovič, s. Angela Kravos In g. Hristifor Miloševič. Ministrstvo prosve*e je tudi letos doposlalo nad 300	učnih knjig, katere	so se	razdelile
med obiskovalce. — šolski odsek otvorl tudi letos In sicer v septembru IV. Jetnik srbo-hrvaškega tečaja, na kar že sedaj opozarjamo Interesente. — šolski odsek »Bratstvo« je dokazal, da vrši svojo nalogo v polni meri.
Zahvala. Šolski odsek »Bratstva« se tem	potom	kar najlepše	zahval'uje gdč.
Stani Vučkovič, s. Angeli Kravos In g. Hrl-stiforu Miloševiču, učiteljem srbo-hrvaške-ga	jezika v	Ljubljani, za	njihov	požrtvo-
valni trud, ki so ga imeli v tečaju in jih prosi iudl nadaljnje naklonjenosti. — Načelnik.
Bratske pozdrave vsem bratom in sestram v Ljubljani pošilja br. Vi'i Lavrenčič, mašlnska škrla ra*na mornarice, Ije-novič. Zelenika, Boka Kotorska.
SPORED
prireditev o priliki strankinega zbora M S S:
V petek 21. marca ob 4*41 popoldne sprejem bratov Čehov na glavnem kolodvoru.
Isti dan ob 8. url zveCer pozdravili sestanek.
V soboto 22. marca*ob 3. uri popoldne seja osrednjega izvrSeval-nega odbora.
Isti dan ob pol 8. uri zvečer zborovanje širšega izvrševalnega odbora (delegatsko zborovanje) v Narodnem domu.
V nedeljo 23. marca ob 9. uri dopoldne glavni strankin zbor v veliki dvorani Narodnega doma.
Ob 1. uri popoldne skupni obed.
Ob 8. uri zvečer akademija »Bratstva" v veliki dvorani Narodnega
doma.
V pondeljek 24. marca zborovanje odsekov.
Tedenske
Prosimo uvaževanja! — Pred nekaj tednr smo pričeli nekaterim nenaročnikom »Novo Pravdo« pošiljati na ogled. Veliko od teli se je že naročilo. Kdor pa še tega ni storil, temu velja sledeča naša prošnja: Pošljite nam s položnico, ki ste Jo preje l, takoj naročnino, ki stane samo 4 Din na mesec. S tem ste se že naročili. Kdor naročene do 20. marca ne bo vplačal, prihodnji teden ne bo več dobil »Nove Pravde«, ker }o danes zadnjič pošljemo na ogled na te naslove.
Naše stalne naročnike, k! ta mesec še niso plačali naročnine, ali pa so še celo v zaostanku tudi opozarjamo In prosimo, da zaostanek takoj poravnajo, ker bi jim sicer morali ustaviti Ust. Upoštevajo naj, da imamo tudi ml plačrne obveznosti in da brez denarja ne moremo Izdajati lista.
Uprav«.
t Vladni svetnik Ivan Šubic, ravnatelj srednje tehnične Sole, je 11. t. m. v Ljubljani nenadoma umrl. Pokojnik Ima veliko zaslug za naše obrtno Šolstvo.
t Vlllm Bukšeg, bivši minister, Je 11. t. m. umrl v ZagTebu. Pokojni je bil sicer voditelj hrvatskih socljalnlh demokratov, a Je vendar kot tak nastopal In deloval v narodnem duhu. Zato Je tudi socijalno-demokratska stranka ob prevratu vstopila v Narodno veče. Vsled tega Je Bukšeg pri-gej takrat v začasno narodno predstavništvo In postal pozneje v demokratsko-socljallstlčnl vladi minister.
Nekaj strašnega se le primerilo v zadnji številki »Nove Pravde«, pa to še v uvodniku. »Jutrov« Macafizelj je bil v nedeljo radi tega ves Iz sebe. — Tiskarski škrat Je namreč v četrtem odstavku na-
novtee.
