NOVOST NA TRŽIŠČU v VOUjul KRANJ specialni Skofja Loka, 8. maja' — Sprejem štafete mladosti na Trgu revolucije v Kranju Leto XXVI. Številka 35 Ustanovitelji: obč. konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka " Iržič - Izdaja CP Gorenjski tisk nJ Glavni urednik Anton Miklavčič - Odgovorni urednik Albin Učakar °lasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Kranj, sobota, 9. 5. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko in v Škofji Loki na ploščadi pred stavbo občinske skupščine — Foto: F. Perdan Med njunim obiskom na Bledu so bili ostali člani poljske in naše delegacije na obisku na Primorskem. Nadaljevanje na 12. str. Gierekov obisk končan Med štiridnevnim uradnim obiskom v Sloveniji je Edw ar d Gierek obiskal elenje in Ljubljano, skupaj s predsednikom Titom pa sta bila na Bledu ženo ® retar CK Poljske združene delavske partije Edward Gierek z le(. I. spremstvom je v ponedeljek popoldne odpotoval z brniškega Pred ^ V Med štiridnevnim obiskom v Sloveniji sta imela ča tednik Tito in Gierek uradne pogovore na Brdu pri Kranju. V tem v s sta izmenjala več zdravic in obiskala Bled. Edward Gierek pa je ooto obiskal tudi Velenje, v ponedeljek dopoldne pa Ljubljano. teiar P ,®eliretar centralnega komi-tiie pvf združene delavske par-stv .arc* Gierek z ženo in sprem-SpfcV na povabilo predsednika kr«'J in predsednika ZKJ Josipa Broza-Tita prišel na petdnevni uradni obisk v Jugoslavijo v petek dopoldne. Že prvi dan so bili na Brdu pri Kranju uradni pogovori. Na svečani večerii sta ta dan Tito in Gierek prvič izmenjala zdravici, zvečer pa je predsednik Tito pripravil sprejem v Golf hotelu na Bledu. Drugi dan bivanja v Sloveniji je Edvvard Gierek z ženo in spremstvom posvetil obisku Velenja, kjer si je ogledal tovarno gospodinjske opreme Gorenje, obiskal termoelektrarno Šoštanj, velenjski rudnik in govoril političnemu aktivu Velenja. Zvečer pa je Edvvard Gierek priredil večerjo predsedniku Titu v hotelu Lev v Ljubljani, kjer sta ponovno izmenjala zdravici. Nedeljsko- dopoldne sta predsednik Tito in njegov poljski gost izkoristila za oddih. Po sprehodu na Brdu pri Kranju sta malo pred 11. uro prispela na Bled, se peljala okrog jezera, kolona avtomobilov pa se je potem ustavila pred Kazino Park hotela na Bledu. Od tam sta se gosta s spremstvom med pozdravljanjem prebivalcev Bleda in turistov peš odpravila v hotel Toplice, kjer sta se zadržala dobro uro. Člani gor-janske folklorne skupine Francka Korošec in Anka Cop, obe. iz Gorij, ter Alctjz in Tdmaž Jarkovič iz Zasipa so gostom izročili nageljne in robčke; Titu in Giereku pa še gorju-ško čedro, obema ženama pa narodne noše. Predsednik Tito je dobro razpoložen ob tej priliki eno ad deklet nagovoril v slovenščini: »Ali mi boš nagelj pripela?« Zanimal pa se je tudi, kje so doma člani folklornih skupin. do/S? k Tito in njegov gost s Poljske Edivard Gierek sta v nedeljo ane obiskala Bled — Foto: F. Perdan V nedeljo, 6. maja, so mladi planinci, taborniki in člani alpinističnega odseka Jesenice in Mojstrana ponesli triglavsko štafeto iz Vrat proti Mojstrani, kjer se je naslednji dan štafeta združila z drugo lokalno štafeto izpod Jalovca. Triglavsko štafeto so mladi jeseniške občine še posebno množično pozdravljali, saj letos zvezna štafeta ni potovala po krajih jeseniške občine. Mladi gimnazijci in učenci šol pa so ji pripravili na Jesenicah pred gledališčem še posebno svečan sprejem. Foto: D. Sedej Osnutek zakona sprejet Republiški izvršni s vet je obravnaval osnutek zakona o stanovanjskih rezmerjih. Na seji so ugotovili, da predstavlja Zakon dosledno uresničevanje politike, ki jo je na tem področju začrtala zveza komunistov. Izvršni svet je osnutek zakona podprl in sklenil, da ga bo predlagal republiški skupščini v javno razpravo. Manj pohištva V skupnem izvozu jugoslovanskega pohištva se je izvoz v ZDA zmanjšal od 46 na 39 odstotkov. V zvezni gospodarski zbornici pravijo, da se je izvoz pohištva na ta trg zataknil že po prvi devalvaciji dolarja, še bolj pa po drugi. Cena pohištva na ameriškem trgu je nizka, konkurenca drugih. držav pa vse večja. Nazadovanje naše trgovske mornarice V primerjavi s svetovnim trgovskim ladjevjem je v naši državi že nekaj let na tem področju moč opaziti nazadovanje. Pred vojno je bila naša trgovska mornarica na 17. mestu v svetovnem ladjevju, pred dvema letoma pa smo bili po podatkih Lloydovega pomorskega registra na 22. mestu. Tako smo zaostali celo za Tajvanom in Argentino. Jugoslovanska trgovska mornarica ima 364 ladij, ki lahko prepeljejo 1,587.585 bruto registrskih ton tovora. Po programu bi morala naša trgovska mornarica imeti 1975. leta prek 3 milijone brt. Štafeta pri nas Štafetno palico s pozdravi predsedniku Titu za 81. rojstni dan so v sobot.o slovenski mladinci pri Jurjevskem brodu na mostu čez Kolpo sprejeli od hrvaških mladincev. Štafeta nadaljuje pot po Sloveniji. Orientacijski pohod V soboto je bil na trgu Mladinskih delovnih brigad v Ljubljani orientacijski pohod V. republiškega srečanja pionirjev prometnikov, ki ga je organizirala zveza prijateljev mladine Ljubljana- Vič-Rudnik. Pionirji so na trasi dolgi 3 kilometre reševali probleme iz cestnoprometnih predpisov, odgovarjali na zgodovinsko-prosvetna vprašanja in se orientirali s pomočjo karte in kompasa. Po končanem pohodu so se pomerili tudi v streljanju. — V nedeljo pa so se pionirji pomerili na finalnem tekmovanju v hali Tivoli v praktični in spretnostni vožnji s kolesi. Prvo mesto je osvojila ekipa Slovenije. Zborovanje ob obletnici kmečkih uporov Pri Vidmu ob Ščavnici je bilo v nedeljo veliko ljudsko zborovanje v okviru obletnic kmečkih uporov. Na proslavi, ki je bila. ob novi osnovni šoli, je govoril častni občan radgonske občine dr. Bratko Kreft. Dan poprej so na istem prostoru domači igralci zaigrali njegovo dramo Velika puntarija. Obisk iz ZSSR Včeraj je prispela na večdnevni obisk v našo državo delegacija sovjeta narodnosti vrhovnega sovjeta ZSSR kot gost zbora narodov zvezne skupščine. Poleg pogovorov v zvezni skupščini se bo delegacija srečala s predstavniki republiških skupščin Srbije, Slovenije, Makedonije in Hrvatske. Obiskala bo tudi več industrijskih in turističnih središč, gospodarskih organizacij, kulturnih in drugih ustanov. jeseniee V četrtek, 10. maja, ho seja občin- | skega sindikalnega sveta, na kateri | bodo razpravljali o delavski kontro- ; li, seminarju za predsednike in tajnike ter o gradnji TRI M steze v Završnici. \ Govorili bodo tudi o nekaterih drugih vprašanjih. Združenje borcev NOV Trebija nam je pred dnevi poslalo gornjo fotografijo, ki prikazuje spomenik 36 Poljancem in 21 neznanim borcem, padlim v času NOB v okolici Trebije. Spomenik so odkrili 29. novembra 1961 in stoji na zemljišču nekega pokojnega kmeta. Le-ta je svet brezplačno odstopil ZZB. Novi lastnik Janez Urh pa zdaj začenja postavljati zahtevke, naj mu Zveza borcev plača odškodnino za uporabo krpice zemlje, sredi katere so postavili spominsko obeležje. Januarja letos je menda namerno pripeljal tja dva hloda ter ju odložil za varovalne stebriče — čeprav v neposredni okolici ne manjka prostora, kjer je moč uskladiščiti les. Ogorčeni člani sprašujejo, Jiako da občinski odbor ZZB NOV in SO Škof j a Loka ne reagirata na njihove pritožbe, mi pa bi radi zvedeli, zakaj zaščitni pokrov iz pločevine še ni snet, saj sta sneg in mraz že zdavnaj mimo. (Posnetek je nastal 22. aprila letos). V podjetju Transturist podpisali sporazum o TOZD Minuli ponedeljek, 7. maja, popoldan so v združeni turistični, prometni in gostinski delovni drganizaciji Transturist — tako se bo podjetje poslej imenovalo — podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi enajstih TOZD. ZDO Transturist Škofja Loka zdaj sestavljajo temeljne organizacije Potniški promet, Tovorni promet, Mehanične delavnice, Žičnice Transturist, Turistična agencija, Hoteli Škofja Loka, Hoteli Bohinj, Hoteli Pokljuka, Hoteli Simonov zaliv, Hoteli Strunjan in Skupne službe. Slovesnosti, ki je bila v banketni dvorani novega loškega hotela, sta se poleg generalnega direktorja Vena Doljaka in številnih drugih članov kolektiva udeležila tudi predsednik občinske skupščine Tone Polajnar ter predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Stanonik. , ' Sprejeti dokument je pravzaprav plod skoraj enoletnega intenzivnega Studiranja, raziskovanja in iskanja najustreznejših oblik povezave, ki pa dejansko korenini daleč v preteklosti; Transturistovi delavci so namreč spričo teritorialne razdrobljenosti in raznolikosti v značaju poslovanja prej naštetih enot morali nenehno izpopolnjevati načine, medsebojnega učinkovanja in usklajevanja interesov. Sdmo akcijo oblikovanja sporazuma je vodila komisija za uresničevanje in proučevanje ustavnih dopolnil, izvoljena 15. maja lani, med zasedanjem sindikalne konference ZP Transturist. V listini so kajpak zajeti vsi predlogi, rojeni na 36 zborih delovnih ljudi, na treh sestankih osnovne organizacije ZK, na treh sejah sindikata, na več kot 50 sejah organov za pripravo in ustanovitev TOZD ter na neštetih uradnih in neuradnih izmenjavah stališč. S končno vsebino sporazuma je navzoče v kratkem seznanil predsednik komisije Peter Pirnovar. Nato je generalni direktor Veno Doljak spregovoril o smotrih notranje reorganizacije podjetja. Pri sestavljanju čle- nov so imeli zmeraj pred očmi tezo čistih računov, torej načelo, da je treba točno ugotoviti, koliko ena ali druga enota, sedanja TOZD, prispeva k rasti skupnega ustvarjenega dohodka. Le takšen sistem zagotavlja kontinuirano poslovanje, saj so naloge posameznih oddelkov v tesnem vzajemnem soodvisju in jih -ni mogoče obravnavati ločeno, je poudaril Doljak. Osnovni cilji enajsterice novih TOZD bodo zato razvijanje Transturista kot celote, usklajevanje teženj temeljnih organizacij, boljše izkoriščanje razpoložljivih lastnih sredstev s pomočjo njihovega združevanja ter. povečevanje osebnega in družbenega standarda zaposlenih. Morda bi kazalo zaključiti z mislijo predsednika ObSS Jožeta Stano-nika, ki je prisotnim zaželel kar najbolj dosledno prenašanje zapisanih smernic v prakso ter izrazil upanje, da bo podjetje kot eno prvih imetnikov samoupravnega sporazuma v komuni znalo tudi vnaprej, slediti toku časa in stalno dopolnjevati že obstoječa določila. j q Mladinski aktivi loških delovnih organizacij Vse do nedavna so se mladi iz loške občine sestajali le v Škofji Loki, pred tedni pa jih je povabil na obisk k sebi mladinski aktiv tovarne Alples Železniki, kjer je zaposlene največ mladine v Selški dolini. Zbralo se je 25 predstavnikov iz 16 MA, vključno s predsednico občinske konference Olgo Štucin. Gostje so si najprej ogledali proizvodne prostore podjetja. Proces industrijske obdelave lesa in hlodov v moderno pohištvo je prišleke zelo pritegnil. Spoznali so tudi, da,v Alp-lesu dela zares veliko mladih, saj za stroji prevladujejo fantje in dekleta od 15. do 27. leta. Kasneje je v sejni dvorani tovarne sledil posvet, posvečen načrtom in problemom mladinskih aktivov v loških gospodarskih organizacijah. Predsednik MA Alples je rade volje odgovarjal na vprašanja kolegov ter pred poslušalci nanizal izkušnje v zvezi z navezovanjem stikov med mladimi, ki so prišli v Železnike iz različnih krajev Slovenije in tudi iz sosednjih republik. Stanujejo v samskem domu, ob prostem času pa organizirajo plese, snujejo najrazličnejše skupne akcije in sklepajo prijateljstva. Odnos vodstva podjetja do mladine je dober, saj ji nadrejeni radi pomagajo pri uresničevanju njenih želja. Seveda pogosto ni dovolj denarja, toda finančne zagate so problem številka ena v prav vseh MA. Olga Štucin je ob tem poudarila, da je mogoče marsikakšno reč speljati brez posebnih dotacij — če le ne manjka volje in odločnosti. Obiskovalci so se nato seznanili še s športno aktivnostjo v tovarni, z vključevanjem Alplesovih mladincev v prireditve občinskega merila itd. Sestanek, kakršen je bil v Železnikih, kaže, da so razprave na terenu, v posameznih mladinskih središčih, mnogo plodnejše kot zbiranje na sedežu občinskega komiteja. Prihodnji »zbor« podobnega tipa bo zato 22. maja v žirovski Alpini. M. Lušina t %JI ilL#v -ifSI Sreda — 9. maja 1973 Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Radovljica razpisuje prosto delovno mesto občinskega sodnika za prekrške po 84. in 85. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73). Vloge z dokazili o izobrazbi in s potrdilom o nekaznovanju je treba poslati na naslov »Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Radovljica« v 15 dneh od dneva objave. V četrtek, 10. maja, bodo pri občinski konferenci ZK na Jesenicah svečano sprejeli v ZK nove komuniste. D. S. kranj Pri komiteju občinske konference zveze komunistov se bo jutri popoldne sestala komisija za družbeno ekonomske o'dnose in ekonomsko politiko. Razpravljali bodo o samoupravljanju v temeljnih organizacijah združenega dela, delavski kontroli in rezultatih gospodarjenja v minulem letu. Danes opoldne bo pri občinski konferenci socialistične zveze prva seja odbora za praznovanje občinskega praznika in 30-letnico Prešernove brigade. Razpravljali bodo o programu proslav za občinski praznik in obletnico Prešernove brigade. Včeraj in v ponedeljek je občinski sindikalni svet v Preddvoru pripravil seminar za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij s področja družbenih služb. Za predsednike in tajnike drugih sindikalnih organizacij je bil semi' nar prejšnji mesec na Bledu. Kranj, 8. maja — Popoldne je bila seja iniciativnega odbora za organiziranje samoupravne stanovanjske skupnosti v kranjski občini. Obravnavali so osnutek pravilnika o gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno orga-nizirano stanovanjsko gradnjo, nadalje predlog sestave skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti, sklepali o odobritvi subvencije na stanarine delno za leto 1972 in za prvo tromesečje letos. Nazadnje pa so razpravljali še o nakupu stanovanj iz sredstev solidarnostnega sklada. A. Z. Radovljica, 8. maja — Popoldne je bila seja predsedstva občinskega sin- __ _ dikalnega sveta. Razpravljali so 0 nalogah sindikatov pri splošnem ljudskem odporu, rezultatih raziskave o varnosti pri delu in o nalogah v zvezi z bodočo organiziranostjo sindikatov. radovljica Pri občinski konferenci socialistične zveze bo danes popoldne posvet s predstavniki občinske zveze društva prijateljev mladine. Pogovorili se bodo o vsebinskih in kadrovskih pripravah za občni zbor občinske zveze DPM. Za jutri popoldne pa je predsednik občinske konference socialistične zveze Janez Vari sklical posvet izvršilnih organov občinskih družbeno-političnil1 organizacij z izvršnim odborom občinske zveze za telesno kulturo. Na dnevnem redu je ocena stanja kulture v občini in priprava za ustanovitev samo; upravne interesne telesnokulturne skupnosti ter uresničevanja dokumenta, k' sta ga sprejela predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL z8 področje telesne kulture. A. Ž. škofja loka V veliki dvorani poslopja skupščin« občine Škofja Loka bo danes, v sredo, 9. maja, ob 16. uri popoldan seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. Na dnevnem redu je deset točk, med katerimi velja omeniti zlasti tri: sklepanje o razpisu referendum3 za uvedbo krajevnega samoprispevka, namenjenega sofinanciranju izgradnje novega pokopališča v Lipici in adaptacije kulturnega doma v Škofji Loki nadalje predlog družbenega dogovora o obsegu dejavnosti v letu 1973 področju splošne oziroma skupne porabe ter predlog družbenega dogovora 0 merilih in pogojih, pod katerimi lahko občinske skupščine predpišejo obveznost občanov, da morajo na javni poziv predložiti podatke v zvezi s svojim premoženjem in z načinom njegove pridobitve, (-ig) trzio Včeraj je bil v Tržiču sestanek komisije za pripravo in izvedbo referenduma o samoprispevku za izgradnjo šol in vrtcev v občini, ki bo junija letos. Člani komisije so pregledali dosedanje delo na področju propagande i11 sklenili, da bodo v ta namen sklicali še posvetovanje predsednikov krajevnih organizacij SZDL in predsednikov krajevnih skupnosti ter sekretarje^ osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK. V akcijo se bodo vključile tud' šole. Na govorilnih urah in roditeljskih, sestankih bodo starše seznanjali l. namenom in cilji referenduma. Na občinski konferenci SZDL se je včeraj prav tako sestala komisija'za pripravo V. zbora gorenjskih aktivistov, ki bo v Podljubelju. Danes dopoldne bo v restavraciji v Podljubelju sestanek predstavnikov gorenjskih občinskih konferenc SZDL in Zvez združenj borcev NOV lZ gorenjskih občin. Na sestanku bodo obravnavali priprave na zbor aktivistov in imenovali poseben stalni odbor, ki bo vsako leto skrbel za podobna srečanja gorenjskih borcev in aktivistov. -jk Kje ste, zdravniki? Nič novega ne bomo povedali, če zapišemo, da v Sloveniji močno primanjkuje zdravnikov in zobozdravnikov. To ugotovitev je slišati na vseh razpravah v zvezi z zdravstvom in tudi med nedavno sejo občinske skupščine Škofja Loka, ko so se odborniki seznanili s poročilom o umrljivosti, nataliteti in vrstah bolezni v komuni, je zbujala pozornost navzočih. Iz ust poslanca dr. Toneta Koširja so namreč zvedeli, da potrebe po medicinskih kadrih krepko presegajo »ponudbo*. Zlasti v Poljanski dolini problem pomanjkanja ustreznih ljudi postaja izredno pereč, saj kljub raznim ugodnostim ni moč najti kandidata, ki bi bil pripravljen zasesti nedavno izpraznjeno delovno mesto zdravnika v Zireh. Večkratni oglas v časopisih je ostal, brez odmeva in celo iskanje po drugih »kanalih«, prek internih poznanstev in prek raznih zavodov, ne obrodi sadov. Kako pa bo čez tri, štiri leta, ko naj bi spričo novoodprtega rudnika urana v Gorenji basi prebivalstvo čez noč močno naraslo, si krajevna vodstva niti misliti ne upajo. Kje tiči vzrok kroničnega primanjkljaja medicincev? Zakaj navzlic takoj vseljivim stanovanjem, zagotovljenim potrošniškim kreditom in službenim avtomobilom, ki s polnimi tanki čakajo v garažah, nihče noče prevzeti službe na podeželju ? Odgovor je dokaj zapleten. Predvsem domače fakultete še zmeraj ne izšolajo dovolj usposobljenih oseb. Razen tega mladi splošni zdravniki navadno želijo živeti v večjih mestih — čeprav na račun nekoliko slabših osebnih dohodkov. Če se kasneje lotijo specializacije, najraje izberejo smer študija, ki jim zagotavlja zaposlitev v institutih ali bolnišnicah. Tretji negativni moment predstavlja včasih ne dovolj pretehtana socialno-zdravstvena politika. Lep primer je, denimo, novi klinični center v Ljubljani. Ni dvoma, da pomeni precejšnjo pridobitev, vendar so načrtovalci morda premalo preučili vprašanje, od kod vzeti okrog tisoč mož in žena, samih strokovnjakov, ki bodo sestavljali njegov kolektiv. Že zdaj je jasno, da center grozi povleči v republiško metropolo marsikakšno svežo moč ter osiromašiti »obrobne« regije, kjer bi sicer krvavo potrebovali veščo medičinčevo roko. Kaj potemtakem storiti? Bo mar treba obnoviti staro, preizkušeno povojno prakso, ko smo z neobičajno visokimi plačami mamili zdrav-, nike v nerazvite predele dežele? Se bo mar ponovilo stanje izpred petih, desetih tet, ko so države v razvoju (Afrika) z devizami privabljale naše zdravnike? Skoraj ni videti boljše rešitve, menijo poznavalci razmer. Kakršenkoli drugačen ukrep je baje neučinkovit, saj tudi namensko štipendiranje doslej ni dalo pričakovanih rezultatov. I. G. Mesec mladosti JESENICE Prizadevni člani komisije za pripravo in organiziranje prireditev meseca mladosti, ki delujejo v okviru občinske konference ZMS Jesenje, so že pripravili program, ki ga Je pred nedavnim sprejelo tudi predsedstvo občinske konference ZMS. /naja so s kulturnim programom sprejeli pred gledališčem na Jesenicah dve lokalni štafeti z Jalovca in s 1 riglava; 18. maja bo kulturna skupnost organizirala revijo pevskih zborov, istega dne pa bodo odprli razstavo mladih likovnikov in cicibanov. 