Poštnina plačana v gotovini.
40. štev.
V Ljubljani, 5. oktobra 1923.
l
a \
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče št. 7. — Telefon št. 77.
m
1] i vz
NftRODNO-SOCIJflLISTICNI TEDNIK
Posamezna številka stane Din 1.
Leto V.
Naročnina: 4 Din., za inozemstvo 6 Din. na mesec. Izhaja ob petkih.
Anton Brandner:
Ob tretji obletnici.
10. oktobra minejo tri leta, odkar smo izgubili Koroško. Ob spominu na ta dan nam je tesno pri srcu. Kar si nismo niti upali misliti, se je zgodilo. Večje žalosti ne pomnimo, kot takrat, ko se je izvedelo za to našo največja nesrečo. Zakaj nam je tako hudo po Koroški? Ker se zavedamo, da smo jo izgubili po svoji lastni krivdi! Lansko leto je g. general Maister v »Slovenskem Narodu« dokazoval, da je hotel zaseti Koroško takoj ob prevratu, ko je bil čas goden za to in so bili Nemci brez vsake moči, da pa mu je to namero onemogočila takratna Narodna vlada v Ljubljani. Drugič smo pustili koroške Slovence na cedilu, ko nam je Pariz ukazal, da moramo Celovec zapustiti. Takrat bi se morali mi diktatu iz Pariza upreti, kakor se je po zaključenih mirovnih pogodbah uprla že marsikatera država in ne brez uspeha. V tretjič, pravijo, gre rado in tako se je tudi zgodilo. G. Jovanovič, ki je bil v zadnjem času pred plebiscitom, ko je g. Cvijič zbolel, predsednik naše delegacije pri medza-vezniški plebiscitni komisiji v Celovcu, mi je dne '21. oktobra 1922 v parlamentu — bil je in je še sedaj poslanec zemljoradniške stranke — izjavil sledeče besede, ki so se mi zdele tako pomembne, da sem si jih zabeležil v beležnico:	»Zelo	sem vam hvaležen,
da me stalno informirate o dogodkih na ki sp. /anjp v Ha zanimam. Veseli me vsaka informacija, ki se tiče nesrečne Koroške. Potrebno je, da natančno poznamo razmere na Koroškem. Ko bi jaz takrat bolje poznal razmere, bi bil Izid plebiscita gotovo drugačen.«
Potemtakem ni čuda, da nam je šlo tako slabo. Jaz še danes vzdržujem trditev, da nam je največ škodovalo to, da se je odprla demarkacijska črta. Proti temu ukrepu so se vršili veliki protestni shodi v obliki taiborov. Kljub temu se je naša delegacija uklonila medt-zavetzniški plebiscitni komisiji, ki je na prizadevanje Nemcev pritiskala nanjoi, namesto da bi bila raje 'riski-rala, da se plebiscit razbije. Naš narod na Koroškem, ki je živel v ved-nem strahu pred Nemci, je videl v otvoritvi demarkacijske črte kapitulacijo1 Jugoslavije in začel je dvomiti o naši zmagi. Mislil je, če so Nemci zmagali v tem vprašanju, bodo zmagali tudi pri glasovanju dne 10. oktobra, ker bodo kakor tu, imeli tudi tam oporo v antanti.
Vse se nam je torej ponesrečilo in naš narod v Korotanu že tri leta trpi, neizmerno trpi radi naše nesposobnosti. O rojaki, kako Vam mora biti pri srcu, ko se spomnite nazaj na tiste srečne dneve, ko ste še upali na zmago! Kako se je od takrat do danes vse izpreme-nilo! In vendar še niste odnehali upati. Človek, če ima kako gorečo željo, vedno upa in se tolaži. Saj to mu nekoliko lajša gorje. Zato Vam je vsak najmanjši korak, ki ga je storila za Vas Jugoslavija, dal novega upanja.