šega uvodnika v stavku »Ce smo proti liberalni frazi postavili odločno in uspešno naš čredo — —--------— —« spakedral be-
sedici naš čredo v; našo sredo, kar Je vzelo stavku seveda ves smisel. Ker pa nesreča ni nikoli vgnana, se Je v šestem odstavku v predzadnii stavek, ki bi sc moral glasiti: Naš narod je — — — — namesto besede narod, radi sličnosti v rokopisu vrinila beseda: nasvet. — To našim cenjenim bralcem, ki so si pri čitanju gotovo obe pomoti že sami popravili, v blagohotno znanje. Macafizelj bo pa menda sedaj tudi lahko spal, ko je škrat vgnan.
Tržne cene za meso niso v nlkakem skladu z nakupnimi cenami klavne živine. Tako na primer dobe ljubljanski mesarji na dolenjski strani, ne bog Ve kako daleč od Ljubljane, žive prašiče po 65 do 80 kron. Pri 140 kg težkem prašiču ostane mesarju odštevšl približno 15% kale 120 kg za prodajo porabnega materljala (mesa, Špeha In drobovine). Za prašiča plača v najslabšem slučaju 11.200 kron. Za 120 kg mesa, Špeha I*i drugo pa dobi povprečno 16.800 kron Kosmati dobiček znaša teda| 5600 kron. Ako od te svote odbijemo še prevozne stroške, užllnino, druge stroške ln Se kako zgubo v iznosu 1600 kron, ostane mesarju 4000 kron od enega samega prašiča. Ako pa kupi ceneje kakor po 80 kron, pa primeroma še več. — Prav nobenega razloga ni, da bi moral mesar zaslužiti kar 40 do 50 odstotkov In še več. Ako bi se delalo tako kakor le prav, bi bilo 30% zaslužka dovolj in meso bi se takoj lahko prodajalo vsaj po 112 kron. Istotnko je s teletino In go-vedinol — Treba bi bilo le malo poštenja lo dobre volje, pa bi §lo. Ako pa ne, potem
nal bi govorilo tržno nadzorstvo. Saj Imajo tudi v drugfh mestih slabe fcase, a imajo red in ljudje se ne odirajo. Posebno sedanja črnordeča magistratna koalicija' bi za to lahko pokazala malo več smisla, več dejanj.
Pred stavko brivcev. Pomočniki že nekaj tednov sem zahtevajo povišanje plač. Mojstri se temu upirajo. Govori se tudi, da hočejo uvesti 10 urno dnevno delo, proti čemer se bori delavstvo vsega kulturnega sveta. Prepričani smo, da so to samo govorice in da ne bodo naši mojstri prvi, ki bi kršili že pridobljeno socljalno pravico. Istotako smo prepričani, da bo zmagala prevdarnost in poštenost, kar se tiče povišania plač. Sicer pa upajmo, da se bodo razmere izboljšale in da bo ponehala tudi draginja In z njo mezdna gibanja, ker na ta način ne pridemo nikdar na zeleno vejo.
Demokratska prireditev za državne uslužbence v Ljubljani j« končala, kakor se sliši, s pretepom. Stoje pač na višku srčne kulture ti demokrati, ki vidi o drugače že vsakogar, ki šele misli vreči kamen nazaj, odkoder Je prifrčal.
Predavanja Iz 90cljalnlh predmetov. Društvo nameščencev avtonomnih socljal-nih zavodov v Ljubljani, Gledališka ulica 8 IV, Je organiziralo, uvaževa.e splošno nepoznavanje in nezanimanje za socialnopolitične ustanove, strokovna predavanja potom pri njem organiziranih članov, uradnikov naših socl alno-polltlčnlh 2avodov. V Ljubljani se vršijo ta predavanja pod egldo društva samega, In ?e bo čas. kraj In predmet posameznih predavanj sproti In pravočasno naznanjal. Za predavanja na deželi daje društvo na priglašeno željo primerne predavatelje na razpolaga Na namero omenjenega društva še posebej opozarjamo stanovske organizacije.
Brzovlak Parlfr-Lyon je skočil s tira blizu Lyona, ker Je strojevodja prepozno opazil signal na »stoj«. — 5 mrtvih, 25 ra* njenih.