22. maja bo v gledališču predstava najmlajših na odru, naslednji dan bo prvi zaključni nastop Glasbene šole Jesenice, 24. maja bo baklada mladosti ter taborni ofenj pred gimnazijo. Na dan mladosti bodo poho-dl pionirskih in mladinskih odredov P? Partizanskih poteh in sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. maja bodo pohodi odredov delavske mladine ter skupni zbor s kulturnim programom v Završnici; 30. ma-m k V gledališču kviz oddaja na temo NOB, na kateri bodo sodelovali mladinci iz delovnih organizacij, taborniki in učenci iz doma ŽIC. 2. junija; pa bo zaključna prireditev v gledališču, na kateri bodo podelili priznanja najboljšim aktivom, družbenim delavcem in mentorjem. V kul-urnem programu bosta sodelovala a mladinska pevska zbora gimna-ije m osnovne šole, jeseniška folklorna skupina in mladinci iz zamejstva. D. Sedej KRANJ kranjski občini bo v okviru me-' eca mladosti več prireditev. V sobovi* m^eddjo ^ bila akciJa z nasl°--,rn ^krij in poišči. Akcijo je pripra- a k°misija za splošni ljudski od-^r Pri občinski konferenci zveze m»adine. . Na Praznik mladih, 25. maja, bodo sedmih razredih osnovnih šol v ob-0 sPrejemi pionirjev v mladinsko tepnizacijo. Na vseh šolah bodo ob jJ Priliki pripravili tudi proslave. azen tega bo ta dan komisija za zve6 šole Pri občinski konferenci n j?e mladine podelila priznanja in Vsim mentorjem na osnovnih n^ednjih šolah v občini. uh i ranJskih mladincev se bo letos ežilo tudi festivala Bratstva in J"°tnosti v Bitoli. Delegacijo bodo ■stavljali športniki, predstavniki Dr ri xz delovnih organizacij in j^ edstavniki občinskih druž.benopo-icnih organizacij. Festival bo od 18. do 21. maja. Konec maja sta predvideni še dve Prireditvi. Ena je sVečanje mladih gasilcev. Ob tej priliki bo tekmovale mladih gasilcev. Druga, že tradi-d onalna, Prireditev v mesecu mla-^°sti pa je Tek od spomenika do spojnika. Razen tega organizatorji ^ Upravljajo še različne prireditve v tehlr5U kMlturnega tedna. Datum le-0 , , znan, v programu pa so rn * literarni večer, likovna azstava, večer folklore, festival 'oaterskega filma, koncert in predla eksperimentalnega gledališča. A. 2. RADOVLJICA zve? i^V0 olt)čmske konference k0n dine v Radovljici je na seji pr; S. aPrila že sestavilo program 'eaitev v mesecu mladosti. 18. ta J p V osnov.ni šoli A• T- Linhar-zbor . adovUici koncert pevskega Pa b jjefniške gimnazije, 23. maja Prir»° .Vlturna skupina Verige Lesce predstavo V Radovl->ici gledališko Zacij1 ob'etnic'i pionirske organi-v bodo 24. maja v osnovni šoli teBa acl°vljici pripravili kviz, razen rencaPa bo ta dan občinska konfe-jem Zv.eze mladine pripravila spre-delav Vse mlade družbenopolitične nartn \ občini- 26- maja bo v Pod-f°nom ja Mladina Pred miki-o-H tev huen teSa Pripravljajo še otvori-v ()'*0Vn? razstave skupine LIKOR §PorSni 8oli v Lescah- ^ejern skupš" °V pn Predsedniku občinske *o tnla?e sPreJem pionirjev v zve- ^niso doie5?atUmov teh prireditev okvi!?°bno kot Prejšnja leta bodo v ganizLue!eca mladosti v občini or-Vanj t tudl več športnih tekmo-vania et.°s bodo organizirali tekmo-nogotn', adinskih aktivov v malem su in 1u' odbojki; namiznem teni-lem n Sa"u- Predtekmovanja v ma- BegUn°ghmetU S0 že bila v petek v jah fid3] Kamni gorici in na Brez- tek' n ° tekmovanje pa bo v pe-tekrno ma-ja' v Kamni gorici. Predla v to aSJa V odb°jki se bodo zače' novne si' 8> maja» v telovadnici os-tekmn • LiPnica in Bled. Finalno v telnv a.nj® ženskih ekip bo 12. maja finalno?n.lci osnovne šole v Gorjah, 15. ma- tekmovanje moških ekip pa v LipJa vDtel°vadnici osnovne šole nem t101-" redtekmovanja v namiz- nartu Tnisu se bodo začela v Pod-tekmov v Gor')ah 17- maia- fi"aina maja vapJa bodo na programu 18. v OoriaiT nartu za moške ekipe in J h za ženske ekipe. V šahu pa se bodo predtekmovanja začela 14. maja v Lescah in v družbenem centru tovarne Elan, finalno tekmovanje moških in ženskih ekip pa bo 16. maja v Ljubnem. A. Z. ŠKOFJA LOKA Prireditve, ki jih organizira občinska konferenca ZMS in lokalni oziroma tovarniški aktivi mladincev, so razporejene čez ves mesec. Komisija SLO, denimo, načrtuje partizanski pohod po poteh osvoboditve, člani konference nameravajo 24. maja sklicati sejo, na katero bodo povabili vse dosedanje predsednike mladine v loški občini, za naslednji dan, 25. maja, popoldan je napovedana javna prireditev »Mladina sebi in vam« (ob stavbi občinske skupščine), 27. maja zvečer pa pripravljajo posebno tekmovanje »Spoznavajmo svoj domači kraj«, ki naj bi zajelo različne teme v zvezi s tisočletnico ozemlja. Sodelujejo mladinski aktivi šol in delovnih organizacij. Kakor smo zvedeli, čakajo zmagovalce lepe nagrade. Tu je še dolg niz kulturnih, športnih in družabnih srečanj, pohodov, akcij čiščenja okolja in proizvodnih prostorov v delovnih organizacijah, obiskov enot JLA, svečanih sej posameznih aktivov ter načrtnih kampanj namenskega zbiranja sredstev za gradnjo doma v Kumrovcu, ki jih snujejo širom po komuni. Med najteže pričakovane prireditve sbdita zlasti predvideni mladinski ples v domu Partizan 19. maja zvečer (igral bo žirovski zabavno-glasbeni ansambel Sence), ter zaključna slovesnost konec meseca v Gorenji vasi, združena z zanimivim predavanjem in s podelitvijo nagrad in priznanj najprizadevnejšim mladinskim skupinam, ekipam in posameznikom. Čeprav smo našteli le najvažnejše dogodke, je očitno, da praznika mladosti v Škofji Loki že dolgo niso pričakali bolje pripravljeni in bolj organizirani kot tokrat. (-ig) TRŽIČ V sredo, 9. maja, se bodo ekipe mladinskih aktivov pomerile v poznavanju koncepta splošnega ljudskega odpora in vloge mladine v njem. V ponedeljek, 14. maja, pa se bodo začela v tržiški občini športna tekmovanja med mladinskimi aktivi v počastitev meseca mladosti. Ekipe mladinskih aktivov se bodo pomerile v malem nogometu, rokometu, košarki, namiznem tenisu, streljanju, šahu in kegljanju. Najuspešnejšemu aktivu v športnih tekmovanjih bodo letos prvič podelili prehodni pokal dneva mladosti. Tekmovale bodo tudi ekipe osnovnih šol, in sicer v namiznem tenisu, streljanju in šahu. Vsa omenjena tekmovanja bodo predvidoma končana 23. maja. Na praznični dan, 25. maj, pa bo slavnostna seja občinske konference ZMS Tržič, na kateri bodo podelili priznanja občinske konference mladim družbenopolitičnim delavcem ter razglasili rezultate športnih tekmovanj v počastitev meseca mladosti. Podelili bodo prehodni pokal dneva mladosti ter diplome. V okvir praznovanja meseca mladosti v tržiški občini sodi tudi akademija, ki bo v četrtek, 24. maja, v dvorani Cankarjevega doma. V približno enournem kulturnem programu bodo sodelovali člani Kuda, šolska mladina in folklorna skupina. J. Košnjek Novi mladinski aktivi V tržiški občini so ustanovili pred kratkim dva nova mladinska aktiva, in sicer v tovarni TIKO in v Kompa-sovih obratih na Ljubelju. Prvi aktiv ima 40 članov, drugi pa 20. V sodelovanju z vodstvi in družbenopolitičnimi organizacijami podjetij pa se bodo »rodili« kmalu novi aktivi ZMS tudi v tržiškem obratu Roga iz Ljubljane, v Lepenki, obratu ljubljanske Kartonažne tovarne in v podjetju Oblačila-novost. Predsednik občinske konference ZMS Jože Klofutar nam je povedal, da bodo skušali mladinski aktiv ustanoviti tudi pri Splošnem gradbenem podjetju, kjer je veliko mladih delavcev. Med njimi dosti iz sosednjih republik, ki pa niso vključeni v družbenopolitično življenje občine. S tem bodo po večini delovnih organizacij tržiške občine ustanovljeni aktivi ZMS. Občinska konferenca ZMS bo začela jeseni podobno akcijo po krajevnih skupnostih. Znano je, da nekatera večja naselja in mestni predeli, kot na primer Kovor, Križe, mesto Tržič, mladinskega aktiva še nimajo, čeprav živi in dela na njihovem področju veliko mladih. Ce bo tudi ta akcija uspela tako kot po delovnih organizacijah, bo na področju tržiške občine 40 mladinskih aktivov. -jk Gasilci v Begunjah so za letošnji krajevni praznik v nedeljo slovesno preskusili novo motorno brizgalno. Za nakup brizgalne je 10 tisoč dinarjev prispevalo podjetje Elan, 30 tisoč dinarjev gasilsko društvo, prebivalci in druge delovne organizacije, 6 tisoč dinarjev pa občinska gasilska zveza v Radovljici. Slovesni predaji brizgalne pa sta botrovala Čufenkova mama z Zgoše in Murnikov ata s Poljč. Na sliki: Nova motorna brizgalna in člani gasilskega društva Begunje — Andrej Golob, tajnik društva, Franc Legat, predsednik društva, Alojz Mikič, častni predsednik industrijskega gasilskega društva Elan in Janko Dolar, predsednik nadzornega odbora gasilskega društva Begunje. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Krajevni praznik v Begunjah Ob tej priliki so gasilci preskusili novo motorno brizgalno 4. maja, ob obletnici osvoboditve Begunj, praznujejo prebivalci krajevne skupnosti Begunje v radovljiški občini krajevni praznik. Poseben odbor sestavljen iz predstavnikov vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij je v nedeljo pripravil proslavo. Ob pol devetih dopoldne so se pred gasilskim domom zbrali predstavniki organizacij in občani. Sprevod je krenil po vasi do muzeja, kjer je bila osrednja proslava, na kateri je v imenu družbenopolitičnih organizacij govoril Jože Kejžar, v programu pa so sodelovali učenci osnovne šole Begunje, mladinci iz Begunj, godba iz Lesc in narodne noše. Proslave so se udeležili tudi nekdanji komandant Kokrškega odreda Janko Prezelj-Stane, republiški poslanec Franc Jere, narodni heroj Tonček Dežman. Organizatorji pa so pogrešali navzočnost predstavnikov nekaterih občinskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Delegacije so položile -vence na lepo urejena grobišča talcev v Dragi in v graščinskem vrtu ter na spominska obeležja padlim v krajevni skupnosti. Jože Kejžar je v slavnostnem govoru na proslavi poudaril, da bodo čez dve leti, ob 30. obletnici osvoboditve Begunj, posvetili posebno skrb proslavi in takratnim osvoboditeljem. Po proslavi je predstavnik podjetja Elan kot pokrovitelja ob 90-let-nici gasilskega društva Begunje izročil članom društva novo motorno brizgalno. Za tem tpa je bila med-društvena mokra vaja, v kateri so sodelovali gasilci prostovoljnega gasilskega društva Begunje in industrijskega gasilskega društva Elan. Hkrati so ob tej priliki podelili značke trem gasilcem za 40-letno in petim gasilcem za 10-letno sodelovanje pri gasilskem društvu Begunje. V gasilnem domu pa so odprli razstavo gasilskega strojnega parka. A. 2. Stroški hitreje kot pokojnine V petek je bila v Tržiču redna letna konferenca društva upokojencev Tržič, v katerega se je včlanilo 1279 upokojencev, 600 tržiških upokojencev (med njimi prevladujejo ljudje z višjimi pokojninami) pa nima društvene izkaznice. Poročilo o lanskem delu društva je podal predsednik Mirko Brejc. Dotaknil se je novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter ugotovil, da prinaša zakon upokojencem marsikaj novega in — boljšega. Vendar upokojenci kljub temu še niso v zavidljivem položaju. Lanski življenjski stroški so se v primerjavi z letom 1971 povečali za 17,8 odstotka, pokojnine pa le za dobrih 10 odstotkov. Predsednik društva Mirko Brejc je omenil tudi upokojenski regres za letovanja. Njegova višina še ni znana, saj jo mora določiti skupščina skupnosti pokojnin- skega in invalidskega zavarovanja. Upokojenci upajo, da bodo regres do 1. junija dobili. Prav tako so se upokojenci na konferenci zahvalili tistim delovnim organizacijam, ki se jih vsako leto spomnijo, jih obdarujejo in pogostijo. Grajali pa so kolektive — predvsem s področja vzgoje in izobraževanja —, ki se upokojencev ne spomnijo in ne cenijo njihovega minulega dela. Tržiško upokojensko društvo se vsako leto ob 5. avgustu, občinskem prazniku spomni ostarelih in obnemoglih članov. Lani so pogostili vse nad 80 let stare upokojence, ki jih je 88. Sedem od njih pa je že dopolnilo 90 let. Na petkovi konferenci so tudi sklenili, da bodo še popestrili športno aktivnost članstva, kulturno udejstvovanje ter družabna srečanja, predvsem v obliki izletov. J. Košnjek Tržiška mladina na seminarjih Občinska konferenca Zveze mladine v Tržiču bo organizirala maja dva seminarja v Mladinskem domu v Bohinju. Prvi bo 19. in 20. maja, in sicer za aktive Zveze mladine Slovenije na osnovnih šolah, v krajevnih skupnostih in za specializirane organizacije. Seminaristi bodo najprej obravnavali dve skupni temi, in sicer obrambo socialistične Jugoslavije ter ustavna dopolnila, nato pa bo sledilo delo po komisijah. Prvo bodo sestavljali mladinci iz osnovnih šol in razpravljali o samoupravi učencev na osnovnih šolah ter o delu in nalogah klubov OZN. V drugi komisiji bodo aktivisti iz specializiranih organizacij. Govorili bodo o vlogi specializiranih organizacij pri splošnem ljudskem odporu ter o sodelo- vanju z družbenopolitičnimi organizacijami. Mladinci iz krajevnih skupnosti bodo analizirali delo mladine v krajevnih skupnostih ter naloge in oblike dela na področju dopolnilnega izobraževanja. Teden kasneje pa se bodo v Bohinju zbrali mladinski aktivisti iz delovnih organizacij tržiške občine. Obravnavali bodo samoupravljanje v delovnih organizacijah ter uresničevanje ustavnih dopolnil, razen tega pa še delo in sklepe III. konference ZKJ ter njeno resolucijo. Predstavniki aktivov ZMS iz delovnih organizacij bodo na seminarju pregledali tudi dosedanje delo mladinskih organizacij po tovarnah ter sprejeli smernice za prihodnje. Manjka učiteljev V kranjski občini bo letos zgrajenih več osnovnih šol, manjka pa učiteljev — Opozorilo republiški skupščini Predsednik koordinacijskega odbora za gradnjo šol in vrtcev v kranjski občini Martin Košir je na zadnji seji občinske skupščine 24. aprila seznanil odbornike s potekom gradnje šol in vrtcev in o začetnem poteku akcije v prihodnje. Medtem ko začrtana gradnja poteka po programu in bo že letos zgrajenih več osnovnih šol v občini, pa še vedno ni jasno, kako dobiti zadostno število prosvetnih delavcev oziroma učiteljev za vse šole. Na posebno vprašanje je podpredsednik občinske skupščine Janez Sušnik pojasnil, da kljub prizadevanjem, da bi pravočasno dobili dovolj učiteljev in vzgojiteljskega kadra, doslej ni bilo moč kaj dosti storiti. Položaj tega kadra že nekaj časa ni družbeno ustrezno ovrednoten, kar se zadnje čase kaže predvsem v zelo nizkih osebnih dohodkih. Tako ima na primer učitelj s srednjo izobrazbo, ki je zaposlen eno ali pa 40 let, 1600 do 2000 dinarjev mesečnega osebnega dohodka. Zato je razumljivo, da je tudi odziv za štipendije, ki so bile razpisane v kranjski občini za ta poklic, zelo majhen. Trenutno najbolj manjka učiteljev za razredni pouk, nič manjše pa ni pomanjkanje vzgojiteljskega kadra. Za primer je podpredsednik Sušnik navedel, da je pred kratkim odpovedalo službo v kranjski občini 32 učiteljev osnovnih in srednjih šol; 10 se jih je upokojilo, 15 jih je odšlo iz prosvete v gospodarska podjetja, 7 pa se jih je odločilo za drugo delo. Tako se vse bolj bližamo trenutku, ko bo pomanjkanje tovrstnega kadra postalo resen družbeni problem. Na seji so zelo kritično in ostro razpravljali o takšnem odnosu do vzgoje in izobraževanja oziroma kadra, ki deluje na tem področju pri nas. Nazadnje pa so sklenili, da občinska skupščina o tem obvesti republiško skupščino in ustrezne organe ter zahteva, da se razmere na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji čimprej ustrezneje uredijo. A. Zalar Program nalog ZRVS Mojstrana Pred nedavnim so se sešli na svoji redni seji člani Zveze rezervnih vojaških