Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXV. — Izdan in razposlan dno 13. julija 1897.
Vsebina: (Št. 159.—160.) 159. Dopustilnica za lokalno železnico iz Chotëtova v Dolenje Četno. — 160. Razglas o dopustu male železnice s pravilnim tirom do dirjališča pri Kottingbrunnu.
159.
Dopustilnica z dne 18. junija 1897.1.
Za lokalno železnico iz Chotëtova v Dolenje Četno.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je v Porazumu z vdeleženimi ministrstvi vzvidelo, c. k. Priv. družbi češke severne železnice podeliti po pobojih in načinih, določenih v nastopnem, po zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in pa zakona '• dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz !• 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom s tem, da se prenaredi že °hstoječa dovlačnica iz Chotëtova v Dolenje Četno, napraviti od postaje Chotčtov v Dolenje Četno v stik z lokalno železnico Mšeno—Dolenje Četno.
§• 1.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se do-deljujejo v členu V.'1 zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§. 2.
Družba je dolžna, začeti gradnjo dopuščene železnice precej po dodelitvi dovolila za njo in jo
dokončati najdalje v poldrugem letu, računeč od današnjega dne, ter dodeljeno železnico izročiti takoj javnemu prometu in po nji vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držala gorenjega rokü za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnico, kakor je primerno dopustilu, mora dati družba zagotovilo, položivši varščino petih tisoč goldinarjev a. v. v gotovini ali v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§. 3.
Da izdela dopuščeno železnico, za to se dodeljuje družbi pravica razlastitve po določilih dotič-nih zakonitih predpisov.
Isto pravico je dodeliti družbi tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se vtegnile narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§. 4.
Družbi se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar določa ta dopustilnica in pa dopustilnih pogojev, ki jih je postavi ministrstvo za železnice, pa tudi tega, kar zahtevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž zak. št. 238) in red za obrat železnic z dne 1 G. novembra
(Slovenlach.)
181
1851. 1. (drž. zak št. 1 iz 1. 1852.) in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti dado v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za obrat železnic in v dotič-nih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, zdelo pripustilo ministrstvu za železnice, a na to stran bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice.
§• 5.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakršni drugi stroški razen stroškov, ki se za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železniceres uporabijo in prav izkažejo, pri-števši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo res kurzne izgube ob dobavi glavnice,
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če državna uprava privoli v na-merjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bo trajalo dopustilo, odplačati po razložnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
če bi c. k. privilegovana družba češke severne železnice za lokalno železnico, ki je predmet te do-pustilnice, izdala delnice ali prednostne zadolžnice, potrebuje odobrila državne uprave kakor nominalni znesek, tako tudi obrazec papirjev, ki se izdado.
§. 6.
Gledé prevažanja vojaščine in drugačnih dajatev za vojno upravo je uporabljati vsakikrat na drugih progah privilegovane družbe češke severne železnice veljajoča določila tudi na tukaj dopuščeno lokalno železnico v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost té proge
in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo, opremo in vrsto obrata.
Družba je dolžna, oddajajo službe sc ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslnžene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§• 7.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja gledé na prevažanje vojakov §. 6., dodeljevati civilnim stražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določuje v dopustilnih pogojih.
8- 8.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa do 28. avgusta 1953. 1. in mine s tem časom.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo izgubilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§• 9.
Družba ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) vsak čas dopuščati državni upravi na njeno zahtevo vkupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljali ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po vkupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih.
§. 10
1. Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsaki čas po nastopnih pogojih odkupiti za rento, katero je družbi izplačevati po dospelosti med še ostajajočo dobo dopustila v polletnih, 30. dne junija in 31. dne decembra dospevajočih obrokih.
2. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni cisti donosi, kar jih bo imela podjetba v poslednjih treh letih pod samim odkupom; od tega se odbijejo ’ isli donosi najslabejšega leta in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih dveh let.
tte bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v §. 1., tedaj je z davč-jùmi dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, katere zadenejo odkupljeno železniško podjetbo, ravnati kakor z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti gledé obeh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka Prosto leto preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ler Ka odbiti od donosa.
K tako najdenemu čistemu donosu pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §. 131., lit. a) zakona z dne -5. oktobra 1899.1. (drž. zak. št 220), prišteti pri-lt(-‘k v višini one devetine teh čistih donosov.
3- Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim tretjim obratnim letom ali kadar bi po določilih odstavka 2. najdeni poprečni čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, kateri je potreben za triodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni opravi odobrene napravne glavnice lokalne železnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj je odmeriti "dkupno rento v višini tiste letnine, katera je podobna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene napravne glavnice lokalne železnice v dobi, dokler bo trajalo dopustilo, in mimo tega povrniti družbi rentnino, ki jo je plačevati od t odkupne rente.
'1. Državi se pridržuje pravica, kadarkoli na diesto ge ne dospelih letnih plačil plačati glavnico, enako znesku, računeč obresti od obresti, po štiri °d sto na iet0 diskontovane vrednosti plačil, kijih je I"’ določilih v odstavku 2. in 3. opravljati polletno.
premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, nabav-ljana iz napravne glavnice lokalne železnice, in gra-(iivne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
6. Sklep državne uprave o izvrševanju pravice državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniški podjetbi najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta.
V ti izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	lokalna železnica, ki je predmet odkupa, in pa pritiklina, ki je zaračunjena na dolg njene napravne glavnice;
c)	znesek odkupnine, ki jo plača država železniški podjetbi, s pridržkom poznejše izprave odkupne cene, katero je ovedeti začasno (št. 2 in 3).
7.	Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega komisarja, kateri mora paziti na to, da se stan imo-vine lokalne železnice od tega časa počenši ne iz-premeni na škodo državi.