Na smrt obsojen Je bil te dni pred poroto v Ljubljani Alojzij Kočar, posestnik v Volčjem potoku, ker Je umoril svojo ž**n^
Rodbinska tragedija. Te dni je bila t Brnu obsojena na smrt soproga čehoslova-škega kapitana Hanlka, ker je na rafiniran način pokvarjene ženske pustila umoriti svojega soproga. To je zločin, ki ga je moglo izvesti človeško bitje brez vsakega etičnega čuta, pcpolnoma demoralzlrano, pravi tip povojne dobe. Morilka si Je izbrala za svoje orodje 18 letnega študenta, kateri Je oboževal to krasotico; po zločinu ga Je odpravila s par kronicamr, češ da naj skuša uteči roki pravice. — Sama pa Ja hotela vživati živi enje na moderen način današnje dobe,----------
Draginja v Franclji Je vsled padca franka tako narasla, da presegajo cene žlv-1'enskim potrebščinam 5 do 10 krat cene Iz leta 1914.
Amerlkancl silijo v Rusijo, kjer se hoče velekupital soudeležitl pri raznih Industrijskih podjetjih.
— Cevlj. kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., t znamko Peko. ker so Isti priznano nalboljši In naice-nejšl. Glavna zaloga na drobno in'deh?lo v Liuhllanl. Breg 20 In Aleksandrova cesta I
Gospodarstvo
Koliko je vreden dinar?
Prelšnji Ta teden teden
dinarjev
100 $vlo. frankov stane 14n0‘ —			1380-—
100 hrano, frankov	N	807»	825-—
100 laških Ur	N	837-6	887-—
100 Čeških kron	tl	233-7	330-—
1 milijarda nem. mark	tl				
100 poi|»klh mark	H	0-0028	0-008
100 avstrijskih kron	n	0-114	0-114
100 ogrskih kron	•t	013	0-185
100 bolg. levov	•t	62—	67- -
10C dolariev	*	soo-—	7912-5
100 angl. funtov	n	34780*-	84225*—
CuriSka borza.			
12. marca 5. marca, švicarskih frankov
100 dinarjev j»	•Ulo 7'20		7-26
100 franc, frankov	tt	22 90	23-45
100 laških lir	1»	24 30	2475
100 ieških Kron	tl	18-74	16 78
1 milijarda nem. mark	»		—
100 polisklh „	n	0-0002	0 00022
100 avstrijskih kron	N	0*00816	0-00817
100 ogrskih „	H	00087	0 0115
100 bolg. levov	a	415	4-275
1'00 dolariev	*	580-—	677 87
100 angl. funtov	ti	2489 —	2483 —
od 13. do 16. marca
velika nordijska senzacija
Legenda dvorca Munkhyttan
Pretresljiva drama v 5 delanjih v slavni vlogi Elnar Hansson.
Krasni posnetki nor lil »kih pokrajin, velikanske črede severnih jelenov in pretresljiva vsebina tega filma ftaravnost očarajo vsakega gledalca.
fa film ja bil nn »vttovni (Umski ra*-
stavi odlikovan z zlato kolujno.
str trn *».
»TOVA KKAVDA.«
Stev. iO
Tajinstoeni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Jim ]e docela Izpremenjen. Sicer naravnost divji in kljubovalen izraz je popolnoma Izginil z njegova obraza; njegova zunanjost skoro vzbuja pomilovanje.
»Ali ne more nihče slišati najinega pogovora?« vpraša tiho Eliza, ozirajoč se s strahom okrog sebe.
»Ne, moja Eliza, brez skrbi lahko govoriš.«
Zopet jo hoče objeti, kar mu pa Eliza skoro s silo zabrani.
»Kaj pa ti je?« jo začudeno povprašuje
Jim.
»Povej mi, Jim,« prične zaničljivo, »ali je res, da obžauješ in se kesaš svojega čina?«
»Kdo ie to rekel?« odvrne Jim z negotovim naglasom.
»Prisluškovali sem, ko se ]e Edvard pogovarjal z Bessy, ter sem iz njegovih besed povzela, da si se popolnoma lzpre-menil.«
V svoji zadregi gleda Jim v tla.