starešin v Mojstrani in razpravljali o letošnjem programu svojih akcij. Najprej so se menili o organizaciji, izvedbi in udeležbi na patruljnem pohodu, ki bo ob koncu maja. S pohodom bodo združili tudi reševanje raznih nalog, kar bo veljalo tudi za izpit vseh rezervnih starešin. Na seji so se zavzeli tudi za na-> daljnje aktivno delo vseh članov, saj so bili do sedaj najboljša organizacija v občini Jesenice. Govorili s« tudi o napredovanjih, odlikovanjih, kadrovskih problemih, o pomoči raznim krajevnim komisijam za! SLO, o sodelovanju z ostalimi organizacijami, o ohranjevanju tradicij NOB na šolah ter nazadnje tudi kritično ocenili neaktivnost in neprimerno vedenje posameznih članov glede na njihovo udejstvovanje v dejavnostih širšega družbenega, pomena. D. S. Slavko Kocjan Nova zakonodaja o kmetijskih zemljiščih Aprila je slovenski Izvršni svet sprejel osnutka dveh pomembnih zakonov, ki bosta urejala kmetijska zemljiška razmerja, in sicer osnutek zakona o kmetijskih zemljiščih in osnutek o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij). S sprejemom teh dveh zakonov bomo v Sloveniji tudi izrabili možnosti, ki jih daje nova ustavna ureditev, t. j. ustavni amandmaji iz leta 1971, da prvič v svoji zgodovini oblikujemo lastno zakonodajo na tem področju ter pri tem upoštevamo naše specifične razmere, predvsem pa, da ustvarimo pogoje za racionalnejše gospodarjenje z zemljišči sploh, posebej pa s kmetijskimi zemljišči. To pa pomeni, da je potrebno dosledneje uveljaviti načelo: »zemljo tistemu, ki jo obdeluje« tudi s tem, da obdelovalcem omogočimo učinkovito sodelovanje pri urejanju kmetijskih zemljiških razmerij. Osnutka navedenih zakonov pomenita izvajanje sklepov druge in tretje konference ZKS, ki so med drugim tudi s stališča vprašanj v zvezi s socialno diferenciacijo (tretja konferenca ZKS) postavili izhodišča za konkretizacijo kmetijske zemljiške politike. O osnutkih obeh zakonov je potekala široka javna razprava, ki jo je organizirala kmečka sekcija republiške konference SZDL skupaj s predlagateljem in republiškim odborom sindikatov delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije. Poleg tega so osnutka obravnavali še svet za kmetijstvo in živilsko industrijo pri Gospodarski zbornici SR Slovenije, upravni odbor Zadružne zveze SR Slovenije, področne sekcije in predsedstvo zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov SR Slovenije ter še nekateri drugi organi in ustanove; tako npr. sodišča glede določil osnutka zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij). IZHODIŠČA ZA ZAKONODAJO O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH Izhodišča za novo pravno ureditev kmetijskih zemljiških razmerij so: — družbenoekonomska in socialna funkcija zemljišč sploh ter kmetijskih zemljišč še posebej, — demografska in socialna gibanja, — perspektive razvoja kmetijstva v prihodnjih 15 do 20 letih in — celovita izraba prostora, varstvo okolja in pokrajine. Zemlja je hkrati z zrakom, vodo in podnebjem naravni pogoj za obstoj človeka sploh, hkrati pa je naravni ekonomski dejavnik za proizvodnjo živil, lesa in drugih naravnih dobrin ter surovin, je podlaga za naselitev človeka in za koncentracijo naselitve v urbanih naseljih, v določenih delih je edina možnost za naravno rekreacijo, ki jo zahteva moderni način življenja v mestih, je pogoj za gojitev domačih živali, za gojitev divjadi itd. Druga značilnost zemlje je, da je zemlja primarni produkcijski faktor, ker ni rezultat gospodarskega procesa, temveč je dana. Zato tudi razširjena reprodukcija zemlje praviloma ni mogoča — izjema je zemlja pridobljena z izsuševanjem. V tem se loči zemlja od drugih produkcijskih faktorjev, ki so proizvod gospodarskega procesa in tako proizvedeni za nadaljnjo proizvodnjo. Te značilnosti zemlje pa imajo seveda posledico, da je zemlja predmet nasprotujočih se interesov (kmetijskih in nekmetijskih) ter da je njena ponudba strogo omejena. Mogoče so sicer spremembe kultur, spreminjanje neplodne zemlje z melioracijami, pogozditvami in drugimi tehničnimi ukrepi v plodno, spreminjanje gozda s krčenjem v kmetijsko zemljišče, zaviranje naravne erozije s protierozijskimi ukrepi in hudourniškimi gradnjami itd., vendar pa so vsi taki ukrepi vsaj v Sloveniji lahko minimalni in ne morejo bistveno spremeniti strukture površin, ker so bile možnosti glede na dane talne in klimatske okoliščine že v zgodovinski razdelitvi površin med kmetijstvo in gozdarstvo in z dosedanjimi melioracijami skoraj optimalno izrabljene. Vse to pa nam narekuje, da moramo bolj kot doslej gospodarno ravnati z zemljo. Spremeniti moramo tudi podedovane in žal preveč ukoreninjene nazore o lastnini in drugih pravicah glede zemlje. Spričo pomena in vloge zemlje ne more biti lastnina na njej nekaj absolutnega, predvsem pa ne pravica do neomejenega razpolaganja s stvarjo in plo- lU jH .9. maja 1973 dovi in s pravico stvar po svojem okusu in interesu uporabljati ali ne, jo svobodno odtujevati, deliti ali celo uničiti. O drugih izhodiščih za zakonodajo o kmetijskih zemljiščih, ki smo jih omenili, bomo razpravljali pri ustreznih zakonskih določbah. Osnutek Zakona o kmetijskih zemljiščih ima enajst poglavij. Najprej obravnava temeljna načela in splošne določbe, potem varstvo, promet in zakup kmetijskih zemljišč, nadalje zemljiški maksimum, kmetijske prostorske ureditvene operacije, skupne pašnike, inšpekcijo, kazenske določbe ter prehodne in končne določbe. KDO JE KMET IN KMETIJSKA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA Ena izmed najpomembnejših določb temeljnega značaja je prav gotovo določba, kdo je kmet in kdo je kmetijska , organizacija združenega dela. Na to določbo namreč veže osnutek zakona zelo pomembno pravno posledico, t. j. koliko ima kdo lahko kmetijskega zemljišča v lastnini oziroma ga uporablja. Različen je namreč zemljiški maksimum za kmeta oziroma nekmeta in različne so pravice na kmetijskem zemljišču v družbeni lastnini s strani organizacij združenega dela, glede na to, ali so te organizacije kmetijske ali ne. Osnutek določa, da je kmet tisti občan oziroma njegov družinski član, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, stalno živi v kraju, kjer je kmetijsko zemljišče, in s kmetijsko dejavnostjo redno ustvarja pomemben dohodek, ne glede na to, če ima še druge vire dohodkov, npr. iz delovnega razmerja, pokojnine, obrti in podobno. Poleg tega je po osnutku kmet tudi tisti občan, ki ne živi v kraju, kjer ima kmečko posestvo, če živi sicer v bližini, in občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, ugotovi, da sicer z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče in ustvarja pomemben dohpdek. Osnutek zakona torej ne jemlje pri opredelitvi pojma kmeta poklicni kriterij, t. j., da bi kmetov edini ali pretežni del dohodka moral izvirati iz kmetijske dejavnosti. Osnutek se je namreč moral ozirati na demografska in socialna gibanja pri nas. Za povojni čas pri nas je namreč zelo pomemben proces deagrarizacije, t. j. zmanjšanja števila kmečkega prebivalstva, saj se je to zmanjšalo od leta 1948 do leta 1968 za 40%, t. j. na okrog 24»% skupnega prebivalstva Slovenije, v nadaljnjih treh letih, t. j. do leta 1971, pa še za več kot 5 %, tako da je bilo tega leta kmečkega prebivalstva manj kot 19 %. Pričakuje pa se, da se bo zmanjševanje kmečkega prebivalstva še nadaljevalo, tako da bomo imeli 1990. leta po nekaterih izračunih komaj 8,8 % kmečkega prebivalstva. Poleg tega pa teče še zelo močan proces preslojevanja kmečkih gospodarstev v delavsko kmečka, saj se je v letih od 1960 do 1968 pre-slojilo v delavsko-krnečka gospodarstva 3263 kmečkih gospodarstev, tako da je sedaj teh že več kot 50 %. Nujno je torej, da zakonodajalec ne more vztrajati na čistem poklicnem kriteriju kmeta, saj bi bilo potem veliko kmetijskega zemljišča zapuščenega in neobdelanega. Zato velja tudi »a delavsko kmečka gospodarstva isti maksimum kot za čisto kmetijska, t. j. 10 ha kmetijskih obdelovalnih zemljišč v ravnini ter v gorskih, hribovitih in kraških predelih 20 ha. Osnutek zakona o kmetijskih zemljiščih tudi določa, da imajo lahko kmetijsko zemljišče v uporabi samo kmetijske in ne druge organizacije združenega dela. Za kmetijske organizacije združenega dela pa osnutek opredeljuje delovne organizacije, temeljne organizacije združenega dela, posebne organizacije združenega dela po zakonu o združevanju kmetov, kazenske poboljševalne zavode in njihove gospodarske enote, pod pogojem, da se te ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo ali da jim je kmetijsko zemljišče sicer potrebno za opravljanje njihove dejavnosti. V naslednji številki: Kmetijska zemljiška skupnost Varstvo kmetijskih zemljišč Promet s kmetijskimi zemljišči Zakup kmetijskih zemljišč Jeseniško povprečje 1948 dinarjev Po statističnih podatkih je lani znašal povprečni osebni dohodek v jeseniški občini 1948 dinarjev, nad tem povprečjem pa so domala vse gospodarske dejavnosti, pod povprečjem pa so zaposleni v kulturi, pri krajevnih skupnostih in društvih. Najvišje povprečne osebne dohodke imajo družbenopolitične organizacije (2758 dinarjev), državna uprava, zavodi, skupščina občine, zavarovalnice itd. (2200 dinarjev). Najmanjše povprečne osebne dohodke imajo zaposleni v kmetijstvu (1469 dinarjev), v gostinstvu (1525 dinarjev), obrti (1758 dinarjev). V primerjavi z letom poprej so se lanskoletni osebni dohodki povečali za 20,7 odstotka. Največje povečanje je bilo pri raznih zavodih, državni upravi, skupščini občine, gostinstvu, trgovini in industriji, predvsem v železarni. Najmanjše povečanje pa so zabeležili v šolstvu le 11,3 odstotka, v osnovnih šolah še celo le 10,4 odstotka. D. S. « Teden gozdov in 20-letnica Gozdnega gospodarstva Kranj Potrdilo družbene pomembnosti gozdov V ponedeljek je bilo v Kranju slavnostno zasedanje delavskega sveta Gozdnega gospodarstva Kranj in sveta kmetov-lastnikov gozdov pri Gozdnem gospodarstvu v počastitev 20. obletnice obstoja Gozdnega gospodarstva Kranj. Slavnostno zasedanje je bilo obenem tudi začetek praznovanja Tedna gozdov, ki bo trajal do 14. maja in katerega pokrovitelj je republiška konferenca SZDL. Ponedeljkove slovesnosti so se udeležili številni predstavniki republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo, skupščin ter družbenopolitičnih organizacij iz Kranja, Škofje Loke in Tržiča, na katerih območju deluje Gozdno gospodarstvo Kranj, predstavniki gorenjske lesnopredelovalne industrije itd. Direktor Gozdnega gospodarstva Kranj inž. Metod Vizjak je v slavnostnem govoru poudaril, da upravlja organizacija GG Kranj 67.000 hektarjev gozda v kranjski, škofjeloški in tržiški občini. Leta 1953, ko se je kranjska gozdnogospodarska organizacija osnovala, so bili gozdovi siromašni, brez potov in cest, gozdarske organizacije pa brez ustreznega strokovnega kadra. Do leta 1963 je bilo gospodarjenje z gozdovi administrativno, kasneje pa je postalo gospodarjenje bolj sproščeno. Združila sta se družbeni in zasebni sektor gozdarstva in s tem se je v gospodarjenje z gozdovi na osnovi samoupravljanja vključilo tudi 5000 kmetov-lastnikov gozdov s področja kranjske, škofjeloške in tržiške občine. Gospodarjenje je postalo na ta način skladnejše in boljše, čeprav ne brez težav. V gozdarstvu je namreč delež osebnega dela izredno visok, možnost uporabe mehanizacije pa omejena. Prav tako tudi akumulacija ni visoka. Znaša le 17 dinarjev na 100 dinarjev, medtem ko dosega v nekaterih drugih gospodarskih panogah tudi 50 dinarjev in več. Veliko denarja vzame gojitev in obnova gozdov. Kar 8700 hektarjev gozda na območju GG Kranj je »degradiranega« in ni nič drugega kot navadna gmajna. 450 hektarjev ga je GG Jeseniški Viator gradi novi hali Nova hala za popravilo hala za vozila Viatorja — lijonov dinarjev 1970. leta so se pri poslovni enoti Viatorja na Jesenicah domenili, da začno graditi objekte za servisno delavnico in za popravilo lastnih vozil jeseniškega Viatorja. Že od leta 1948 ima jeseniški Viator svoje servisne delavnice v skrajno neprimernih prostorih, ki niti niso bili zgrajeni za te namene. Lani so zato zbrali potrebna finančna sredstva in začeli graditi. Zdaj gradnjo zadržuje več težav: oprema iz uvoza, zakasnitev gradbenih del, zunanja ureditev objektov in dovoz. Po prvotnem programu bi jo morali zgraditi do lani, poznejši rok je bil začetek letošnjega aprila. Do zdaj so uresničili tretjino programa in hala za servis osebnih vozil je že skoraj gotova, saj so v njej že opravili potrebne tehnične preglede. SERVIS IN PRALNICA Pri jeseniškem Viatorju si že dalj časa resnično prizadevajo, da bi za zaposlene v servisnih delavnicah našli ustreznejše delovne razmere, saj je v sedanjih delavnicah oprema dotrajana in zastarela, kar nedvomno slabo vpliva na storilnost. Prav gotovo je tudi vedno večje število vozil na cestah eden od vzrokov, da je tudi na Jesenicah nujna primerna servisna delavnica za popravilo osebnih avtomobilov. Računajo, da bodo z dograditvijo novih delavnic povečali promet za okoli 2 milijona dinarjev na leto. Zdaj namreč njihova servisna dejavnost predstavlja v skupnem prometu podjetja premajhen delež. Obenem pa so že zaprosili Slovenijaavto v Ljubljani in računajo, da bodo uspeli dobiti uradni Fiatov servis, pozneje pa tudi druge. Nova hala montažnega tipa je zelo moderna in sodobna. Na eni strani bo pralnica avtomobilov, v kateri bodo lahko prali vsake štiri minute po en avtomobil; v večjem prostoru bodo opravljali vsa mehanična dela na zelo sodoben način — poskrbeli so tudi za to, da v hali ne bo izpušnih plinov. Poleg same servisne delavnice je tudi sprejemna pisarna ter okrepčevalnica, iz katere bo lastnik opazoval delo na svojem avtomobilu. V novi hali so tudi primerne sanitarije za uslužbence, jedilnica, pisarniški prostori, elektro-delavnica itd. osebnih vozil in nova Predračun znaša 7 mi- HALA ZA LASTNA VOZILA Medtem ko je hala za popravilo osebnih avtomobilov že skoraj na-red, pa v drugi hali še delajo in grade. Pri jeseniškem Viatorju imajo že 85 lastnih vozil — do konca leta jih bodo nabavili še pet — tako da je razširitev delavniških zmogljivosti nujna. Pri jeseniškem Viatorju zatorej upajo, da bodo ob dokončni realizaciji svojih načrtov lahko ugodili vsem potrebam in zahtevam svojih strank tudi s tem, da bodo z modernizacijo lahko nudili kvalitetnejše storitve. Računajo tudi na razume-' vanje vseh, da se bo program, ki je povsem jasen, čimprej tudi uresničil. D. Sedej obnovilo. Vendar bo samo kmalu brez moči. Lahko se zgodi, da bo neuporabnega gozda vedno več, koristi in denarja pa ne bo. Veliko škodo povzročajo tudi vetrolomi in snegolomi. Nekje dosegajo le-ti tudi 30 do 40 odstotkov letnega etata! Gozdove uničuje še divjačina in — človek, nezavedajoč se, kakšen pomen ima gozd za človekovo življenje. Gozdno gospodarstvo Kranj je vložilo veliko denarja v* gradnjo gozdnih utrjenih in neutrjenih cest. Od leta 1958 dalje jih je samo zgradilo 148 kilometrov, sofinanciralo ali pomagalo pa je pri gradnji nadaljnjih 150 kilometrov cest. Tako odpade danes na hektar gozda 12 metrov cest, moralo pa bi jo biti vsaj še enkrat več. Po zaslugi teh cest se je spravilna pot skrajšala za 40 do 50 odstotkov. Gozdne ceste imajo velik pomen tudi za višje ležeče kmetij® Odpira jih in povezuje s svetorrv Številne take kmetije so dobile od hranilnokreditne službe pri GG kredite za modernizacijo, nekatere pa tudi za preusmeritev na kmečki turizem. Višina teh kreditov je Ž® dosegla 3,5 milijona dinarjev. Občinske skupščine podpirajo tako usmeritev GG, bančna sredstva pa so Še vedno preveč pičla. Pomanjkanje delovne sile je za£ nja leta bolezen gozdarstva. GG Kranj si je na primer še leta 1960 pomagalo z domačimi delavci, sedaj pa je domačih delavcev le še 30 odstotkov. »Uvoženi« delavci prinašajo dodatne obremenitve in težave kot so stanovanja, prehrana itd. Čeprav mehanizacija napreduje, pomanjkanja »holcarskih« rok ne more nadomestiti! Ponedeljkova slavnostna seja je torej ponovno opozorila na velik družbeni pomen gozdov, na stisko, v kateri se večkrat znajdejo Gozdna gospodarstva, in na uspehe, ki jih je kranjsko podjetje kljub težavam uspelo doseči. Po slavnostni seji so odprli v avl> skupščine občine Kranj fotografsko razstavo na temo Gozd in človek, ki so jo pripravili člani fotokluba iz Gorenje vasi pod vodstvom mojstra fotografije Vlastje Simončiča. J. Košnjek 7 Jože se ne da fa starosto loških gledaliških amaterjev igralca ln režiserja Jožeta Audiča je nastop v dramati-zirani Tavčarjevi povesti »V Zali« že oseminšest-ueseto odrsko delo, pri katerem ima »prste zraven« j^asi Štajerec po rodu, rojen na prelomu stoletja v Žalcu, si je Jože starosta Loškega gledališča, v mestu pod Lubnikom že zdavnaj Pr»dobil »domovinsko pravico«. Ko je leta 1930 prišel v Reteče in tam Prevzel restavracijo, se domačinom ni niti sanjalo, da bo dinamični »oirt« sčasoma postal eden od stebrov amaterske gledališke ^Javnosti v komuni: za njim so bile številne veseloigre, tragedije in omedije, ki jih je naštudiral skupno z žalskimi rojaki in — pozneje — Kolegi iz igralske skupine upravnika MG Celje Milana Skrbinška, ^ucučevega prvega vzornika in učitelja; za njim je bilo uspešno °oenje dramske sekcije Sokola v Litiji, katere hvaležni člani so mu Poklonili danes zelo dragocen izvod Veronike Deseniške iz leta 1924 Zupa^č" vsebu^e lastnoročno posvetilo avtorja, pesnika Otona v vlogi čevljarja Bajca v Rokovnja-čih, me privrženost boginji Taliji ni ' več zapustila,« pravi. »Gledališče je moj edini konjiček, moja edina strast.