Vsaka prodaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, ki sestavljajo lokalno železnico in spadajo k nji, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti, katere segajo črez mejo pravilnega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost, v kolikor se one nanašajo naravnost na lokalno železnico.
8.	Družba je dolžna, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti -fizično posest lokalne želoznice (št. C b), o kateri je govor.
Ako se država odloči, plačati to glavnico, plačaj .1° v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to lzbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računih P° tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med '‘Čarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem pol-. •lu ca dunajski borzi zaznamovali uradno o držav-n,P zadolžnicah enake vrste.
5. Izplačavši odkupnino, pride država po od-kupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne °'1 Plate v bremen čisto last in užitek te tukaj dopu-ene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez pritrditve družbe in brez sodnega posredovanja prevzeti fizično posest omenjene lokalne železnice.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena lokalna železnica obratovala Za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški na škodo državi.
Čisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak
mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in obrata lokalno železnice do zgoranjcga časa nastajajoče obračunsko dolžnosti in drugačne dolgove.
9. Država si pridržuje pravico, na podstavi odkupne izjave (št. 6) izvršiti vknjižbo državne lastninske pravico na lokalni železnici s pritiklino vred, ki pride vsled odkupa na državo.
Družba je dolžna, dati državni upravi na njeno zahtevo na razpolago pravne listine, katere bi bile morda v to potrebne ž njene strani.
§• 11.
Ko minedopustilo in tistega dne,ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vse premične in nepremične pritikline, vštevši tudi vozila, nabavljena iz napravne glavnice lokalne železnice, in gradivne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 10., št. 5.
Ko mine to dopustilo in pa tudi, ko se železnica odkupi (§. 10.), obdrži družba last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnega donosa podjetbe, in pa kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je ona sezidala ali pridobila sama po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§• 12.
Državna uprava ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se odvrnejo ali pa odpravijo kake napake na to stran.
Tudi ima državna uprava pravico, po cesarskem komisarju, pri družbi postavljenem, pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, po-šiljanih ob stroških družbe, kakorkoli se ji vzvidi primerno, prigledovati, da se gradnja izvaja po projektu in pogodbi.
§. 13.
Ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi tudi pravica, poprijeti se zakonom primernih odredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopu-stilne dobe.
160.
Razglas ministrstva za železnice z dne 5. julija 1897.1.
o dopustu male železnice s pravilnim tirom do dirjališča pri Kottingbrunnu.
G. k. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižega reda z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v porazumu z vdeleženimi c. k. ministrstvi in s c. in k. državnim vojnim ministrstvom dodelila jockeyclubu zaAvstrijsko na Dunaju zaprošeno dopustilo za gradnjo in obratovanje male železnice s pravilnim tirom od pripravnega mesta na progi južne železnice Dunaj—Trst blizu postaje Kottingbrunn k tamkajšnjemu dirjališču.
§• 1.
Za dopuščeno železnico se dodeljujejo finančne ugodnosti, navedene v členu V. s kraja omenjenega zakona.
Trajna doba v členu V., lil. d) zgoranjega zakona omenjene prostosti od pridobnine in dohodnine, od plačevanja kolkovnin za kupone in pa od vsakega novega državnega davka, ki bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni na njih mesto, se ustanavlja na 15 let, računeč od današnjega dne.
Glede eventualne premembe kolka za osebne voznice v odstotno pristojbino je uporabljali določilo člena XX., drugega odstavka spredaj navedenega zakona.
§■ 2.
Koncesijonar je dolžan, precej začeti gradnjo s kraja oznamenjene železnice in jo dokončati najpozneje v pol letu, računeč od današnjega dne ter jo obratovati, dokler traja dopustilo, po potrebnosti.
Da se bo držal zgoranjega roku za gradnjo, mora dati koncesijonar na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§■ 3.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar določa ta dopustil-
Guttenberg s. r.
nica’ in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih po-shivi ministrstvo za železnice, kakor tudi tega, kar ''elevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti za-011 o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 854.1. (drž. zak. št. 238) in red za obrat železnic j1 ('nc 16- novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz • 1852.), v kolikor so dotična ukazila uporabna 1 ozirom na omenjeni prometni namen železniške naprave, in v kolikor so ona po določilih v od-( olku B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. Zak. št. 2 ;z i. 1895.) uporabna o malih železnicah, 1’otem zakoni in ukazi, kateri se morebiti dadö v hodoče.
§• 4.
Znesek resnične napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo emznice res uporabljenih in prav izkazanih, pri-teyŠi interkalarne obresti, ki se res izplačajo med
kajenjem.
Ako bi bilo po porabi dovoljene napravne glav-n‘Ce treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba Pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški Prišteti napravni glavnici, če je državna uprava pri-v°lila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev rifatnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Koncesijonar je dolžan, oddajajo službe se pirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. ' .*• zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, v°jne marine in deželne brambe.
§. 5.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, kateri po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države fabijo železnico vsled dopustila ali iz doho-darstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi po-bdilnicami, ki jih v njih poverilo izda c. k. mini-
strstvo za železnice, so morajo s popotnim pratežem vred prevažati brezplačno.
§. 6.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na šestdeset (60) let, računeč od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo izgubilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§• 7.
Obrat dopuščene železnice vodi na podstavi pogodbe, katero mora potrditi c. k. ministrstvo za železnice, na račun koncesionarjev c. k. priv. družba južne železnice.
§. 8.
Državna uprava ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se odvrnejo ali odpravijo kake napake na to stran.
§. 9.
Ako bi se poleg poprednjega svarila večkrat prelomile ali' opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi tudi pravica, poprijeti se zakonom primernih odredeb ter po okolnosti izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopu-stilne dobe.
Guttenberg s. r.
(Slovenl.oh.)
182