»Ne. v gotovem oziru je Edvard povedal resnico, Eliza. Res nisem prav ravnal, ko sem hotel deklico umorjt!.«
»Tako — —,« meni Eliza s posebnim povd^rkom.
»Pomisli. dTaga, tedaj sem bil v svoji jezi ves divji. Po eg tega sem še malo pregloboko pogledal v kozarec, in ko sem zagledal policijsko ovaduhinjo, mi je zavrela kri v glavi, da je prav malo manjkalo, da nisem postal navaden zločinec. Sedaj sem Tomu celo hvaležen, da mi je iztrgal žrtev lz rok.«
»No, zadeva postaja vedno lepša,« pripomni Eliza zaničljivo.
»Kaj pa pravzaprav hočeš? 2e davno bi me bi'e požrle ribe na dnu morja, če ml ne bi bila Molly izprosila pomiloščenja. Saj ti je dobro znano, kaka kazen čaka upornika. Vtaknejo ga v prostor, iz katerega se potaljačl spuščajo v morske globine in potem — zbogom življenje pod milim soln-ceml«
»Tudi jaz sem prosila zatel« vzklikne
Eliza.
»Znano mi je to, draga moia, In prav hvaležen sem ti. Toda brez prošnje gospodične Gordon bi me bil vendarle vrag vzel. Zato hočem v bodoče vsak naložen ml posel brez odloga In ugovora izvršiti, da sl zopet pridobim Jakovo zaupanje.«
»In naiin dogovor? ga zasmehljivo prekine Eliza.
»Oh, pusti to pri miru,« odvrne Jim, »iz tega vendar ne bo nič, sploh sem pa to misel že popolnoma opustil. Ne, Eliza, res ne, zato si Izbij že to lz glave ta mi tega nič več ne omenjaj!«
»Strahopetnežl«
»To pač nisem, Eliza, kar tl prav dobro veš. Toda tvoji načrti so neizvedljivi.
Noben človek ni v stanu voditi ladljo bre*
Jaka. Samo on in morda še Edvard poznata ponornično sestavo in skrivnost njenega vijaka.«
»Smešno!« vzklikne Eliza.
»In vendar je tako,« zatrjuje Jim. »Edvard in Jak sta naobražena moža, ki se razumeta na ustroj strojev in ravno o tem nima nihče drugi niti pojma. Sedaj sl pa predstavljaj, v kako svrho naj nama pod takimi okolnostmi služi ponornica. Prepričan sem, da bi se Terror pri najmanjšem nepravilnem ravnanju potopil, mi vsi bi se pa lepo zadušili v morskih globinah.«
»Ze dobro, z ladjo naj se zgodi, kar hoče, zaradi mene se lahko tudi potnpiU sika Eliza. »Da le postanejo zakladi tam zgoraj najina last.«
»In kaj naj nama hasnejo? Recimo, da hi se midva, priprosta, kot sva, pokazala naenkrat s tolikim bogastvom. Kaj bi bilo bolj naravno in tudi skoro gotovo, kot da bi naju zaprli. V ječi bi potem žalostno končala svoje življenje!«
^Bratec, prismuknjen!« reče Eliza pridušeno, da je Jim ne sliši.	•
»Bodi pametno, dete!« nadaljuje Jim. »Izbij sl vendar že iz glave abotno misel, da bi midva zavzela Jakovo mesto: to le docela Izključeno Sedaj, ko sem toliko časa sameval, sem vse prav dobro pnvda-ril. Niti misliti ni, da bi se dal tvoj načrt Izvesti.«
Deklica nekaj časa razmišlja, nato ga pa nestrpno vpraša: »Ti toraj meniš, da ne bi bil v stanu voditi ponornico?«
»Ne, na to niti misliti ni. Sedaj te prosim Eliza, govoriva o čem drugem. Kaj takega sploh ne storim, previsoko čislam Jaka, ki mi je izkazoval vse mogoče dobrote.«
»Sedaj so te potisnili ob stran, saj je vendar Edvard njegov zaupnik.«
»Naj bo,« odvrne Jim ravnodušno, »on je izobražen mož ln enako se druži z enakim. Čemu naj se radi tega žalostim? Nikakor ne, pa bi bil zelo vesel, če bi bila ta neljuba zadeva izostala, potem bi bilo moje življenje še neskaljeno in denarja bi imel ko vrag toče.*
Tekom razgovora ie Jim še enkrat poskušal pritisniti Elizo k sebi, kar mu Je pa vselej osorno zabranila. Ker pa le uvidi, da ga tudi s takim ravnanjem ne more pridobiti za svoje maščevalne načrte, stopi sedaj bližje k njemu.