« Potlej sva jela. pretresati obdobje % po letu 1936. Jože se je preselil v i Skofjo Loko ter kmalu nato zasedel položaj predsednika sokolskega dru-ife, i I štva. Pravi, da je kulturno življenje ■k fattss.' S kraja ob sotočju dveh Sor takrat Bf JHBl '' 1 cvetelo kakor malokdaj prej ali po- llS^ J zneje. On ter prijatelji Debeljak, Idr J| Kožca in Horvat so pritegnili k an- Mt m samblu celo vrsto mladih, nadarje- ifl nih fantov in deklet, hkrati pa tek- Jjn movali med seboj, kdo bo postregel BffiL f -mm občinstvu z boljšim »komadom«. JB Vneta četverka je pripravila v sezoni najmanj pet premier in popolnoma zasenčila konkurenčne Orle. R^H »Vojna in okupacija sta seveda |l: - Hn vse prekucnili na glavo. Namenoma ^ ^^H smo obrnili igranju hrbet — čeprav ■W» % !■ sem le težko prenašal mrtvilo in če- \ prav so mi Nemci nekajkrat predla- gali, naj jim pomagam prosvetlje-vati narod.« k. V P° osvoboditvi je strahu in ft S|j trpljenja odrešeno prebivalstvo ko- ■l 1H maj čakalo, kdaj bo smelo napolniti Hk mm zaprašene dvorane, kinematografe, Mfe H telovadnice... Krstno uprizoritev v j novi Jugoslaviji, Cankarjeve Hlapce, 1» I B so si Ločani lahko ogledali že 12. ok- m tobra 1945. Zrežiral jo je Jože Audič, Hk m ki Je obenem odlično interpretiral lik i&'i Wm 1 župnika. ^ ^1 Wk m >>^e odštejemo krajše vmesne za- '^''"vMk m stoje objektivnega in subjektivnega Hn 1 značaja ter občasna mrtvila, kakr- III | šna nujno sledijo nenadnim zago- nom amaterizma^ se nisem nikdar odrekel odru. Nastopi so zame resnična poživitev, razvedrilo in zabava. Kljub sedmim križem ne čutim nobene utrujenosti. Kar napišite, da bom igral, dokler bom mogel.« »V Zali« je Audičeva oseminšest-deseta (!) predstava, pri kateri ima »prste zraven«. Neprekosljivo spretno interpretira osebnost žalostnega Mihe. Poznavalci trdijo, da so ga redkokdaj videli v boljši formi. Očitno je spet enkrat opravičil naslov dobitnika plakete občine Škofja Loka, ki so mu jo odborniki podelili leta 1968. Nemara bi ne bilo napak, če bi kak odgovorni tovariš znova zastavil svoj glas ter pristojnemu republiškemu forumu predlagal, naj Audiča uvrsti na seznam kandidatov za Linhartovo značko. Zagotovo bi pristala v pravih rokah. I. Guzelj ,tudi v novem okolju ni oigo ostal nezapažen. Napredni lju- druš L°£rSilb desk Pri gasilskem leZ XI" so v Jožetu odkrili epogrešljivega sodelavca, polnega da£? S SVežih ideJ- Kot župnik v Iz-Dovtl x-,Je navdušil občinstvo ter niVu •"'glavobole resničnemu žup-tvoH,12 Reteč- Slednje so one dni lizma? Pravcato trdnjavo klerika-mir f US°reem dušni pastir, vzne-veS Spnčo Prepričljivega Audiče-prfžniposnemanja duhovščine, je raz hite m prek lokalnega časopisa dain °P(??arjati farane, naj ne nase- QaJo »volku v ovčji koži«. rjhl[ Prvega resnega srečanja z sem k°yi1f!n, šminkami dalje, ko vojak {V-letni bivši avstroogrski ln talijanski ujetnik nastopil Hans Christian Andersen: Cesarjeva nova oblačila Kranj tudi letos na republiški prireditvi Naša beseda 73 Od 9. do 12. maja bo v Velenju oziroma Šoštanju republiška prireditev NAŠA BESEDA 73, ki bo pregled najkvalitetnejših dosežkov tako pionirskega kakor tudi mladinskega gledališkega ustvarjanja. Tudi letos bodo predstave poglobljene s strokovnimi pogovori, ki bodo znotraj posameznih primerov načeli tudi splošnejšo problematiko gLeda-liškega dela. Razveseljivo je, da bo na tej prireditvi zastopan tudi Kranj in to kar z dvema ' skupinama oziroma predstavama, kar pomeni, da je doseglo občinsko srečanje NAŠE BESEDE 73 z 9. skupinami tudi lep kvalitativen nivo. — Tu je dramska skupina osnovne šole Stanka Mlakarja iz Šenčurja, ki je pod vodstvom Saše Šubic pripravila igrico H. V. Delfta »HURA SONCU IN DEŽJU« in tu je dramska skupina osnovne šole Simona Jenka iz Kranja z uprizoritvijo »POJOČE SKRINJICE« Nakamure Šinkiči v režiji Jožeta Kovačiča. Prva uprizoritev se odlikuje Knjižnica je demokratična Ceje zapisano, da je knjižnica demokratična ustanova, je potrebno to razumeti tudi tako, da ne sme biti več odnosa knjižničar : bralec. Knjižničar je samo še posredovalec tistega, kar bralec želi, bralec sam pa z odprtim tipom knjižnice tudi lahko ugotovi, kaj si želi. Samopostrežni tip knjižnice na Jesenicah je star že skoraj deset let, med prvimi v Sloveniji, prav tako so tudi odpravili že davno zastarelo zaračunavanje za vsako knjigo posebej. 30.000 knjig je razvrščenih po zvrsteh; od šunda do filozofije in knjig v drugih jezikih. Posebna polica je tudi za najnovejše izdaje, pa tudi za knjige, po katerih so narejeni filmi in TV nadaljevanke. Manjka samo še čitalnica, kije pa tudi že v načrtih, ko se bo celotna knjižnica preselila v nove prostore. Toda, potem bodo nastale nove težave s kadri. Pred sedmimi leti ie bilo v tei ustanovi za- poslenih več ljudi kot jih je danes, zato niti ni čudno, če knjižničarka Pionirskega oddelka opravlja delo še v Žirovnici, da je upravnica hkrati tudi izposojevalka knjig in podobno. Sodelujejo z vaškimi knjižnicami, kolikor pač morejo, zato je verjetno tam tudi premalo obiskovalcev, ne čutijo tolikšne odprtosti in lastnega sodelovanja. Razveseljivo pa je, da je na primer med sezonskimi delavci veliko zanimanje za knjige. Določen odstotek jih sega po zahtevnejših delih. Za celoto pa velja: delavski razred vodi kulturo, na žalost pa večji del nima stika z njo. Propaganda je preslabotna, zato tudi sloni vse na samoiniciativnosti, tako bralcev kot knjižničarjev. Knjižnica naj bi bila, oziroma njena funkcija je že, da je nekakšna služba komunalnega servisa. Potem je seveda tudi nujno, da ima vse, kar potrošnik potrebuje. Pravega sodelovanja, recimo, z Delavsko univerzo, šolskimi knjižnicami na Jesenicah pa ni, na ta način pa se naslovi nekaterih knjig pojavljajo v vseh knjižnicah. Razporeditev knjig po strokovnostih neopazno in spontano dopolnjuje bralčevo izobrazbeno obzorje, tistim pa, ki vedo, kaj hočejo, postane. knjiga resnična potreba. Pre- vanje godb Kranju V soboto popoldne je bilo v Kranju področno tekmovanje godb na pihala z Gorenjske. Tekmovanje v Kranju je bilo le eno od sedmih podobnih prireditev v Sloveniji, na katerih sodeluje 39 godb na pihala. Razen tega je bilo kranjsko tekmovanje združeno s praznovanjem 75-letnice kranjske godbe. Nastopili so pihalni orkestri iz Lesc, Gorij pri Bledu, Žirov, Hrušice pri Jesenicah, z Jesenic in iz Kranja. Prvo mesto na tekmovanju je osvojil pihalni orkester iz Kranja. Na sliki: godba na pihala iz Gorij pri Bledu. — A. Z — Foto: F. Perdan Kamere brnijo V Kranju, Škofji Loki in v vasici Breznica nad Poljansko dolino je ekipa ljubljanskih filmarjev med preteklimi prazniki posnela prve kadre barvnega celovečernega filma Begunec Kranj, Škofja Loka in njena okolica bodo spet enkrat rabili kot okvir dogajanjem v novem slovenskem celovečernem barvnem filmu Begunec, ki so ga pod taktirko režiserja Janeta Kavčiča začeli snemati med minulimi prvomajskimi prazniki. Kakor smo zvedeli, mora biti zgodba, postavljena v prva leta zadnje vojne, ko je Ljubljano okupirala italijanska vojska, prenešena na celuloidni trak čim prej, saj se nameravajo avtorji z njo predstaviti že na letošnjem festivalu v Pulju. Kavčič je z dosedanjim delom zadovoljen in pravi, da vse teče po načrtih — čeprav močno primanjkuje časa. Kadre v Škofji Loki so spravili pod streho zelo hitro, kajti zunanjosti Mestnega trga ni bilo treba dosti spreminjati in prikrojevati zahtevam scenarija Marjana Rožama. Poleg nosilcev glavnih vlog, igralcev Borisa Cavazze (SNG Ljubljana), Rada Šerbedžije, Rusinje Ljudmile Lisine in mlade Marine Urbane iz Kranja, ki smo jo gledali v Hladni-kovem »Ko pride lev«, je vodstvo pritegnilo k sodelovanju tudi precej kranjskih in loških amaterjev. Od režiserjevega znanja in od spretnosti protagonistov je odvisno, kakšen končni vtis bo zapustii. film. Odločilno vlogo pri tem pa utegne igrati tudi tehnika in. domiselnost snemalcev, ki so si ob nedavnem sklepu odbora za kinematografijo kulturne skupnosti SRS, da je treba zagotoviti dodatna sredstva, namenjena nakupu čim kvalitetnejšega barvnega traku, pošteno oddahnili. Ce bodo uspeli nabaviti material ameriške firme Eastman color, ima film mnogo več možnosti, da se uveljavi in da ga ugodno prodajo v tujino. * (.jg) i-5 predvsem z radoživim režijskim vodstvom, ki je znalo pri mladih igralcih doseči sproščene komične kreacije, pri čemer se njihov učinek lahko postavlja tudi kot prototip igralstva nasploh ne glede na starost izvajalcev; druga uprizoritev pa je odkrila svojo moč v študioznem in zelo občutenem režijskem pristopu do poetične dramske tčme, pri čemer je znala na prečiščenem in toplem prizorišču Saše Kumpa lepo uskladiti vživete in kultivirane mlade igralce. Upati je, da bosta obe skupini iz kranjske občine na svojem republiškem nastopu pokazali vsaj tolikšno kvaliteto kot na občinskem srečanju in da bosta s svojima prispevkoma dopolnili podobo slovenskega »mladega« gledališča. J. p. ustanova pričani so, da je konjunkturno zbiranje knjig zgrešena investicija, ker je treba post reči in ustreči tudi tistemu, ki si želi tudi manj brana dela. In takšnih je čedalje več. Za to je vzrok organizacija knjižnice, njeno dolgoletno vzgojno delo, čeprav je knjižnica pravzaprav v desetletnem zaostanku. Tu mislim predvsem na prostore, na podružnice, financiranje itd. V novih prostorih bo knjižnica šele lahko odigrala vlogo, ki ji gre, da bo ta prostor postal središče kulturnega življenja, izmenjevanj tudi med bralci samimi, kajti knjigo ljudje potrebujejo. Zgodilo se je, da je bil velik priliv obiskovalcev, ni pa bilo knjig. Sedaj je z republiškim zakonom zagotovljeno s sredstvi za kulturne institucije, toda ne še dovolj. Skoraj nerazumljivo je, da so sedaj v knjižnici zaposleni le štirje, čeprav strokovno usposobljeni, knjižničarji, pred leti pa jih je bilo še sedem. Knjižničarji so zaposleni praktično ves dan, dopoldne in popoldne, vprašanje pa je tudi, kako dolgo bodo še zmogli biti »infra struktura kulture«, kakor je izjavil Marko Hudnik. Poleg njega sta se pogovora udeležili še Mira Pšenica in upravnica knjižnice Vida Hudnik. Janez Poštrak Prizor iz »Vdove Rošlinke« v uprizoritvi Prosvetnega društva Jezersko. — Foto: M. Miklavčič Ob medsebojnih srečanjih gorenjskih in koroških prosvetnih društev Napredek in prosveta - to naša bo osveta Mar se to naše staro narodno-obrambno geslo, izza let ob prelomu stoletja, spet uveljavlja med rojaki onstran meje? Vse kaže, da je res tako in da je spričo neugodnega političnega vzdušja za zdaj taka kultur-, na oblika političnega dela Še najbolj smotrna. Vse drugače bo seve v bodočnosti, ko bodo v vsej Avstriji prevladovale napredne sile in strle šoviniste, ki kale mir med narodi in preprečujejo srečno življenje tudi v lastni hiši. Vendar pa sem se sam, na lastne oči, prepričal, da nasilje nad našimi rojaki rodi le protisilo — napredek in prosveto! Naša slovenska prosvetna društva onstran meje ne hirajo, nasprotno, vedno bolj živahno se uveljavljajo, pa bodisi z odrskimi nastopi, s pevskimi koncerti, s folklornimi predstavitvami, s predavanji, izleti in podobno. V eno od slovenskih prosvetnih društev, ki ima že dlje časa svojo folklorno skupino, se je v zadnjih mesecih prijavilo še šestnajst novih parov, ki. žele biti vključeni. Kdor pa prebira oba koroška slovenska tednika, razbere iz oglasov, da vsepovsod vabijo na svoje kulturne prireditve, da uprizarjajo igre sami ali pa da gostujejo pri njih amaterske skupine z Gorenjske in js Štajerske. Torej, življenje, da je kaj! Ta uvod se mi je videl umesten, spričo premajhne informiranosti naše javnosti o tem kulturnem delu. Stiki z rojaki onstran meje se zdaj vzdržujejo vse bolj le z medsebojnimi kontakti amaterskih društev, z gostovanji, pevskimi in drugimi srečanji — dosti bolj vztrajno kot uradni, medobčinski in meddržavni stiki, ki ob prvem pišu kar zamro . • ■ ŠENČURJANI V ŠKOCIJANU IN V ŽELEZNI KAPLI Izjemno dobro predstavo šenčur-ske mladinske sekcije tamkajšnje »Svobode«, ki jo je z resničnim igrskim posluhom pripravil Silvo Ovsenk in ki nosi značilen naslov »Dnevi naše sreče«, so gledali naši rojaki 30". marca letos v Skocijanu in 31. marca v Železni Kapli. O predstavi sami smo v Glasu že pisali takoj po premieri. Poslej pa se je zvrstilo še čez deset repriz in reči smemo, da so bili igralci zdaj, na Koroškem, že tako uigrani, da je bilo več kot očitno, da so ti mladi ljudje igrali sami sebe. Saj je odrsko delo namenjeno le mladim igralcem, še ne osemnajstletnikom. Toda ob uspehu obeh uprizoritev te igre na Koroškem bi rad načel drugo vprašanje. Namreč stopnjevanje v izboru odrskih del. Iti moramo naprej, navzgor. Ni res, da bi koro- Knjiga za najmlajše V četrtek, 10. maja, ob 11. uri bodo v stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja na Titovem trgu v Kranju otvorili razstavo knjig za najmlajše, ki jo je pripravila kranjska Pionirska knjižnica. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 24. maja. -jk __s . ; %M JLr A ško slovensko ljudstvo bilo zmožno razumeti le preprosto ljudsko igro ali nezahtevno burko. Koroški Slovenci ne tavajo več v kaki temi, so pač šli tudi oni z duhom časa naprej, njim dosežki sodobnosti niso neznani; kar poglejmo naprednost njihovega že skoro povsem zmehanizira-nega gospodarstva! Zato bo presneto prav, če se bomo tako mi kot rojaki onstran meje pre-orientirali v zahtevnejša odrska dela. Da to gre, da je odziv pri gledališkem občinstvu nadvse dober, smo se prepričali ob uprizoritvi igre šen-čurske mladine v Skocijanu in v Železni Kapli. Tako je bilo pred meseci tudi z uprizoritvijo Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjan-ski«, ko so v koroških vaseh igrali naši Jezerjani. Še kako so ljudje dojemali Cankarja; le nič strahu pred njegovo jedkostjo! Nasprotno, po predstavi je stopil k meni eden od najvidnejših predstavnikov koroških Slovencev in dobesedno rekel: »S Cankarjem prihajajte med nas, mi smo potrebni njegove ostre in jasne besede. Ne smemo zaspati v idilah. Buditi nas mora njegov bič. Tudi v naših dolinah je marsikaj šentflorjanskega. Iziđite še večkrat, posredujte Cankarja povsod; pa še z njegovimi »Hlapci« pridite. Zdaj je pri nas čas za Cankarjevo besedo. Ostati moramo biti budni, naostre-ni.« Srečanje Šenčurjanov z rojaki v Skocijanu je izzvenelo v kar pravo kulturno manifestacijo. Predsednik Slov. prosv. društva »Vinko Polja-nec« iz Škocijana Miha Kapp (poročil se -je pred leti na ljubljanski kmečki ohceti kot koroški slovenski ženin!) in Šimen Wrulich sta naslovila na šenčursko in svojo mladino niz spodbudnih misli. Prijetno srečanje je nato izzvenelo v vsesplošno pobratimstvo še v gostoljubni hiši Francija Piceja na Žamanju. Razpoloženje med rojaki je bilo po tem večeru tako nepozabno, da so koroški rojaki iz Škocijana že kak teden pozneje vrnili obisk in obiskali Šenčurjane v njihovem kulturnem domu. Predstava naslednjega dne v Železni Kapli je prav tako uspela, dvorana je bila polna, ljudje zadovoljni. Dobro razpoloženje in zahvalo mladim Šenčur j anom je po predstavi izrazil predsednik domačega Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« Peter Kuhar. JEZERJANI V ŽELEZNI KAPLI Na prvomajski dan sem spremljal igralsko družino Prosvetnega društva Jezersko na poti v Železno Kaplo, kjer so v prepolni dvorani ob osmih zvečer uprizorili veseloigro Cvetka Golarja »Vdovo Rošlinko«. Režisersko je delo zelo dobro pripravil Mirko Cegnar, ki ima sploh neki poseben posluh za uprizarjanje iger takega žanra. O igri sami v Glasu še nismo pisali, četudi je v tem času kot repriza prešla že prek številnih vaških odrov. Kar takoj je treba povedati, da delce ni zahtevno, pač pa nudi, če je dobro zaigrano, obilje razvedrila. Cvetko Golar, rojak iz Godešiča .pri Škofji Loki,-je prav s to komedijo doživel hude proteste ob njeni prvi uprizoritvi v ljubljanski drami. Ceš, da je igra pohujšljiva. Četudi današnje — tudi Cegnarjeva — uprizoritve niso nič cenzurirane ali spreminjane, je igra sedaj prej naivna kot pohujšljiva. Časi se spreminjajo in mi z njimi... Zaigrali pa so Jezerjani res dobro. Seveda je bil najboljši Balantač (Lojze Eržen). Takega Balantača tudi večji odri ne premorejo. Prav posrečena pojava je bila vdova Roš-linka (Polonca Šavs) in njen neuso-jeni ženin — kar preveč »zauber« — Rožmanov Janez (Herman Jakopič). Manico, Rošlinkino hčer, je lepo in živahno zaigrala Anica Jakopič. Lepotico Tončko (Marjeta Ka-štrun), Jernejca (Jurij Rebolj), Gašperja (Franci Tepina), Tomažina (Aco Karničar), Blažona (Izidor Karničar) in Tinčeta (Jožko Tepina), je treba le pohvaliti za dobro odigrane epizodne vloge, ki so pa v celoti prav tako pomembne kot nekatere glavne. Saj dostikrat prav epizodne vloge, razrešujejo osrednje zaplete. Omeniti, vsaj to — če se navadno niti ne zahvalimo! — je treba tudi one sodelavce, ki ob aplavzu nikoli ne pridejo pred rampo, to so bili tu inšpicient Milan Miklavčič, upravitelj luči Andrej Zadnikar in šepetalka Helena Šavs. * Kar lepo je doživljati take trium-fe, kot so jih amaterski jezerjanski igralci doživeli v Železni Kapli. Saj gre za očitno ljubezen in veselje do prosvetnega dela. Tembolj, ker ne gre za kake uradne stike, pač pa za prijateljsko sodelovanje rojakov z obeh strani meje. To so zares srčni stiki, zato so tako topli, zvesti in vztrajni. To sta izrazila tudi oba predsednika društev številnemu občinstvu, ki je prišlo k predstavi. V imenu Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« je Jezerjane pozdravil Peter Kuha., v imenu Prosvetnega društva Jezersko pa je Kapelčane pozdravil Jože Piskernik. KAPELCANI NA JEZERSKEM Poročilo pa mora vsekakor zajeti tudi nastop mešanega pevskega zbora Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« iz Železne Kaple na Jezerskem 28. aprila t. 1. S pevci je pripotovala tudi folklorna skupina pod vodstvom Jelke Kuharjeve. Pevce je vodil njihov dirigent Jožko VVrulich. Že dolgo ni bila dvorana prosvetnega doma na Jezerskem tako polna poslušalstva, ki je z navdušenjem in s hvaležnostjo sprejemalo lepo koroško pesem — zares sorodno, saj veljajo Jezerjani po govorici in po čustvih še vedno za Korošce! Moški pevski zbor je zapel vrsto umetnih iii ljudskih pesmi, izmed katerih so bile občinstvu gotovo najbolj všeč Lisičjakovi »Nedeljski jag-ri«, Pregljeva »Mam dro fletno na-vajano« in Kernjakova »Jes s'm ta liep Šiman«. Mešani zbor pa je zapel prav tako izbor umetnih in ljudskih pesmi, izmed katerih je doživela največ aplavza mogočna »Oj, Triglav, moj dom« pa tudi vse tri Kernjakove »Oj, ti norčava gvava«, »Rož, Podr juna, Žila« in »O, ti preburna ženska stvar«. Folkloristi pa so poleg svojih koroških, zaplesali še venček starih gorenjskih plesov. Naj še omenim, -da je bil. v času pred drugo svetovno vojno vodja pevskega zbora SPD »Zarje« v Železni Kapli narodni heroj France Pasterk-Lenart, ki je pozneje padel v bojih pri Mežici. Srečanje pevcev iz Železne Kaple z Jezerjani se je po koncertu razvilo v pravo prijateljsko in tovartško manifestacijo — prav po načelu starih narodno-obrambnih bojev: »Napredek in prosveta, to naša bo osveta!« Črtomir Zoreč razstava in prodaja NA BLEDU festivalna dvorana bled od 1 Jodo • POHIŠTVO •GOSPODINJSKI STROJI odprto vsak dan od H do tli) ure murka tudi v nedeljah POHIŠTVO ARTUR 18°|„ OSTALO POHIŠTVO © (razen izdelkov Krasoprema) HLADILNE 3., SKRINJE I REKLAMNA PRODAJA OMARIC ZA ČEVLJE II. A OD 190- 285 DIN DOSTAVA IN MONTAŽA KREDIT DO 15.000 DIN rli S POPUSTI IN REKLAMNA PRODAJA TUDI V NAŠIH POSLOVALNICAH V LESCAH IN NA JESENICAH OD 5.5.-28.5. 1973 90 let zadnjega jeseniškega »knapa« v Pravzaprav je vsako srečanje s astitljivo starostjo, ki vrh vsega ne 7°Čnk niti nadležne betežnosti niti -anrbtne in trdovratne bolezni, še Posebno doživetje. Častitljivih 90 let ranceta Čopa s Plavža na Jeseni-dn Je vrednih takega naziva, še Posebno, ker krepki Franc še vedno aa pogospodari, z užitkom prebira Koraj vse časopise in se še kar dobro 1 Pommja vseh minulih dogodkov. , /jlvUenjska pot Franceta Čopa je sam delovni dan. Že kot fan-šestnajstih let je delal kot rudar rnH £ jamah, kjer so kopali [l(?o. Tam je garal tri leta, vse doza r° niso leta 1907 rudnikov aprh: >>p0 osem ur na dan smo mla-1 vozili iz jam, bilo je naporno delo. preden sem se bil zaposlil, je bila rudnikih nesreča, ko je umrlo več uaarjev, a to mi ni vzelo poguma. Ue>ati je bilo treba!« trv em Je France hodil na »šiht«, v Do t"!? na Jesenicah- Tud> ko se je »v» i letib vrnil od vojakov, ga je vzela« tovarna, tokrat martinarna. n potem ga je zamikalo delo na že-^nici, kjer je kot premikač dočakal upokojitev. France Cop je moral trdo delati, žin J6 ^režlvlJal svojo številno dru-nii0' -.ena' skrbna in dobra mati l30vT!,h Petih otrok, mu je umrla jnh Pred desetimi leti sta dokaj Proslavila zlato poroko in lien- bU^favila 60 let skupnega živ-va , aJ skrbi za Franceta njego* navezan TMfija' na. kate™ je zelo svoie • Slcer Je imel France v i [ nje neizm6rno rad in je bil tiiH;nehnih skrbeh zanje. Morda zelo n3??1 tega' ker Je leta 1944 ter * Potrla smrt sina — partizana TZneta\ k/ je bil tudi partizan, dr..*; delavno, trdno partizansko n\c I iV° Nemci med vojno z Jese-Prent^! i- V Rovte' a tudi tam niso Težk sodelovati s partizani. DrehJ v n.enehnim odrekanjem so se bil n • V življenje in France je dal L \em najtrdnejši. »Vedno je lačen kar imel- četudi je bil sam ki 7?i!: P^r1. njegova hčerka Marija, ta S —1 ln spoštuje svojega oče-' Ji je padel mož-partizan, je "Sjf fe pr f«naj na prijetnih obronkih gozdov uhi? ■ gozdnih jasah. Cimdlje od Jajočega mestnega hrupa in testnega vrveža! Nedeljski izlet m^ule i" Miha sta bila enakega dilnnja' Sta navsezgodaj posa-fičh SVvJl družini vsak v svojega se »ri rven ,vo SU še vnučki, ki so selili J ga izleta neznansko ve- dy* in Miha sta se že prejšnji nili TgoVorila> kam jo bodo mah-• Pravzaprav sta skrbno preteh- POGOVORI O STRAZISCU pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (35. zapis) prevzela skrb za očeta in mu vzorno gospodinji. Njuno stanovanje pri Klinarju kar sije od snažnosti in čistoče, »Zdaj ne kadim več, tudi piti ne smem, ker sem že malo bolehen«, pravi skromni France Čop kot da bi bil res zelo betežen in bolan. Pa ga boste še vedno našli pred drvarnico, s sekiro v roki in tedaj si ne boste mogli predstavljati, da jih ima 90! Trdo življenje ga je utrdilo, tega zadnjega še živečega jeseniškega »knapa«. Trdo življenje, zmernost in skromnost ter dobro srce, ki še vedno izžareva v njegovih mislih in besedah. D. Sedej tala, kje so planinske koče odprte in kje zaprte. Brez smisla bi seveda bilo, da bi bila na nedeljskem izletu otročad žejna kljub temu, da sta ženi že poskrbeli za primerno količino osvežujočih sokov. A se nikoli ne ve, če morda le ne bodo do opoldneva vse popili in kaj potlej? Tako sta sukala volan po cesti v hrib in družno preklinjala vse tiste butce, ki se niso dovolj hitro umikali in so bili nasploh prismojeni. Le kdo hodi dandanes še peš po cesti, kjer kar mrgoli avtomobilov? Le zares zabiti lahko eno uro požirajo prah makadama! Na jasi pred kočo je bilo že več deset avtomobilov in prostor popolnoma zaseden. Miha in Dule sta morala zato peš nekoliko vstran od jase in to bi jima kmalu pokvarilo vso nedeljo. Kar štirikrat sta se morala vrniti do parkiranih avtomobilov, kar štirikrat nositi kot muli vso Ko smo si ogledali stare nagrobnike na šmartinskem pokopališču — to je bilo tam sredi letošnjega februarja — smo se pogovorili tudi o Francu Julianiju, »pastirju na gori svetiga Joshta, ki je bil rojen 15. ko-saperska 1756 in ki je umeri 14. grudna leta 1836«. Zaustavili smo se pri njegovem nagrobniku — žal, še vedno vzidanem v steno stare mrtvašnice — pač zato, ker mu je sam Prešeren sestavil nagrobni napis v verzih (tedaj pisanih še v bohoričici). Tiho — kot nepoboljšljivi optimisti — smo upali, da bo pristojen urad to stvar — restavriranje in vzi-davo Julianijeve nagrobne plošče v cerkveno pročelje, prostor kar čaka na to pietetno dejanje — medtem že uredil. Saj gre le za prijazno gesto do Prešernove umetnine pa tudi do spomina na vrlega pastirja z gore svetega Jošta. A nič! Kot vedno, naletimo tudi tu le na gluho lozo. (Trdinov gozd v Gorjancih, v katerega za-vpiješ — odmeva pa ni nobenega ...) PASTIR Z GORE Prelistaval sem cerkvene šema-tizme ljubljanske škofije — iskal sem podatke za Prešernove strice-duhovnike — in tako po naključju naletel na tole vizitacijsko oceno (po današnje: karakteristiko), ki dobesedno takole slove: Frančišek -Julijam, kaplan, doma v Biljani na Goriškem, roj. 15.10. 1756. Duhovnik postal 6. 9. 1782. — Razuma je bil bistrega, govornik dober. Kot bolj gorke krvi mož, je bil včasih tudi prav krepkih izrazov na pridižnici, zdravja je bil dobrega. Vse svoje študije izvršil v Gorici; zmožen, goreč, zgleden duhovnik, prijazen v občevanju, skrben v svoji službi, zato so ga ljudje povsod radi imeli, zlasti še, ker je bil darežljiv. — V Šmartinu pri Kranju služboval v letih 1790—1794. Od tod se je preselil na goro sv. Jošta kot duhovni vodja in kurat. Umrl je 14.12. 1836. — Na smrtni postelji vprašan, kaj nedeljsko kramo, ki je bila za njuni ženi nepogrešljiva. »Le kaj bodo dejali sosedje, če ne bomo kupili italijanskega ležalnika,« je tarnala Du-letova, »kaj si tak kmet, da boš pole-žaval kar na odeji!« In Dule ni hotel in smel biti »tak kmet« in je zato kupil malo mizico, štiri st()lčke, dva zložljiva ležalnika — vse v ljubkih barvah, posutih z rožicami, listki in pajacki. Skratka — moderno. Ko so se končno le namestili, sta morala soproga zakuriti ogenj — tako kot vsi nedeljski sosedje, čeprav so imeli doma obilen zajtrk in še več sendvičev s seboj. Dule in Miha sta pridno pekla in spekla okusne čevapčiče, nakar se je mladini zahotelo krajšega sprehoda do bližnje mlake. Soprogi se nista zganili, ker nedelja je le nedelja in zakaj druge lahko poležavajo, midve pa ne smeva! bode z dolžniki, katerih je mnogo imel po Stražišču in drugod, ukaže odpreti okno in ko se to zgodi, naredi velik križ čez vso okolico, rekoč: »Ego vos absolvo, bestil povere!« (Dobesedno: jaz vas odvezujem, uboge zverine; smiselno pa zveni lepše: odpuščam vam vse dolgove, ubogi ljudje! Ko vse to preberemo, nam postane razumljivo, zakaj je prav Julianiju z Jošta pesnik sestavil tako lep grobhi napis. Prešeren je bil zelo tanek, kar je zadevalo izbiro prijateljev. Kdor se je kdaj poglabljal v njegova pota in opravke, je spoznal, da so bili možje, ki jim je pesnik odprl srce, zares vrli možje. No, eden teh je bil nedvomno tudi naš Juliani. Le kako sta prišla v stik — pesnik in pastir na Gori — tega še ne vemo. Da pa bi Prešeren sestavil grobni napis po kakem suhoparnem naročilu, tudi ni verjetno. Naj zadostuje, Franc Juliani je moral biti tudi po škofijskem poročilu izvrsten, dobrosrčen človek. Da je bil kdaj pa kdaj hud na svojo grešno čredo, pa tudi ni bilo tako napak! Zvon na pisom Joštu s Prešernovim na- Nazaj so prišli vsi upehani, Miha in Dule še najbolj. Skakati sta morala za krotami, drezati v ribe, krmiti mravlje, se loviti in skrivati. Že sta olajšano žrla v odprta vrata planinske koče, ko se je obilni Mihovi soprogi še zahotelo mesa na žaru! Hočeš, nočeš, moraš! Dule je bil prijatelj, Mihi je pomagal in družno sta spekla novo porcijo. Mračiti se je že začelo, ko so pogasili ogenj in se napotili k avtomobilu. Štirikrat sem, štirikrat tja in vse je bilo v avtu. Kdo bi pospravljal še odpadke, saj jih drugi tudi niso! Ko sta Miha in Dule drugi dan hvalila blaženost delavnika, sta se trdno odločila, da v nedeljo nikamor več! Raje ob petih zjutraj s postelje, na vrt. S pametjo bosta ob delavnikih delala na vrtu pred hišo prav tako in toliko, da bo za nedeljo ostalo na vrtu zares »neodložljivo« delo! ■ D. S. KREKOVA PLOŠČA Ni potrebno biti nepristran glede krščanskega socialista Janeza Evangelista Kreka. Tako kot je on sam polagal temelje za prvo Jugoslavijo, tako so nekateri njegovi pošteni nasledniki sodelovali v narodnoosvobodilnem boju. Resda je bil Krek duhovnik, toda zaradi svojih naprednih socialističnih idej je bil v nenehnem sporu s takratno uradno cerkveno linijo. No, o Kreku govorimo sedaj le zato, ker je v prisojno vnanjo steno cerkve na Joštu še danes vzidana spominska plošča — nikomur še ni bila napoti — s Krekovim portretom v reliefu in vklesanim besedilom: Gorenjsko krščansko socialistično delavstvo svojemu velikemu učitelju Janezu Evangelistu Kreku Jugoslovanska strokovna zveza 6. 9. 1936. Krek je imel namreč na Joštu celo vrsto »socialnih tečajev« za slovenske in hrvaške izobražence. V spomin na te seminarje, kot bi rekli danes, so Kreku vzidali spominsko ploščo. Seveda je danes pozlata črk na plošči že zbledela — kot tudi spomin na Kreka in njegove takrat še rahle sanje o socialističnem svetu ... »Bil je po duši revolucionar, po prepričanju naprednjak in po srcu Slovan.« Tako je opisan Krek v neki biografiji. Sredi prve svetovne vojne je sestavil slovito majniško deklaracijo, ki je posredno vodila k ustvaritvi nove države Slovencev, Hrvatov in Srbov — prve Jugoslavije. Gorenjski rojak s Prtovča nad Sel-cami je že leta 1918, tik pred svojo smrtjo, izpovedal vodilo, ki velja še danes: »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: kako boste združili vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje.« JO ŠT — JUDOCUS Obljubil sem še razlago imena sv. Jošta — dosti nenavadnega svetnika, po katerem le malokdaj krstijo — v Stražišču pač, drugje ne. Sv. Judocus ali sv. Jogodocuh je bil angleški kraljevič. Živel je v 7. stoletju. A namesto krone in žezla si je izbral puščavniško revščino. Ni živel zase, skrbel je za druge. Umrl je 13. decembra 653 — ta dan je torej njegov god. Seveda je njegovo ime v koledarju tega dne šele na poslednjem mestu, pred njim sta še dve devici-mučenici: Lucija in Otilija. No, zares naključje je tako naneslo, da je zanimiv svetnik dobil tudi zanimivega varuha svoje romarske cerkve, Simona Vačavnika. Ni znano, kje se je mož rodil, le to vemo, da je od 1. 1738 pa do leta 1756 služboval na Joštu in da je tu, v kripti pod cerkvijo, tudi pokopan. Na bližnji steni je vzidana plošča z napisom-kronogramom: HIC LATET INGESTUS SIMON DIRECTOR IN URNA (slov.: Tukaj počiva v rakvi skrit vodja Simon). Le od kod besedica direktor? Jošt je bil nekdaj tako močno obiskovana božja pot, da je moralo biti na Gori vedno po več duhovnikov, včasih tudi do petnajst. No, vsi ti duhovniki so morali pač imeti svojega vodjo, rektorja ali direktorja. Črtomir Zoreč lvO ZO RMAN 8 Draga moja Iza 2 Ti Prosto Sem P°ribal. da so bile podnice svetlo rumene in da je Antoni ^Polnil zadah po vlagi. Napravil sem, kakor me je učil potem ; vedro sem stresel prgišče sode, nalil nanjo kropa, nad d k3 Sem se s sirkovo krtačo in vrečevinasto krpo spravil kraju rm" Je bil še Anton, sem bil s takim delom hitreje pri Plazil't L-Sem- manJši in bolj droban, kakor podlasica sem se je od °i.i n?ri- Zadnji čas pa sem se tega dela odvadil, zato me Uniaza anJanja bolelo v križu. Ko sem nazadnje pljusnil stavil v°riVOdo čez balkon, ko sem obesil krpo na ograjo in po-in Si D t?ro s krtačo v kot, sem z olajšanjem legel na otomano Odprta*" al ci8areto- Glavo sem naslonil na opaž in se skozi K0|i/ata zagledal v temne krošnje kostanjev, takole , r,rat je Anton strmel vanje... vsako soboto, ko je Pozabil -n ka(lil in Cakal na večer... zamislil se»je in kar pepela i°a ciSaret°. da je zrasel na njenem koncu dolg stožec stresel t Se Prevesil in bi padel na odejo, če bi ga jaz ne pre- Ce ' P^.Pelnikom moj velik' le sem se držal v Antonovi bližini. Bil je bil ker J;1 • at> v vsem bi mu bil rad podoben in ponosen sem Leža?e je klicalza "Prodo. iznenaH ln kac,il in strmel v temne krošnje, potem pa je »Zri a Planil Pokonci in dejal. Tač? imi no mal° čevlje!« SraJco T- sem se vrnil z očiščenimi čevlji, si je že preoblekel g^mbe P Navezal rdečo kravato in si pripel bleščeče zapestne Zadrtmii ,okIeknil sem, mu pomagal, da je stopil v čevlje, in mu gnu vezalke. potlej boš kmalu nazaj?« T^ mo treba čakati.« Pa Prav; P()menilo, naj ležem in zaspim. Legel sem že, zaspati YSako Urfa njegovega naročila nisem mogel. In nisem hotel. Je Zaptd n S(in/ slišal biti in ob slehernem oddaljenem koraku, ki trenutkovH p očniku> sem se vznemiril. Če me je že za nekaj premagal spanec, me je predramil veter, ki je močneje zavel skozi krošnje kostanjev, ali žvenket pasje verige na dvorišču. Anton je pel s Kovači, ki so ob nedeljah vsi nosili rdeče kravate in bleščeče zapestne gumbe. Kadar so peli, se je navadno vračal šele proti jutru. Takrat mi ni naročal, naj zaspim, takrat ga tudi čakal nisem. Če je prihajal od Kovačev, me je vsakokrat zbudil, ker je hrupno odprl vrata in ker je zarobantil, ko je zadel ob stol: »Drek!« S Karlo se je zmeraj vračal tiho. Na Karlo sem čakal, ko sem odganjal spanec, dokler me škripanje stopnic ni napravi-lo povsem budnega. Anton se je vzpenjal počasi, prav trudil se je, da ne bi povzročal šuma, in noge, ki so mu sledile, nič manj. Jaz pa sem za vsako desko vedel, kako zaječi, in sem jima sledil do vrha. Ko so se odprla vrata, je sobo zalila mesečina. Takrat sem se pritajil, zaprl oči in enakomerno sopel in se bal, da me'bo izdalo srce, ki mi je divje razbijalo pod odejo. »Zbudila ga bova,« sem slišal reči Karlo. In Antona: »Takle spi kakor polh.« Previdno sta zaprla vrata, da je prostor spet potonil v mraku, zavesa na šipi pa je le prepuščala toliko svetlobe, da sem razločil obe postavi, ki feta se združili v eno, se ločili in se premaknili k Antonovi otomani. »Daj no!« »Toliko gumbov ...« »Pusti, bom sama!« Šepetala sta, glasovi so bili sikajoči, kakor v spovednici, besede so se ostro zadirale V mrak in obleka je šelestela, ko je padala na tla. Ženska postava pri otomani se je luščila iz sivine in je bila nenadoma vsa bela, varljivo mi je utripala pred očmi, jaz pa sem se prilepil na rjuhe, ko sem jo opazoval, telo me je bolelo od nepremičnosti in na čelu se mi je nabiral znoj. Bilo je drugače kakor na kopališču. Grigorjeva Vera je bila samo podoba, živa in resnična, a vendarle samo podoba. Karla je bila dosti več, bila je naval krvi v žilah, pridušen stok, ščeme-nje v tilniku, ko so se mi mravljinci sprehodili po hrbtu in me je nosilo kakor na splavy. »Takole mi je všeč ... golobica,« sem slišal Antona. »Ti je res?« »Takole bi do jutra ...« »... do konca ...« Karlin vzdih je bil globok, nič več zadržan, prihajal je nekje iz dna, in telo se ji je za trenutek vzpelo, potem pa se je prelomilo v pasu in omahnilo. Vzmeti so zaječale, iz kota pa je prihajalo sopenje, kakor da se borita za prostor na ozki otomani. Še dolgo po doživetjih s Karlo sem bil prepričan, da prinaša ženska bolečino, ki je človeku usojena. Pred Antonom nisem imel skrivnosti, da sem ponoči bedel, se mu pa le nisem upal priznati. Zato sem zjutraj umikal pogled. Vlekel sem si odejo čez glavo, da bi še malo spal, da bi ne videl in ne slišal nedeljskega jutra. Toda Anton mi ni prizanašal. Bil je kakor sončni dan, ki se je obetal. Naj je prebedel noč s Kovači pri Nebeškem očetu ali s Karlo v postelji, zjutraj je vstal kakor vsak navadni dan. Požvižgaval si je, ko se je bril pri odprtih vratih, in me priganjal: »Spravi se že iz postelje!« Nedeljska jutra so bila pri nas polna tekanja in pljuskanja vode in likanja in iskanja pravih nogavic. Mama naju je z Ano pripravila za k maši. Oče in Stane sta bila že odšla, k prvemu opravilu v farno cerkev, kjer je Stane stregel, Antonu se pa ni mudilo, ker je odhajal po svojih poteh. To pravico si je vzel sam. Začel je tako, da je postaval z vrstniki pred cerkvijo, kasneje pa tudi do cerkvenega praga ni več prišel. Oče je kmalu spoznal, da je tu vsaka beseda odveč, zato je modro molčal, mama pa je večkrat očitala: »Vsaj zaradi ljudi bi šel... če ti že za vero ni.