»Jim, s'uša| me, sedaj imaš samo eno izbiro: ali, da storiš kar zahtevam, ali pa te nič več ne — poznam!«
Vendar pa tudi ta grožnja ne spravi Jima Iz njegove ravnodušnosti.
Hladnokrvno ji odvrne:
»Lepo deklico najdem vsak dan. Ne poskušaj me še dalje pregovarjati za svoj blazni načrt!«
»Jim, pomisli, kaj govoriš!« zakliče Eliza, ki postane namah smrtno bleda. — Vendar se Jim ne da več premotiti.
»Kar rečem, pri tem ostanem O tej zadevi nočem ničesar več vedeti, in če me razjeziš, potem Je med nama končano. Vsak dan si lahko dobim drugo ljubico.«
»To Je torej zahvala zt mojo ljubezen?«
»Oh, prazno govoričenje!« odvrne Jim kljubovalno.
»Napram Jaku, ki me še nikdar ni pustil na cedilu, me veže dolžnost hvaležnosti in udanosti. On je mož na svojem mestu in kot njegovemu podložniku se mi stokrat bolje godi, kakor če bi moral jaz drugim ukazovati.
»Io se pravi tedaj, da ne maraš nič več zame!« dč Eliza razburjeno.
»Kdo pa to trdi, draga? Le na ivoje blazne ideje nočem pristatL In s tem ml enkrat za vselej končaj! To je moja zadnja beseda v tej zadevi!«
»Res?« ga vpraša s pomenljivim naglasom.
»Da, sedaj pa ml prenehaj s tem, imam že dovolj. Ce mi še enkrat omeniš to zadevo, ti sploh nič več ne dam odgovora.«
Eliza stoji nepremično. Tembolj pa se ji svetijo temne oči; izraz teh oči napoveduje pretečo nevarnost, iz njih odseva trdna In neomajna volja, da Izvrši svoje maščevalne naklepe.
»Bodi pametna,« ji prigovarja Jim, (Halje prihodnjič.)
Odgovorni urednik Anton Brandner, Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
orane v jsvi
Trboveljski premog in drva
dobavlja
Družba ILIRUA. Ljubljana, Kralja Petra trs 8.
Telefon 220. Plačilo tudi na obroke. Telefon 220.
„Triglav“
tovarna psriSa
Ljub'Jana,
kolodvorska ul 8
priporoča svojo veliko zalogo moškega perila za delavce in gospode po naugodnejši ceni.
Vse pisalne, risalne In dolske potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini
Sv. Petra cesta štev. 29.
-Lastna knjigoveznica-
Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov.
Štefan Ferant
urar državnih železnic
Celje, DeifiOD trg St. 3
priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt, — Cene solidne.
Tone Malsai
Pleskar v\ stavbe in pohištvo, lak:ranje voznih Koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd Delavnice Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici štev. 6.
I
i
Za nakup pisarniških In šolskih potrebščin se priporoča tvrdka
l Tičar.
LJUBLJANA.
1
I
Pama^pekama^Jeaji^Schrev
nasl. Jakob ICavliž, Ljubljana
naznanja, da ima vsak dan
sveže in pristne preste.
Telefon št. 158.	*	Telefon št. 158
! AVTO-VOZL
BREZ
BENCINA!
i
jJUGO-HAG;
;L3UB13ANa!