« »Drek pa ljudje!« »Kako govoriš, Anton!« »Kakor sem se naučil.« »Pri svoji druščini, saj vem.« »Kaj ti je druščina napoti?« »Nisi delavski, zato ni treba, da bi hodil z njimi.« »Kaj pa, če ne delavski? Vreče prenašam . . .« »Nekoč bo vse tvoje.« »Prav mar mi je.« Mama se je zgrozila ob toliki brezbrižnosti. Vse upanje je gradila na Antonu, z njim se je tudi sama vračala v stari dom " »Nekaterim tvojim prijateljem še žandarji gledajo pod prste . ..« je očitala Antonu. Odlomek iz roman« Iva Zor-mann Draga moja l/a, ki ga je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado. C* k^ Ijji 7 Sreda — 9. maja 1973 Prvi maj z manj lepe plati Prazniki so mimo. Mimo je pet, šest, lepih dni, ki smo jih preživeli bodisi na izletih, v planinah ali ob morju, bodisi doma, na vrtu, pred televizorji, v družbi sorodnikov in prij'ateljev. Ostdli so le spomini. Prijetni in neprijetni. Da, tudi neprijetni, grdi spomini, ki mednarodni dan delavcev postavljajo v kaj čudno luč. »Škandal, ti rečem, škandal! Daj, napiši kaj o tem. Napiši in pokritiziraj, morda bo vsaj malo zaleglo, morda bo prihodnje leto bolje.« Kamorkoli sem l., 2. in 3. maja prišel, kjerkoli sem se prikazal, povsod so znanci iti neznanci bolj ali manj ogorčeno zahtevali, naj prek časopisa ožigosam početje, ki nam zares ni, v čast. Gre za prvomajske kresove, za staro, v bistvu čisto prikupho tiavddo, da na predvečer najbolj svečanega spomladanskega jutra zakurimo ognje ter z njimi vtisnemo zadnji aprilski noči slavnostni -pečat. A žal se običaj zadnje čase sprevrača v svoje nasprotje, v simbol nekulture ljudi in malomarnosti. Namesto grmad dračja, stisnjenih k okoliškim vrhovom, pod primerno oddaljene vzpetine, ki so od vsepovsod dobro vidne in ki ne ogrožajo niti poslopij, niti gozdov, je bilo gorenjsko prebivalstvo (in še kakšen turist zraven) prisiljeno gledati, kakq neodgovorni posamezniki tik ob gosto naseljenih četrtih, v dolinah, globelih in na ravnicah, neovirano žgejo gromozanske kupe gum. Nihče jih ni skušal zaustaviti, kaj šele kaznovati. Goste, črne, smrdljive koprene dima so kot strupen plašč obvisele nad hišami, poneznažile okna in razobešeno perilo, spravile gospodinje v obup, astmatike v kašelj in sprehajalce v bes. Iz večine pogorišč se je kadilo nepretrgoma kar 24 ur, ostanki napol zgorelih avtomobilskih plaščev pa bodo najmanj dva, tri mesece, dokler trava in dež ne zabrišeta sledov, osrečevali srca sosedov. Slehernemu občanu, ki premore vsaj ščepec možgan, mora ob takšnem ravnanju zavreti kri. Priče smo namreč legalnemu izigravanju prizadevanj za varstvo okolja, za čistejši zrak, travnike in zelenice. Po eni strani naj bi krajevne vlade v skladu z zakonom čim prej opravile načrtna merjenja atmosfere, poiskale glavne grešnike ter sprejele ustrezne ukrepe, po drugi pa mirno gledajo, kako skupine omejencev pod »firmo« počastitve praznika dela ogrožajo zdravje državljanov. Naj mi bo oproščeno, ker bom v pričujočem (neplaniranem) prispevku spet enkrat končal s primerom Škofje Loke. Vem, da v Kranju, Radovljici, Tržiču in na Jesenicah ni bilo nič bolje — pritožbe dežujejo od vsepovsod — ampak kot Ločan pač morem navesti samo par konkretnih »cvetk«, vzetih iz svojega konca. K stvari torej. Kopa pri Plevni (baje so njeni »avtorji« dobili uradno dovoljenje pristojne občinske službe) je vsebovala več kakor 70 avtomobilskih zračnic. Naj dodamo, da so plamtele le pičel streljaj od postaje milice in od gosto pozidanega kompleksa vzdolž ceste proti Trati in Ljubljani. Na planjavo blizu sedeža Komunalnega podjetja(J), slabih 150 metrov proč od Novega sveta, so odpadlo gumo vozili kar s kombijem in sestavili spoštljivo grmado stopetindvajsetih zlahka vnetljivih avtomobilskih plaščev. Dovoljujem si dvomiti, da je kombi vozila otročad, na katero se bodo prejkone izgovarjali referenti, načelniki in drugi. Ob Sorški poti, komaj lučaj stran od dolge vrste stanovanjskih zgradb, je prav tako razsvetljeval temo goreči hribček zlizanih mišelink, semperitk in podobnih znakov standarda. Še bi lahko naštevali, lahko bi pogledali v Selško in Poljansko dolino, a naj bo dovolj. Saj vendar ni nihče kriv! KS baje nima nič zraven, milica ni dobila nobenega izvršnega naloga, oddelek za splošno-upravne zadeve SOb daje prozorna pojasnila, komisija za varstvo okolja zavrača sleherno odgovornost, sanitarci molčijo, možje od protipožarne zaščite tudi... I. Guzelj Misli o betonski njivi V aprilu letos sem bil na sestanku v Stranjah, kjer so razpravljali o predvidenem zazidalnem načrtu. Bilo je precej jeze in ihtavih besed, ki so tu pa tam celo zasenčile trezen pogovor. Še pod vtisom te razprave sem doma odprl radio in kot nalašč je bila na sporedu aktualna tema. Sestavek o zazidavi zemljišč je napisal dr. Albin Stritar z Biotehniške fakultete. Naj navedem nekaj njegovih misli, ki so resno opozorilo in opomin za načrtovalce: »Kaj neki misli in čuti sebičen človek, ki se loti črne gradnje na najbolj kmetijski zemlji? Ali ne gleda kratkovidno občinski delavec, ki pojmuje kmetijsko zemljišče samo kot neposredno materialno dobrino, ki je z njo moč spretno tržiti in kup-čevatil Ali ne bi kazalo bolj razmisliti, preden se dobro kmetijsko zemljišče zamenja za cestni prostor? Ali ni često premalo tankovesten strokovnjak, ko v kmetijskem prostoru načrtuje hiše in stanovanjske zasel- ke? Saj pogosto poudarja samo to, kako bodo videti bodoča naselja, hiše, tovarna ... To pomeni, da ne smemo zidati in graditi, če so stanovanjski zaselki, ceste in železnice škodljive kmetijskemu prostoru. Ko bi stalno ravnali tako nekontrolirano, bi spremenili vso našč prelepo deželo v kup betona in opeke, v nekakšen živ muzej ...« Dr. Stritar nadalje navaja, da so vsa velika mesta po svetu grajena na manjvredni kmetijski zemlji. Ameriška mesta na vzhodni obali ležijo tako rekoč na barju. Stockholm, Leningrad in Tokio so nastali po osuši tvi manjvrednega prostora. Kako pa je pri nas? Kar poglejmo ljubljansko okolico. Ljubljansko barje čuvamo kot znamenitost, medtem ko se industrija nezadržno širi na račun kakovostnega njivskega sveta in na prodnata ravninska zemljišča. S tem ogrožajo tudi vir zdrave pitne vode. Ne pozabimo, da v Ankari pitno vodo prodajajo, tako malo jo imajo. J. Vidic 3000 ljudi na razstavi mineralov V nedeljo ob 19. uri so v Tržiču zaprli I. mednarodno razstavo mineralov, ki so jo organizirali na pobudo, zbiralca mineralov iz pobratenega francoskega mesta Ste Marie aux Mineš Francoisa Lehmanna. Na razstavi, raztezala se je na 170 kvadratnih metrih v prostorih paviljona NOB in šole heroja Bračiča, se je predstavilo 50 zbiralcev mineralov in kamenin iz Avstrije, Francije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Švice in Jugoslavije. Od naših smo videli prečudovite, a malo znane minerale rudnika iz Mežice, rudnika Brez jutranjih maliganov Končno se je s sklepom občinske skupščine tudi kamniška občina priključila akciji za prepoved točenja alkoholnih pijač v jutranjih urah. Prepoved velja za čas med 4. in 7. uro zjutraj. Za kršitev odloka so predvidene dokaj ostre kazni. Tako kot drugod so tudi v Kamniku imeli nekaj pomislekov proti tej prepovedi, toda zmagala je trezna odločitev. J. Vidic 8 %JH lur iot iz Idrije ter kombinata iz Trepče, razen tega pa še minerološke zbirke Zavoda za raziskovanje Krasa in minerološkega oddelka Fakultete za naravoslovje in tehnologijo iz Ljubljane, ki je bila pokrovitelj edinstvene prireditve v državi. Večina obiskovalcev od blizu in daleč, med njimi je bil tudi župan francoskega mesta Ste Marie aux Mineš Paul Bauman z ženo, se je prvič srečala z neznanim svetom in čudovitimi, lepo in pravilno oblikovanimi kameninami, ki jih je tisočletja snovala narava. Razstavljavci, predvsem tuji, so minerale medsebojno izmenjavali in kupovali oziroma prodajali. Cene nekaterih mineralov so bile nizke in dopustne vsakomur. Kakšno je bilo zanimanje za nedeljsko razstavo v Tržiču, pove podatek, da si jo je ogledalo skoraj 3000 ljudi! Ob priliki razstave je bila odprta tržiška pošta, kjer so obiskovalci lahko kupili posebne pisemske ovojnice z znakom razstave in posebne znamke, poŠta pa je izdala tudi priložnostni žig. predsednik pripravljalnega odbora profesor Josip Rakovec nam je po razstavi dejal, da je prireditev odlično uspela in da je »led prebit«. Večina razstavljalcev je že obljubila, da bodo prihodnje leto prvo majsko nedeljo spet prišli v Tržič na podobno razstavo, ki bo še privlačnejša, saj bo v novi osnovni šoli v Bistrici. Na razstavi prihodnje leto bo zanesljivo še več predstavnikov Jugoslavije, ki slovi kot zakladnica čudovitih mineralov. J. Košnjek Loški filatelisti razstavljajo Člani filatelističnega društva »Lovro Košir« iz Škofje Loke se Že več mesecev pripravljajo na razstavo znamk, ki jo bodo v petek, 18-. maja, popoldan odprli v galeriji Loškega muzeja. Razstava, posvečena tisočletnici ozemlja, je drugi tovrstni prikaz dela društva, katerega prizadevanja so javnosti — žal — bolj malo znana. Pokroviteljstvo nad redkim kulturnim dogodkom je prevzelo PTT podjetje Kranj. Ob tednu gozdov in 20-letnici Gozdnega gospodarstva Kranj so v četrtek v avli občinske skupščine Kranj odprli fotografsko razstavo z naslovom Gozd in človek. Razstavo so pripravili člani fotokluba iz Gorenje vasi pod vodstvom mojstra fotografije Vlastje Simončiča. — Foto: F. Perdan Spet izredna konkurenca Za udeležbo na dirki Nagrada Loke '73, ki bo 27. maja, se že zdaj poteguje več kakor 150 dirkačev iz 17 držav Skrbno sortirana zbirka dcmačih in tujih poštnih nalepk bo razdeljena v več tematskih podskupin, posvečenih bodisi turizmu, umetnosti in kinologiji, bodisi spominskim upodobitvam in upodobitvam predsednika Tita. Posebno pozornost so zbiralci sklenili izkazati rojaku Lovru Koširju, »očetu« poštne znamke, po katerem ustanova nosi ime, ter seveda sami Loki, ohranjeni na starih žigih in pečatih. Izdati nameravajo tudi katalog s pregledom in izčrpno razlago celotnega gradiva. Dodamo naj, da je društvo pritegnilo v akcijo vseh svojih 60 sodelavcev, vključno z mladino, združeno v lastni sekciji. Slednja je odgovorna za ureditev kolekcij o špdrtu, vesolju itd. Kot že triindvajsetkrat po vojni, bo tudi letos, konec maja, škofjeloško AMD organiziralo veliko cestno-hitrostno dirko za Nagrado Loke. Čeprav zaradi pomanjkanja sredstev 4,5 kilometra dolge proge ni bilo moč razširiti in prenoviti ter jo prilagoditi zahtevam, ki bi po mednarodnih normativih dopuščale izvedbo svetovnega prvenstva, posvečenega 1000-letnici ozemlja, je zanimanje zanjo vseeno izredno. O tem zgovorno priča podatek, da so na sedežu društva in pripravljalnega komiteja — vodi ga predsednik SOb Tone Polajnar — slab mesec pred tekmovanjem našteli že več kakor 150 okvirnih prijav dirkačev iz 17 dežel, ki želijo voziti bodisi v eni, bodisi v dveh ali treh od šestih kategorij (skupno okrog 245 startov). Kdor pozna razmere in ve, da propustnost steze znaša le približno 140 startov (v vsakem razredu 25 — 30), ne bo več dvomil o dostojnem kvalitetnem nivoju bližnjega spopada mojstrov jeklenih konjičkov. Cim večje je namreč zanimanje, tem strožji izbor, lahko delajo organizatorji, ki so se odločili povabiti v Škofjo Loko zares samo najvolj znana imena. Absolutni rekord proge — trenutno znaSa 145,163 km/h — je očitno ogrožen, saj bodo vsi motoristi, zlasti oni s stroji do 350 in do 500 kubičnih centimetrov, skušali pospraviti v žep 7500 din, kolikor znaša nagrada za postavitev novega najboljšega časa v enem krogu. Kar zadeva celotne stroške, naj bi ne presegli 570 tisočakov. Pokriti jih nameravajo z denarjem od reklam in oglasov ter z vstopnino. Slednjo so sklenili letos zvišati na 20 oziroma 10 dinarjev. To je, upoštevajoč zares elitni značaj športnega dogodka, še zmeraj zelo nizek znesek. Isto velja za spored in parkirnino (5 din). V V KRANJU od 9. do 19. ure Na Dunaju spominska plošča Antonu Janši V teh dneh mineva natanko 200 let, odkar je umrl znani čebelar Anton Janša iz Breznice. Bil je svetovno znan čebelarski strokovnjak in učitelj na prvi svetovni čebelarski šoli na Dunaju. Zato je bila v nedeljo v dunajskem dvorcu Augarten velika slovesnost, na kateri so odkrili spominsko ploščo velikemu Gorenjcu, čebelarju Antonu Janši. Slovesnost sta pripravili Zveza dunajskih čebelarjev in Zveza čebelarjev Slovenije. Na prireditvi, ki se jo je udeležilo skoraj 300 čebelarjev iz naše republike, je bil tudi jugoslovanski veleposlanik v republiki Avstriji Mitja Vošnjak. -j k Ločani računajo, da si bo dirke, ki jim je v preteklih sezonah prisostvovalo 390.000 ljudi, tudi zdaj ogledalo precej ljubiteljev hitrosti. Pokroviteljstvo nad spektaklom sta prevzeli podjetji Transturist Skofja Loka in Iskra Kranj, (-ig) Dva dni po otvoritvi, v nedeljo, 20. maja, pa bo v hotelu Transturist srečanje filatelistov Slovenije. Cilj posveta, ki ga kajpak organizirajo Ločani, je izmenjava mnenj in izkušenj ter medsebojno spoznavanje prijateljev tega lepega in koristnega konjička. I. G. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Radovljica razpisuje prosto delovno mesto direktorja šolskega centra v Radovljici po 2. členu zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 20-113/70) z naslednjimi pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti visoko izobrazbo pedagoške smeri, strokovni izpit in vsaj 5 let vzgojno-izobraževal-ne prakse. Vloge z dokazili o izobrazbi in s potrdilom o nekaznovanju je treba poslati na naslov »Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Radovljica« v 15 dneh od dneva objave. \t > - Razpisna komisija delovne organizacije Komunalni servis Kranj * razpisuje na podlagi 72. člena samoupravnega sporazuma TOZD delovno mesto direktorja delovne organizacije Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri (II. stopnja), 8 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih in od tega najmanj 3 leta na vodilnem delovnem mestu v obrtno komunalnih dejavnostih; 2. da ima organizacijske sposobnosti in znanja za vodenje delovne organizacije.ter moralno-politične kvalifikacije. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev ter dokazilom, da doslej ni bil kaznovan in da ni v kazenskem postopku, mora kandidat poslati v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: Komunalni servis Kranj, Mladinska 1, razpisna komisija za delovno mesto direktorja delovne organizacije. Kmetijsko živilski kombinat Kranj objavlja prosto delovno mesto prodajalke za nadomeščanje odsotnih na dopustu, za določen čas od julija do septembra 1973; Posebni pogoji: K V prodajalka ali NK delavka s prakso v trgovini. Zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki. Osebni dohodek je dober — po dogovoru. Delo je primerno tudi za mlajšo upokojenko. Interesentke lahko dobe podrobne informacije pri vodju Maloprodaje v TOZD Komercialni servis v Kranju, Cesta JLA 2, ki sprejema tudi pismene ponudbe. Prodam a Prodam 20 kub. metrov DESK. ^rjane Lado, Partizanska 24, Šen- 2773 Prodam KRAVO, dobro mlekari-co> ki bo petič teletila. Kokra 51, Jezersko 2772 dve diatonični HARMO-VJi-Tenetiše 12, Golnik 2774 MAGNETOFON (na elektriko in inržrj®^ in 7 KASET prodam za din. Markuta, Partizanska 27, KranJ 2775 dobro ohranjeno SLA-^OREZNICO ultra 3 s puhalnikom vengo. Srednja vas 55, Šenčur p i 2723 K ^rodam KROMPIR igor. Suha 33, \?nJ 2724 Nlrn61]1 Prodam ročno STISKAL- °ddelku Nasl°V V °glaS^ mlado KRAVO s telič-Zg. Bela 22, Preddvor 2726 Tn5l?d^m KOSILNICO BCS 127. J? /ranc' Rovt 10- Selca 2727 SKp° x^ yiseče, rdeče GORENJ-Kron .KAGELJNE. Šolar Vinko, SSi Doma popoldne. 2728 vsa K0NJA, sposobnega za Kmečka dela. Podreča 26, Kranj pr i 2729 mon? »ani. 23 kv- metrov rabljenih p 122 2730 0PP^m 5000 kosov STREŠNE Jamali ^bobrovec. Oblak Tine, PrnH Kranj 2731 (eavH?fm stara OKNA z mrežami ^gavtri) od hiše. Jama 23, Kranj 2732 cr o* c (jr^miF OTRoll?! d°^ro ohranjen globok barve r V0ZIČEK rdeče-bele na Sv n u d°govoru. Tonja Ire-ProH?uh 49-Škofja Loka 2733 prodam KRAVO simentalko, ki-Alojz ^78 xtretJič teletila. Resman 8kem' 22' ®egunje na Gorenj- Sl[rodam GOZD, BUTARE in DE? Cerkli* °Paže- Poizve se v trafiki ,e 2735 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini ?9di!'«maja do 17■ maja od dr' iS?' zjutraj bo dežurni v m,?x Gregorčič, tel. 89060, Zdravil Primerih pa kličite Škofja Loka' ^GtTeS^0 " VprCŽne pr_ . "je «, Cerklje četrtič t ,KRAV0> ki bo ta mesec pLUr t eletila, in malo rabljen ProHaLenart 3» Cerklje 2737 steyer i?1 "?alo rabljen TRAKTOR nik i9fi70 §M s kosilnico E tipa, let-43, Grn/' ^Hufca Franc, Ponova vas Po^Pjje 2738 SKO žPt ^ ceni prodam BETON-GHnip\ ^ Premera 8 in 10 mm. Je Cerklje 2739 VI-2736 Kranj n,- »Gorenjski tisk«, Stavek te ^oše PiJadeja L Krani ' V »Gorenjski tisk« LjudskH Združeno podjetje K-PitaHevPara2V1Ca'M Lj>ubljana' niStv« • " Naslov ured- Moše S..uPrava lista: Kranj, račun ^aŽe->a " Tekoči 51500 fift\?DK v glavni 1'101J52 " Telefoni: UredniW Hrednik, odgovorni predniŠtvoln 2,T?Va ^^ ^1-860 novinarji S 30 dinletna 60 din, polletna 7°Par\i°fna 73 1 številko 15 din , a 1 °Slasi: d« 10 besed 2 di": Vs&ka nadaljnja beseda p0PUsta naNT°Čniki imaj° 25 % ne obi«» .Neplačanih oglasov PromJtJav Jamo- " Oproščeno nemga davka p« pristojim mnenju 421-1/72. Iščemo ulični lokal v Sloveniji za prodajalno alkoholnih in brezalkoholnih pijač Damo solidno najemnino, lastnik lokala ima možnost za- Josliti se kot poslovodja, nteresenti naj pošljejo ponudbo na naslov VINOPRODUKT, Zagreb, Vodnikova br. 12. Prodam enosobno STANOVANJE v Ljubljani ali zamenjam za v Škofjo Loko. Ponudbe poslati pod »nagrada« 2766 Oddam opremljeno SOBO s posebnim vhodom. Pogoj je predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku 2767 zaposlitve Iščem UPOKOJENKO za varstvo tri leta starega otroka od 7. do 12. oziroma od 13. do 18. ure (lahko tudi na svojem domu). Čeme, Partizanska 10, Kranj 2690 r posesti Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1967. Doma od 15. ure dalie. Likar Vida, Delavska cesta 19, Kranj 2740 Prodam MOTOR JAWA 350 ccm. Vadnov Mirko, Šorlijeva 8, Kranj 2741 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen AMI 8, letnik 1971. Ogled od 14. ure dalje. Vampelj Vlado, Zg. Gorje 1 pri Bledu 2742 Prodam AMI 8, letnik avgust 1971, odlično ohranjen in garažiran. Informacije: Kregar Ivan, Rozmanova 11, Kranj, telefon 22-415 2743 Prodam FIAT 850. Kokrški log 4 (Primskovo), Kranj 2744 Prodam MOPED 14 VN predelan na T-15. Bizjak Stane, Jezerska cesta 39, Kranj 2745 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1970 in PEUGEOT 204, letnik 1968. Hotemaže 60, Preddvor 2746 Prodam VW 1300, letnik 1966. Sp. Besnica 8, telefon 24-928 2747 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Dereta Božo, Podljubelj 104, Tržič * 2748 Prodam FORD TAUNUS 17 M, letnik 1967. Markuta, Partizanska 27, Kranj 2749 Prodam novo MOTORNO KOLO CZ 175 šport za 3600 din. Turšič, Kidričeva 18, Kranj 2750 Prodam avto AUSTIN 1300, letnik 1970 — november, prevoženih 43.000 km. Vinko Resnik, Šorlijeva 21, Kranj 2751 FIAT 125, letnik 1970, odlično ohranjen, registriran do februarja 1974, ugodno naprodaj. Mlakar, Cesta na Lipce 10, Lesce 2752 Poceni prodam FIAT 850, letnik 1970. Vrba 18. Ogled v sredo popoldne. 2753 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVA 750, letnik 1967, 74.000 km. Kranj, Štirnova 8 2754 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Ogled popoldne. Ra-movž, Stošičeva 5, Kranj 2755 Prodam osebni avto VW 1200, leto izdelave 1962. Gašperlin, Bašelj 22, Preddvor 2756 Ugodno prodam osebni avto DKW junior de luxe, letnik 1962, odlično ohranjen, vzdrževan. Informacije na telefon 21-941 od 7. do 8. ure zjutraj. Perne, Koroška 33, Kranj 2757 Ugodno prodam AMI 6/1966. Tre-ven, Stara cesta 3, Kranj 2758 Prodam dobro ohranjen MOPED na dve prestavi. Kalan, Zapoge 11, Vodice 2759 Prodam FIAT 850 šport koupe, prevoženih 38.000 km. Informacije na telefon 85-049 2760 Prodam dobro ohranjen FIAT 1100. Podreča 26, Kranj 2761 Ugodno naprodaj FIAT 750/65, prevoženih 50.000 km, bele barve, odlično ohranjen, garažiran. Slanič, Groharjevo naselje 2, Škofja Loka 2762 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1970. Demšar, Zg. Bitnje št. 4 2763 Prodam ESCORT 1300 GT-71. Ogled v soboto. Mohorič, Golica 7, Selca 2764 NOVO GARAŽO v novem naselju Vodovodni stolp II, prodam najboljšemu ponudniku. Telefon 24-653 vsak dan od 17. do 19. ure 2765 Prodam FIAT 750, letnik 1970, prevoženih 23.000 km. Pševska 14, Kranj 2677 stanovanja Dvema oddam opremljeno SOBO s kopalnico v Kranju. Naslov v ogl. oddelku 2678 Kupim HIŠO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2768 izgubljeno Izgubila sem zapestno URO od Klobovsove ulice do Novega sveta. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v podružnico Glasa v Škofjo Loko 2769 prireditve MLADINSKI AKTIV ŠENČUR priredi v petek, 11. maja 1973, ob 19. uri v domu kulture Šenčur 7. KVIZ »MLADINA 73«. Konferansje: MILAN KALAN. Sodelujejo: Ansambel SONJE GABRŠĆEK, JANKO ROPRET 2770 obvestila Instaliram CENTRALNE KURJAVE z vašim ali svojim materialom. Dimnik Franc, Koroška 12, Ljubljana-Bežigrad 2771 V vrtincu Režija: Victor Fleming Gl. vloge: Vivien Leigh, Clark Gable, Leslie Howard Roman Margarete Mitchell z naslovom V vrtincu je bil osnova scenariju za film z originalnim naslovom Gone with the Wind, kar bi se po naše reklo »iti, hoditi z vetrom« ali kaj podobnega. Režiser Fleming je skupaj z drugimi ustvarjalci in znanimi igralci naredil veličasten film, ki govori o ameriški državljanski vojni, o ljudeh ameriškega juga, ki so se morali podrediti volji severnjakov in priznati poraz v vojni, kije tako kruto in neusmiljeno posegla v njihovo življenje. Starejše in srednje generacije še pomnijo histerijo, kije nastala z »Vrtincem« širom po svetu. Film, ki ie bil nagrajen z desetimi oskarji, spada med najdonosnejše in najbolj gledane filme v zgodovini svetovne kinematografije nasploh. Nosilci glavnih vlog so postali idoli, njihova filmska dejanja pa ideal mnogim, kijih je film razburil do solz. Toda čas je neusmiljen. Kot vedno, je tudi tokrat prerastel veliko stvaritev, od katere je ostal samo še spomin. V želji, da bi film približali tudi mlajšim gledalcem, tistim, ki pred leti še niso mogli v kino, so skoraj štiriurno filmsko pripoved presneli na 70 mm trak. Poskus se žal ni najbolje posrečil inje bil pravzaprav strel v prazno, saj imajo današnje generacije drugačen okus in poglede na svet. Naj bo tako ali drugače, s presnetjem so veliko delo ohranili na vpogled tudi zanamcem in kogar zanima, naj si le ogleda »čudo«, v zgodovini filmskega ustvarjanja, kije privabilo največ gledalcev. M. G Osnovna šola Železniki razpisuje naslednja prosta delovna mesta: a) hišnika za nedoločen čas, s polnim delovnim časom b) kuharice za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, PKV c) 2 snažilki Nastop službe pod a) in b) je 1. september 1973, pod c) pa takoj. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na upravo šole. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič . objavlja na podlagi 7. in 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih naslednja prosta delovna mesta za sezono 1973 v počitniškem domu BPT tržič v Poreču: upravnika Pogoj: srednja strokovna izobrazba, večletna praksa v knjigovodstvu šoferja — ekonoma Pogoj: osemletka — šoferski izpit točajko Pogoj: osemletka, zaželena praksa v gostinstvu vodjo strežbe Pogoj: osemletka, zaželena praksa v gostinstvu 4 servirke Pogoj: osemletka Kandidati naj vložijo pismene prijave v kadrovsko družbenem sektorju podjetja — soba 10 do vključno 10. 5. 1973, kjer dobijo vse ostale informacije. Izolirka tovarna izolacijskega materiala Ljubljana, Ob železnici 18 objavlja prosto delovno mesto skladiščnika v obratu mineralnih vlaken na Jesenicah Pogoj: kvalificiran delavec trgovske stroke, 2 leti delovnih izkušenj. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja v 10 dneh po objavi. Podjetje Gorenjska oblačila Kranj vabi k sodelovanju modnega kreator j a za obrat konfekcije Jesenice Pogoj: srednja strokovna izobrazba konfekcijske šole oz. šole za oblikovanje, 2-letna praksa na področju kreiranja in modeliranja, poskusno delo 3 mesece. Nastop dela po dogovoru. Pismene ponudbe sprejema splošno kadrovska služba Gorenjskih oblačil Kranj, Prešernova c. 6. Podjetje ne razpolaga s stanovanji. ilipj&b,ed LESNA INDUSTRIJA BLED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525 Kranj CENTER 9. maja ameriški barvni film V VRTINCU ob 16. in 20. uri 10. maja franc. barv. film KAKO SKRITI MRTVECA ob 16. uri, amer. barv. film V VRTINCU ob 18. uri 11. maja franc. barv. film KAKO SKRITI MRTVECA ob 16. in 18. uri, amer. barv. film V VRTINCU ob 20. uri Kranj STORŽlC 9. maja amer. barv. film ČRNA KARAVANA ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma SLAČENJE ob 20. uri 10. maja amer. barv. film SLAČENJE ob 16., 18. in 20. uri 11. maja amer. barv. film SLAČENJE ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 9. maja franc. ital. barv. film LOV NA ŠEFA TOLPE ob 18. in 20. uri 10. maia franc.-ital. barv. film LOV NA SEFA TOLPE ob 18. in 20. uri 11. maja franc.-ital. barv. film LOV NA ŠEFA TOLPE ob 18. in 20. uri Tržič 10. maja amer. barv. film MOŽ, KI GA NE UBIJEŠ LAHKO ob 18. in 20. uri 11. maja amer. barv. film MOŽ, KI GA NE UBIJEŠ LAHKO ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 9. maja amer. barv. film NEVARNO DEKLE ob 18. in 20. uri 10. maja dan. barv. film REKTOR V POSTELJI ob 20. uri 11. maja dan. barv. film REKTOR V POSTELJI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 9. maja amer. barv. film TOPOVI ZA CORDOBO ob 20. uri 11. maja amer. barv. film TOPOVI ZA CORDOBO ob 20. uri Radovljica 9. maja špan.-ital. barv. film PRIHAJA SABATA ob 20. uri 10. maja amer. barv. film AVTO SMRTI ob 20. uri 11. maja amer. barv. film AVTO SMRTI ob 20. uri Jesenice RADIO 9. maja amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA Jesenice PLAVŽ 9. in 10. maja ital. barv, film LJUDJE PROTI 11. maja amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA Kranjska gora 9. maja amer.-špan. barv. CS film SVETILNIK NA KONCU SVETA 10. maja amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA Javornik DELAVSKI DOM 9. maja amer. barv. film MOTI KAVBOJA, KO LJUBI NE B Prešernovo gledališče SREDA, 9. maja, ob 18. uri VEČER PANTOMIME; gostuje An-dres Valdes iz Ljubljane; predstava je za abonma DIJAŠKI II. Po predstavi bodo pogovori v okviru Gledališkega kluba. UK JHlk -iCP Sreda — 9. maja 1973 Varstvo pred požari Na petkovi seji radovljiške občinske skupščine so odborniki med drugim sprejeli tudi občinski načrt varstva pred požari. Občinski načrt določa naloge organizacij na območju občine. Posebej je govora o požarni preventivi, preskrbi vode za gašenje, gasilskih enotah, financiranju, opremljenosti in drugem. V radovljiški občini je trenutno 31 gasilskih enot v krajevnih skupnostih, štiri gasilske enote pa so v podjetjih. Vse gasilske enote imajo 1918 članov, v zadnjih treh letih pa so te enote posredovale pri 126 požarih v občini. 1970. leta je bilo v občini 36 požarov, leto kasneje 47, lani pa 43. Zanimiv je tudi podatek, da so gasil-f ske enote v zadnjih letih nabavile 23 novih motornih brizgaln in so tako povečini dobro opremljene. Na seji skupščine so tudi sklenili, da bo od ustanovitve požarne skupnosti v občini denar za dejavnost na tem področju dobivala občinska gasilska zveza. A. 2. -N Baraka v parku Kadar govorimo o Volčjem potoku, mislimo na čudovite nasade, na park, na visoka razvejana drevesa in na cvetje. Malokdo pa ve, da stoji v lepem smrekovem gozdu ob Kamniški Bistrici provizorij, v katerem živi enajst strank v neprimernih stanovanjskih prostorih. V baraki je trideset stanovalcev, precej med njimi jih je zaposlenih v bližnji tovarni Stol na Duplici. Trije so zaposleni v Tovarni usnja, po eden pa v Titanu in v Svitu. V baraki ni pitne vode, kaj šele za umivanje in za sanitarije. Kamniška Bistrica, ki teče mimo barake, je umazana, neprimerna kot pitna voda in kot voda za pranje perila. Po tri družine v baraki imajo skupno stranišče in to stranišče brez vode. Ob baraki je sicer vodnjak, vendar v njem včasih vode zmanjka. Stanovalci so se zaradi takšnih stanovanjskih razmer obrnili na izvršni svet republike. O tem so obvestili tudi sanitarno inšpekcijo občine Kamnik. Inšpekcija si je ogledala stanovanja in o tem obvestila občinsko skupščino. Občinska skupščina pa je priporočila delovnim organizacijam, kjer so stanovalci zaposleni, naj jim pomagajo rešiti stanovanjski problem, in sicer v dveh letih. Potem bi barako lahko podrli. Trideset barakarjev ta dan nestrpno pričakuje. In tedaj bo Volčji potok še lepši. J. Vidic V_) Kamping Smlednik odprt V dneh pred 1. majem so s prihodom prvih gostov uradno odprli letošnjo sezono v kampingu Smlednik v Dragočajni. < Na obsežnem prostoru ob reki Savi, v prijetnem in-mirnem kotičku, je prostora za okoli 100 šotorov. Gostom so na voljo dobro urejene sanitarije s toplo vodo, okrepčevalnica in otroško igrišče. Lani je kamping obiskalo skoraj ' tri tisoč gostov, med njimi največ ' Nizozemcev, ki so bili polni hvale o urejenosti kampinga. -fr Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Jesenice razpisuje delovno mesto ravnatelja Glasbene šole na Jesenicah Poleg spološnih pogojev za sprejem na delo, morajo kandidati imeti: visoko ali višjo izobrazbo ustreznega glasbenega izobraževalnega zavoda, vsaj 5 let prakse v glasbeno vzgojnem delu; organizacijske sposobnosti za vodenje šole in potrebne mo-ralnopolitične lastnosti. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo komisiji za volitve in imenovanja Skupščine občine Jesenice v 15 dneh od objave razpisa. 10 M Skupščina občine Kranj Oddelek za gospodarstvo Številka: 322-07/73-04 Datum: 30/4-1973 Na podlagi 40. člena Temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65) in 8. točke Odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1973 (Uradni list SRS št. 54/72) veterinarska inšpekcija skupščine občine Kranj obvešča, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini po naslednjem razporedu: pred gasilskim domom pri zadružnem domu na običajnem mestu na običajnem mestu pri gostilni »Majč« na običajnem mestu pred krajevnim uradom pred gasilskim domom pri zadružnem domu na običajnem mestu na običajnem mestu pred gostilno na običajnem mestu pri Novaku pri zadružnem domu pri zadružnem domu pod lipo pri Godelmanu pri zadružnem domu pri Recku pri Vrečku na Sejmišču pri Strahincu pred krajevnim uradom pri gasilskem domu pred žimoprejo pri zadružnem domu pred gostilno pred trgovino na običajnem mestu pri zadružnem domu v mlinu • Za zamudnike s Cerkljanskega bo cepljenje 14. maja 1973 ob 15. uri pri zadružnem domu v Cerkljah, za zamudnike iz ostalih krajev 14. maja 1973 ob 15. uri na Sejmišču v Kranju. K cepljenju se mora pripeljati vse pse, ki so starejši od 3 mesecev, da se vpišejo v register psov. Tarifa za cepljenje in pasjo značko je 25 din, za zamudnike pa 30 din. Cepljenje je zaradi nevarnosti bolezni strogo obvezno. Vsi necepljeni psi bodo pokončani, lastniki pa prijavljeni sodniku za prekrške. Veterinarska inšpekcija Skupščina občine Kranj dne ob uri Šenčur 9. maja 16. Visoko 9. maja 17. Jezersko 9. maja 13. Kokra 9. maja 14. Preddvor 9. maja 15.30 Bela 9. maja 17. Predoslje •9. maja 15. Kokrica 9. maja 16. Naklo 10. maja 15. Podbrezje 10. maja 16. Duplje 10. maja 17. Goriče 10. maja 15. Trstenik 10. maja 16. Prebačevo 10. maja 14. Trboje 10. maja 15. Voklo 10. maja 15.30 Voglje 10. maja 16. Trata 10. maja 14. Cerklje 10. maja 15. Zalog 10. maja 17. Primskovo 11. maja 15. Kranj 11. maja 15. Bitnje 11. maja 17.30 Žabnica 11. maja 18. Stražišče 12. maja 9. Rakovica 12. maja 15. Besnica 12. maja 16. Nemilje 12. maja 16.30 Orehek 12. maja 15. Breg ob Savi 12. maja 15.30 Mavčiče 12. maja 16. Podreča 12. maja 17. 3SCP-PROJEKT »skranj naiirjiva 1 odbor za delovna razmerja razglaša prosta učna mesta za leto 1973, in sicer: 20 zidarjev 20 tesarjev Učne pogodbe bomo sklepali v mesecu juliju. Pogoj za sklenitev učne pogodbe je zdravstvena sposobnost kandidata za delo v poklicu in uspešno končana osnovna šola. s Pogojno sprejemamo tudi kandidate, ki imajo uspešno končani 7. razred osnovne šole in jim med trajanjem učne dobe omogočimo pridobitev potrebne osnovnošolske izobrazbe. Prošnje, h kateri mora biti priložen rojstni list in spričevalo o osnovnošolski izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja, Kranj — Nazorjeva 1 do 30. 6. 1973. LIP lesna industrija Bled obvešča občane, da na svojem obratu v Podnartu zopet razžaguje hlodovino tudi uslužnostno. Hlodovino je potrebno dostaviti na obrat v delovnih dneh od 6. do 14. ure. Obrat v Podnartu bo obratoval do preklica. Zahvala Ob smrti naše drage mame, stare mame in sestre Marije Skodlar roj. Štular se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ji poklonili cvetje in vence ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen pogreb in podbreškim pevcem za lepo petje ter g. Kozjeku za tolažilne besede ob odprtem grobu. Lepa hvala tudi vaščanom iz Britofa in vsem, ki ste jo v tako velikem številu obiskali in spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči otroci: Franci, Mimi, Jože z družinami, sestra Angela in drugi sorodniki Britof, Loka pri Tržiču, Maribor, Podbrezje, 27. aprila 1973 ■ Prehitevanje pred klancem Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 26-letnega Dušana Bohinc® iz Medvod na 2 leti in 6 mesecev zapora, ker je kriv hude prometne nesreče. Nesreča se je pripetila 8. avgusta dopoldne na cesti prvega reda n® Polici pri Kranju. Pred vrhom manjšega klanca je Bohinc zače' prehitevati pred njim vozeči osebni avtomobil, tedaj pa je }l nasprotne smeri po klancu navzgor pripeljala v osebnem avtomobil11 nemška državljanka Erika Kurt. Pri trčenju je avtomobil voznic« Kurtove odbilo v desno s ceste, kjer se je avtomobil vžgal. Hudo ranjena voznica je takoj umrla, njen mož Erhard Kurt pa je zaradi rafl in obsežnih opeklin kasneje umrl v bolnišnici. Bohinčev avtomobil j® po trčenju odbilo nazaj, tako da se je vanj zaletel za njim voze& osebni avtomobil z voznikom Čedomirjem Ravnikom. Sodišče je ugotovilo, da je Bohinc že pred nesrečo vozil hitro« prehiteval je in svetil z lučmi, kot da se mu zelo mudi. V bližinj bencinske črpalke na Zlatem polju je ustavil, da bi vzel v avtomobi avtoštoparko. Na Polici je Bohinc prehitel Ravnikovo vozilo, zav» na desno, nato pa spet na levo, da bi spet prehitel neki avtomobil-Voznik se je odločil za prehitevanje na delu ceste, od koder je sicer pregled po cesti proti Naklem, voznik pa nima pregleda nad tistifl1 delom cestišča, ki pada. Sodišče je ugotovilo, da se je voznik Bohinc odločil za prehitevanje v trenutku, ko pred seboj ni imel zadostneg® pregleda in ni vedel, če je cesta prosta in če bo prehitevanje lahk° varno izpeljal. V trenutku, ko je zavil na levo stran ceste, je pripeljal® po klancu navzgor po svoji desni voznica Kurtova in avtomobila st® trčila. Po nesreči se je avtomobil nemške voznice vžgal in popolnom® zgorel. V nesreči je bila hudo ranjena tudi sopotnica v Bohinčeven1 avtomobilu Milka Šolar. Hude poškodbe sta dobila tudi voznik Ravnik Cedomir in njegov