IBOHORICEVA 24 j
'TELEFON 560 ' •	•
•	•
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
j Mulila glagius j
'in 58,000.01'—i
* n*
t :
S	  t
:Rezervni zajedi ca.: j
j Din 10,090.000’
! \
Podružnice:
Brežice	Krartl	Ptul
Celje	Maribor	Sarajevo
Crnomeli	Metkovlč	Split
Gorica	Novi Sad	Trst
s	I'
t	:
P	•
••••»» :	:
i	i
iai
M Telefon Ste«.: !BI.413,1
j { SOZ, 503 in SOI.
S : t
■••• HH <••••••* UM •••• ••••
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Najcenejš© nove In rabljene
pisalne sfrojje
v špecijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev.
Lndovik Baraga, Ljubljana
Selenbsirgova ulica 6/1.
Barvne trakove, karbon-papir-indigo ter vse druge potrebščine, pisarniška oprema vedno v zalogi.
17|l.
‘OSf-
OčalUčipalci
ure, zlatnino najbolje kupite pri
Fr. P. Zajec,
izprašan optik in urar Ljubljana, Stari trs St. 9.
Stekla natančno po zdrav* niških predpisih.
JI
\><
Priporoča se tvrdka
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7.
Blizu Prešernovega spomenika.
l Najboljši Šivalni stroji Grltzner v vseh I | opremah za rodbinsko rabo in Adler za ] | obrtniško robo. Istotam potrebščine za kro- j
• jače, šivilje, čevljarie, sedlaije, toaletne veze- j t nlne, kravate, čipke, nogavice, razne bom* i | baže sukance, svile v niti jedilno orodje, | | alpaka, aluminij illee, vilice, noti. Škarje, { t britve, razne palice, nnhibtnikl. Igle za vse | | sisteme Šivalnih strolev ter mihovi posa- j | mezni deli. Popravila šivalnih strojev se | t spreimeio. Pouk v vezenju, krpanju perila j l in nogavic na stroje brezp ačno. Večleinu j ■	garancija	za	šivalne	siroje.
• Cene najnižje.	Postrežba	točna.	•
Ik
IVANA ZORKO, Ljubljana
Sv. Jakoba nabrežje 33
kupuje in prodaja vsakovrstno starino.
Združene opekarne d. d. Ljubljana
TELEFON 733
naznanjajo, da so otvorUe v sredini mesta na
Miklošičevi cesti 13 tovarniško zalogo vseh
vrst preke lastnega izdelka.
Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni.
foni. Um in gospodje!
Vse kar prinaša današnja moda, se izdeluie po meri v kro;ačnici za dame in gospode tvrdke
Brata Bitt
Ljubljana, Zidovska 5.
Istotam vsukovrstnl lastni konfekcijski Izdelki, modni predmeti, srajce, kravate itd.
Po najbolj konkurenčnih cenah!
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani. Marijin trs št. 8., reg. zadr. z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru.
Podeljuje kratkoEasne trnovske ie personalne kredite naikulantoeje.
n
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
Podružnice:	Dunajska ce~!a štev. 4 (v lastni stavbi). Kapital in rezerve Din 17,500.000. Izmire vse barone posle	Ekspoziture:
Maribor Novo mesto Rakek Slovenlgradec Slovenska Bistrica		Konilce Meža-Dravograd
	najtoč eie in naikulantiHe. Brzojavi: Trgovska. Tel.: 139. 145, 458.	
*
(•
(>
Jadranska banka, y. Beograd
Din. 60.00&000
Centrala teno) Ljubljana Din. 32,515.000
Beograd
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik
Ercegnovi
Jelša
Jesenice
Podruinlce:
Korčula Kotor Kranj
Ljubljana
Maribor
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
isLk
Zagreb
—— Naslov za brzoiavci JADRANSKA	■
—	Amerikanski oddelek Potniški urad '
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco /ugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir,
Puerto Natales.
AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New 7ork City.
Ha in povA zveze v vseh glavi mi sveta in se peta; vsemi Mimi pot
•«]
«J
«1
«1
«1
:!
■)
•S Bil iuisaw *eiiBf|qnn jiAOivNaaa ao eUjAOB.ll BHS||»|9|UOM