sin Dejan. Zaradi težkih posledic nesreče, v kater' sta dve osebi izgubili življenje, sodišče pri odmeri kazni ni našljj razlogov za omilitev kazni. Kljub temu je sodišče upoštevalo, da je bij v nesreči tudi obtoženec hudo poškodovan in da ima še sedaj posledice, zaradi česar ne more opravljati svojega poklica. Sodišče s® je tudi odločilo za varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja 2® dve leti. Otrok stekel pred avto V soboto, 5. maja, ob 19. uri je na cesti prvega reda v Podljubelju voznik osebnega avtomobila nemške registracije Danijel Badovinac iz Ljubljane z®' del 3-letno Tanjo Veršnik iz Podljubelja. Nesreča se je pripetila, ko se je deK' lica iztrgala materi iz rok in stekla čez cesto. Umrla je na kraju nesreče. Zapeljal v avtomobil Na cesti prvega reda na Jesenicah se je v soboto, 5. maja, ob 20. uri p1?! petila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Kolesar Alaga Bab1'' (roj. 1954) z Jesenic je peljal po Cesti maršala Tita in nenadoma zavil na lev° stran ceste, kjer je trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil Janez šijer (roj. 1949) z Jesenic. Pri trčenju se je kolesar lažje ranil in se sedaj zdraviv jeseniški bolnišnici. Nezgoda traktorista V nedeljo, 6. maja, dopoldne je Franc Jerič (roj. 1936) s Štefanje gore Pej ljal po cesti četrtega reda od žičnice Krvavec proti Stefanji gori. Ko je dohitf1 Antona Dolinška (roj. 1960) s Štefanje gore, je zmanjšal hitrost, tako da Je Dolinšek lahko skočil v poseben keson pritrjen na traktor. Pri tem je bil voZ' nik Jerič nepazljiv, zapeljal je preveč v levo, tako da se je traktor prevrnil8 ceste kakih 12 metrov globoko. Dolinšek Anton je bil v nesreči huje ranjen 1,1 so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Trčil v drsno ograjo V nedeljo, 6. maja, popoldne je voznik osebnega avtomobila Miloš (roj. 1900) iz Lesc vozil po cesti prvega reda od Podtabora proti Radovljici- ' Ljubnem je iz neznanega vzroka nenadoma zapeljal v levo čez cesto in trčijv drsno ograjo. Voznik Keliš je bil v nesreči lažje ranjen in so ga prepeljaliv ljubljansko bolnišnico. Izsiljevanje prednosti V nedeljo, 6. maja, popoldne je voznik osebnega avtomobila Apolofl'j Ažman (roj. 1919) iz Ljubljane pripeljal po vaški poti od Vrbe proti cest prvega reda in pri vključevanju izsilil prednost pred osebnim avtomobilo^ nemške registracije, ki ga je vozil Mijo Mikuš (roj. 1934) iz Zagreba. Pri tre«' nju je Ažmanov avtomobil odbilo na stransko pot, kjer je trčil v tovorni avt£ mobil Milana Badovinca iz Metlike, ki je tam čakal na vključitev na prej^ nostno cesto. V nesreči ni bil nihče ranjen. Škode na vozilih pa je za 30.0^ din. Nezgoda na obvoznici V nedeljo, 6. maja, nekaj pred šesto uro popoldne je voznik osebne** avtomobila Bojan Vidic iz Brezovice peljal po novi kranjski obvoznici p1"0.^ Ljubljani. Na mostu čez Savo je bila na pločniku skupina otrok. Ko je vozn^ Vidic peljal mimo, je nenadoma skočil na cesto 7-letni Marko Jenstrl® Stare ceste v Kranju. Avtomobil je otroka zadel z odprtim trikotnim oken cem. Huje ranjenega Marka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M' Zahvala Ob boleči izgubi nenadomestljivega moža, atka, starega atka, brata, tasta, svaka in strica Slavka Brinovca — Kanduča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustne in pismene izraze sožalja, cvetje in veličastno spremstvo na njegovi poslednji poti. Zahvaljujemo se ravnateljema, zboroma in dijakom gimnazije in EAŠC, zdravnikom — kolegom infekcijske klinike in sodelavcem iz tovarne Save. Posebno zahvalo smo dolžni direktorju in kolektivu trg. podjetja Elite, trgovini pri Kranjcu, Milki in Idi ter vsem njegovim številnim stanovskim tovarišem. Iskrena hvala govornikoma, komercialnemu Elite tov. Cirilu Tavčarju in tov. Lojzetu Marnu, predstavniku upokojencev ter pevskemu zboru upokojencev za zapete žalostinke. V tolažbo so nam bile poslovilne besede in spremstvo g. župnika Bahorja ter g. Ambrožiča. Vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin, še enkrat hvala. Globoko žalujoči: žena in otroci z družinami Kranj, 9. maja 1973 Gore b J€ na stadioriu Stanka Mlakarja v Kranju področno prvenstvo Za a?/s. f.v atletiki za člane in članice, ki je bilo obenem tudi kvalifikacija kran -l P°kal SRS. Udeležba je bila skromna, saj so nastopili le atleti p^eea Triglava. Najboljši razultat je dosegla metalka diska Metka Bnrotr \na shki), ki je zalučala disk 45,54 metra daleč in s tem dosegla nov sanjski rekord, (jk) — Foto: F. Perdan Naš komentar Ali atletika izumira? že nekaj let ugotavljamo, da atletika po gorenjskih krajih v"?k Pri mladini prave priljubljenosti. Čeprav so pogoji za atjbo v nekaterih krajih dokaj ugodni, v zadnjih dveh, treh j®tih beležimo neko mrtvilo. Tudi zadnji dve gorenjski prvenstvi, Kl 8ta bili v minulih dneh v Kranju, to lepo potrjujeta. Na tekmovanju mladincev smo opazili* poleg Triglavanov le še peščico športnikov iz Ribnega pri Bledu, na nedeljskem članskem prvenstvu pa so tekmovali le atleti in atletinje kranjskega Tri-takoa'dPa-Še me<* "j*11" je bilo nekaj mladincev oziroma mladink, p j Prava številka nastopajočih članov izredno nizka. rrmatKi o številu nastopajočih atletov v zadnjih letih na Gorenj-veri f8Ver^Veseljivi' skoraj nerazumljivi. Skoraj ne moremo mE« P1 na Gorenjskem ženske, ki bi lahko nastopila na akl V eku na 100 m» kot se je to zgodilo na letošnjem član-Pri P*lV-ln8tVU- StanJe v ženski atletiki je še bolj porazno kot pile"? . Na članskem prvenstvu Gorenjske so članice nasto-£ ® . X ^'i®1 disciplinah. Kot vse kaže, atletiko resno goji le mor* * r^lav, ki pa se s številom nastopajočih prav tako ne nio k po®ebeJ pohvaliti. Atletika pa je povsem zamrla na Jese-kate\ViTa™ni ®orici» Radovljici, Škofji Loki, Križah in še v ne-na onji' oc* koder so v minulih letih prihajali atleti vsaj da prvenstva oziroma prvenstva Gorenjske. Mislimo, n .1 Za?ltako stanje kakšnega posebnega opravičila, saj so za noe potrebna minimalna finančna sredstva. Ali ni za to pa-bi mi pT.ave8a zanimanja ali pa v posameznih krajih ni ljudi, ki na» r navdušili za kraljico športov? Vse dotlej pa, dokler kr ?°renj8kih prvenstvih ne bomo videli atletov tudi iz ostalih Gorenjske in ne samo iz Kranja, pa velja edina trditev, da Sist n?8* atletike na Gorenjskem močno pada ali pa izumira, v e ®matl6n.a gojitev atletike kot ene osnovnih športnih panog le tek y>r£an*zacMi na Gorenjskem je nedvomno vznemirljiv poda-turo? Air°'tem organi v občinskih zvezah za telesno kul- kaže Aktivnost na nekem področju telesne kulture pa se najbolj ŠtevilV ,ev^u nastopajočih in v kvaliteti. Napisani podatki o ni n tekmovalcev v neki organizaciji nič ne povedo, če atletov tekm* at, s*"h napravah. Ce organizacije ne pošiljajo svojih G0r °yalcev vsaj na občinska prvenstva oziroma na prvenstvo Kran^8 Potem lahko zaključimo, da na Gorenjskem razen v tako ni organiziranih atletskih organizacij, to pa je za izrert pomemben šport oziroma telesno kulturo na Gorenjskem ° nerazveseljiv podatek. J. Javornik J Delovna organizacija Aerodrom Ljubljana—Pula odda v najem najboljšemu ponudniku Hotel Šmarjetna gora na Šmarjetni gori pri Kranju Obisk pri telesnovzgojnih organizacijah 40 let nogometa v Stražišču Na letošnje jubilejno 40-letno delovanje se nogometaši v Stražišču marljivo pripravljajo. Leta 1933 so namreč ustanovili samostojni nogometni klub Savica, ki je združeval delavsko in kmečko mladino. Pod tem imenom so stražiški nogometaši igrali vse do druge svetovne vojne, ko se je večina članov tedanjega nogometnega moštva vključila v narodnoosvobodilno borbo. Okoli 40 članov bivše Savice iz Stražišča je med vojno padlo v partizanih ali pa so umrli v raznih koncentracijskih taboriščih. Takoj po vojni so marljivi športniki iz Stražišča spet prijeli za delo in začeli s sistematičnim delom pri razvoju nogometne igre. Privržencev je bilo vedno več, saj je bil to poleg telovadbe edini šport, ki so ga aktivno gojili na desnem bregu Save. S prostovoljnim delom so si uredili v poznejših letih tudi stadion. Klub je deloval v povojnih letih pod raznimi imeni, in sicer NK Projektor, NK Železničar in NK Mladost. Poleg nogometa se je začela razvijati tudi ostala telesnokulturna dejavnost in takratna Mladost je združevala že šest različnih panog. Hkrati pa je samostojno deloval TVD Partizan Stražišče. Kmalu so spoznali, da je za napredek telesne kulture v Stražišču nujno, da se obe organizaciji združita. Tako sta se TVD Partizan in ŠD Mladost združili v TVD Kranj, pred dvema letoma pa se je društvo preimenovalo v športno društvo Sava Kranj, ker je nad celotno telesnokulturno organizacijo v tem predelu Kranja prevzela pokroviteljstvo tovarna Sava. Jubilej bodo stražiški nogometaši združili z več prireditvami. V avgustu bodo organizirali kvaliteten nogometni turnir članskih ekip, prireditve pa bodo tudi za pionirje in mladince. Sedanji upravni odbor nogometnega kluba Sava vodi Slavko Jerkič, ki je v našem pogovoru omenil, da imajo sedaj glavno željo, da bi se obdržali v zahodni conski nogometni ligi ter da bi z mladinci in pionirji nadaljevali s sistematičnim delom, da bi s tem vzgojili čimveč kvalitetnega naraščaja, ki se bo čez leta lahko vključil v člansko ekipo. „ P. Novak Gorenjska nogometna liga Tekma v Naklem prekinjena V gorenjski članski nogometni ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Lesce : Tržič 1:2, Jesenice : Šenčur 5:2, Bohinj : Korotan 0:1, Naklo : Alples 1:0 prekinjeno. V vodstvu sta Tržič in Jesenice, ki vodita s 7 točkami prednosti. V mladinski ligi so bili zabeleženi naslednji izidi: LTH : Jesenice 1:3, Bohinj : Sava 3:4, Lesce : Triglav 1:1, Tržič : Lesce 7:1. Vodi Triglav s 17 točkami pred Savo, ki ima 14 točk. Pri članih v I. razredu so se tekme končale takole: Trboje : Primskovo 1:5, Kondor: Podbrezje 2:1, SavaB: Reteče 2:3, Preddvor : Plamen 1:3. Na lestvici vodi Plamen s 14 točkami, drugi je Kondor 12, tretji Preddvor 9 točk. V pionirskih ligah so bili doseženi naslednji rezultati: A skupina: Naklo : Alples 3:1, Lesce : Tržič 3:2, Jesenice : Šenčur 3:0, Bohinj : Bri-tof 3:0, Jesenice : Bohinj 2:0, Tržič : Naklo 6:2, Šenčur : Lesce 1:1. Vodijo Lesce z 21 točkami pred Bohinjem in Jesenicami, ki imata po 17 točk. V B skupini so se pionirske tekme končale takole: Preddvor : Sava 3:7, Triglav : OŠ L. Seljak 3:0, Primskovo : LTH 2:2, OŠ L. Seljak : Sava 0:10, Triglav : Primskovo 0:1, LTH : Preddvor 3:0. Na lestvici vodi Sava, ki ima 16 točk, druga je ekipa Prim-skovega 13, tretji pa Triglav z 11 točkami. P. Novak Jesenice pokalni prvak Na Jesenicah je bila odigrana finalna mladinska tekma za jugoslovanski pokal, kjer s© domači nogometaši premagali Alples s 5:1. V Britofu pa je pred dnevi v pol-finalnem srečanju članskih ekip domača ekipa odpravila Alples z 2:1. Finale v članski konkurenci bo na sporedu jutri, v četrtek, 10. maja, ko se bosta v Tržiču pomerili ekipi Bri-tofa in Tržiča. Zmagovalec tega srečanja bo v republiškem tekmovanju zastopal nogometno podzvezo Gorenjske. P. Novak V nedeljo se je v domu oddiha Zveze slepih Slovenije na Okroglem pri Kranju končalo 13. republiško prvenstvo slepih v šahu. Ze četrtič zaporedje zmagal Karel Ulaga, ki je zbral 10,5 točke. Drugi je bil Ivan Komovec z 10 točkami, tretje in četrto mesto pa si delita Kebe in inž. Obrenovič, ki sta zbrala 8,5 točke. Sledijo Muri in Kavtičnik 8, Andželič 7, Zupančič 6, Hrovat 5,5, Sket 5, Žukevič 4,5, Oblak 4, Konc 3 in Škrget 2,5. Ulaga in Komovec bosta zastopala Slovenijo na državnem prvenstvu slepih šahistov, ki bo julija na otoku Visu. ■ -jk Jure Frelih slovenski prvak V nedeljo je bilo na ljubljanskem strelišču republiško prvenstvo v streljanju z zračno puško za pionirje in mladince. Čeprav v ekipni konkurenci mladi kranjski strelci niso imeli uspeha, jih je vsekakor treba pohvaliti, saj so se nekateri izkazali kot posamezniki. Presenetljiv je vzpon pionirja Jureta Freliha (SD Bratstvo-Edinstvo), o katerem lani še ni bilo slišati, letos je postal občinski prvak Kranja, v nedeljo pa je v Ljubljani osvojil še naslov republiškega prvaka. Odlična je bila tudi mladinka Pappova, ki se je uvrstila na tretje mesto. Upajmo, da bomo razveseljive novice o njunem nastopu dobili tudi z državnega prvenstva, ki bo 20. maja v Beogradu. V ekipni konkurenci je prva ekipa Kranja zasedla 17. mesto, SD »B. Kavčič« Škofja Loka je bila 22., 26. SD Kranj II, 30. SD »Iztok« Bitnje; pri mladincih so se gorenjske ekipe uvrstile takole: 14. SD Kranj I, 17. SD Kranj II, 19. SD Iztok Bitnje. B. Malovrh Sindikalno prvenstvo v plavanju Med tistimi organi občinskega sindikalnega sveta v Kranju, ki za svojo neprekinjeno aktivnost zaslužijo še posebno pohvalo, je tudi komisija za šport in rekreacijo. Komisija že več let organizira letne in zimske sindikalne športne igre. Le-te so najmnožičnejša športna in rekreativna oblika v občini. Tokrat je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu pripravila še eno tekmovanje. To je občinsko sindikalno prvenstvp v plavanju, ki bo na zimskem kopališču v Kranju na sporedu danes popoldne. Za to prvo tekmovanje se je prijavilo prek 150 članov iz kranjskih sindikalnih organizacij. Ekipe se bodo pomerile za prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta. Zvedeli smo tudi, da bo komisija za šport in rekreacijo pripravila letos še več tekmovanj v plavanju. Po gorenjskih krajih KRANJ (B. M.) — Strelci kranjske Iskre, Škofje Loke in Kamnika so pretekli petek gostovali na otvoritvenem tekmovanju novega avtomatiziranega strelišča z zračno puško v Novi Gorici. Nastopilo je osem ekip. Prvo mesto je zasedla Iskra Kranj s 786 krogi, drugo Center Postojna 785, tretje Škofja Loka 774, četrto Panovec Nova Gorica 737, peto Kamnik 718. KOKRICA (R. J.) — Na nogometnem turnirju v počastitev praznika dela so zmagali Zabarji, ki so prikazali med vsemi udeleženci precej boljšo igro. Najboljši strelec je bil Jože Roblek s 4 zadetki. Rezultati: Zabarji : Kokrica II 5:2, Kokrica I : Kokrica II 3:0, Zabarji : Kokrica I 5:1. Vrstni red: 1. Zabarji, 2. Kokrica 1,3. Kokrica II. BLED (M. H.) — Na tradicionalni dirki mladincev kolesarjev okoli Blejskega jezera je v soboto nastopilo 37 mladih kolesarjev. Zmagal je Odredovec Markeljc, gorenjski kolesarji tokrat niso imeli kakšnega posebnega uspeha. Zaradi padcev je bil najbolj prizadet domači klub Bled. Najbolje uvrščeni gorenjski tekmovalec je bil Kranjčan Ropret, ki je bil deveti. BRNIKI (J. J.) — Na letni konferenci kultur-no-pros vet nega društva Sp. Brnik so sklenili, da bodo ustanovili pri društvu samostojno šahovsko sekcijo. Ta naj bi združevala šahiste obeh Brnikov. Letos so že organizirali prvenstvo Brnika. Njihova želja je, da bi v naslednji sezoni tekmovali v II. republiški ligi. Doslej so odigrali dva prijateljska dvoboja. Adergas so premagali z 11,5:6,5, ekipo Šenčurja pa z 12,5:7,5. JESENICE (D. S.) - Bralci jeseniškega Zelezarja so tudi letos v posebni anketi izbrali najboljšega jeseniškega športnika pretekle sezone. Tudi letos je dobil največ glasov hokejist Rudi Knez. Priznanja so podelili v dvorani Tone Cufar na zabavni prireditvi. LJUBLJANA (B. M.) — Preteklo soboto so v Ljubljani prvič nastopili kranjski strelci na republiškem prvenstvu v streljanju s standardno puško z odprtim vizirjem. Kljub temu, da je ta puška šele nedavno vključena v tekmovalni program, so kranjski strelci dosegli dokaj dobre rezultate in zelo dobro tretje mesto med 23 ekipami. Za ekipo Kranja so streljali: Frelih 540, Cerne 528, Žagar 525, Kern 517. KRANJ (D. Ž.) — Na tradicionalnem mednarodnem atletskem mitingu na Reki je sodelovala tudi ekipa kranjskega Trigava. Tone Vegnuti je s časom 14:48,5 postavil na 5000 metrov nov gorenjski rekord in zasedel odlično drugo mesto. Nov gorenjski rekorder pa je postal tudi Ciril Ravnikar, in sicer v teku na 100 metrov za mladince, kjer je dosegel čas 10,8 in zasedel tudi drugo mesto. Vlado Konc je v disciplini 110 m ovire s časom 15,6 osvojil tretje mesto, medtem ko je bil srednjeprogaš Iztok Kavčič s časom 1:51,9 v teku na 800 metrov drugi. V spomin Zvonetu Koflerju V nedeljo, 6. maja, se je v Vratih zbralo več kot trideset članov raznih planinskih društev na prvem merao-rialu Zvoneta Koflerja, znanega in priznanega alpinista, ki se je pred dvema letoma smrtno ponesrečil. Ko se je naša himalajska odprava vračala s poti na Hindukuš, se je zgodila prometna nesreča, v kateri je eden naših najboljših alpinistov Zvone Kofler izgubil življenje. Prvo tekmovanje v njegov spomin je pripravila postaja GRS iz Mojstrane, izvedel pa smučarski klub Mojstrana. Prireditev je odlično uspela. Smuk proga je bila* speljana s prelaza Luknje mimo severne triglavske stene do samega izvira Bistrice. Bila je dolga 2000 metrov s 15 vraticami in 600 metrov višinske razlike. Med posamezniki je bil prvi Franci Kotnik iz postaje GRS Mojstrana, drugi je bil Rado Košir in tretji Janez Brojan, oba iz Mojstrane. Ekipno je zmagala postaja GRS Mojstrana pred postajo GRS Mojstrana II in postajo GRS iz Tržiča. D. S. V soboto in nedeljo a v • • ob žici okupirane Ljubljane V tradicionalni športno - politični prireditvi ob žici okupirane Ljubljane bo letos nastopilo rekordno število tekmovalcev v atletskih disciplinah ter v množičnem pohodu. Na prireditvi bosta nastopili tudi dve ekipi kranjskega atletskega kluba Triglav. V štafetnem teku 3 x 1000 m bodo ekipo Triglava zastopali Kavčič, Vegnuti in Vukanac, ki upravičeno upajo na mesto pri vrhu. Na visoko uvrstitev pa računajo tudi člani v teku na 25 km. Ekipo bodo sestavljali smučarji-tekači Gortner, Eržen in Kalan, ki so tudi člani atletskega kluba Triglav. D. Zumer w m a4 M Zaprte priporočene ponudbe z označbo na ovojnici »Šmarjetna P,.ia<