In vendar, kakor izgleda, ni zaman Vaše upanje. Lansko leto sem zapisal v »Jugoslaviji«, da smo interesirani na razkroju Avstrije. Letos Bavarska že sega po njej. Ako se izvedejo načrti bavarskih nacijonalistov in monarhistov, potem nastane izprememba na zemljevidu. Vsaka izprememba stanja v bivšem plebiscitnem ozemlju pa nas mora najti pripravljene. Izgleda, da stojimo na pragu velikih dogodkov. Zato nastane vprašanje, ali je naša diplomacija pripravljena? Gre za našo zibelko; gre za' 100.000 koroških Slovencev, ki sicer zapadejo germanizaciji; gre za tiste lepe kraje, ki nikdar ne izginejo iz
spomina, če si jih kedaj videl; gre za zemljo, ki je namočena z našo srčno krvjo in solzami. Ako stori naša diplomacija svojo dolžnost, ako jo storimo mi vsi, prav vsi do zadnjega, potem je gotovo, da z mirnostjo lahko pričakujemo predstoječe dogodke, kajti izgubiti nimamo ničesar, pač pa samo pridobiti.
Ni sporazuma I
Mogoče, če ne zelo verjetno je, da bo reško vprašanje rešeno na miren, ali kakor pravijo gladki diplomati, na prijateljski način. Po vsem svetu bodo oznanjale tedaj brzojavke, da je bil dosežen med Italijo in Jugoslavijo sporazum, da se pričenja na Balkanu prijateljsko sodelovanje Italije in Jugoslavije.
V	istem času pa bo življenje vse te lepe besede postavilo na laž, zakaj nov val preganjanja je udaril na naše ljudstvo v Primorju in nova nasilja prihajajo nad naš živelj in to baš v trenutku, ko naj sedejo diplomati za zeleno mizo.
Diplomati1 seveda klicev preganjanega naroda ne bodo slišali in zato je mogoče, da bodo govorili o sporazumu in da ne bo oblila njihovega obraza rdečica^ ko bodo širil® to najtežjo laž. Toda v duši naroda bo drug občutek, ki bo vedno glasneje in vedno odločneje trdil, da ni sporazuma, dokler nima naše ljudstvo tam preko vsaj svojih najprimitiv-nejših pravic, dokler se ne neha ogabno surova krivica in barbarsko kruto nasilje.
Ne pri zelenih mizah, ne v Rimu in
ne v Beogradu se ne bo sklepalo o sporazumu, temveč v Primorju, kjer gazi krivica osnovo vsakemu sporazumu in kjer ustvarja pravica sporazum.
Danes pa vlada v Primorju krivica, danes ni tam pravice in zato danes ni sporazuma, pa naj govore diplomati karkoli!
Pregnani so iz Gorice kapucini, pregnani so iz Primorske in Idrije učitelji in že se pripravlja 40 istrskih duhovnikov, ki so vzdržali pohod fašistov leta 1921, da zapuste deželo.
In sedaj so na vrsti sodniki.
Uradni list z dne 18. septembra 1923 piše, da bodo odpuščeni iz službe vsi sodniki iz bivše avstrijske uprave, če se izkaže, da so radi bolezni, radi nesposobnosti, radi nezadostnega znanja italijanskega jezika, radi malega uspeha v službi ali iz drugih vzrokov nezmožni vršiti svojo službo.
Nasilje je tako dobilo svojo uradm sankcijo!
In za sodniki bodo šli in že gredo naši župani. Če je postavljen izven zakona sodnik, čuvar zakona, kako naj bo deležen zakonskega varstva župan, pred-stavitelj ljudske volje! In tako so odstavljeni drug za drugim in ne samo zato ker so Slovenci, temveč tudi zato, ker si upajo braniti denarne interese občine proti osebnim koristim izkoriščevalca, kakor to dokazuje slučaj župana Pirca iz Vojščice.
Ista usoda čaka gostilničarje, trgovce in podjetnike. Na novo se sedaj pregledujejo koncesije in kdor je naš, bo ob kruh.
In prizanešeno ni niti našim kmetom, niti našim delavcem. Na Reko je prinesel general Giardino 2 milijona lir, da kupuje duše. Kdor se proda fašistom, ta dobi lire, kdor tega ne stori, je brez službe in njegov kruh so batine. Nefa-šistična Cooperativa, ki še ni pljunila na princip delavske solidarnosti, ki trpi v svoji sredi še jugoslovenske delavce, ta Cooperativa je vsled tega izven zakona in noben njen član ne sme dobiti službe.
Ko lažejo diplomati o sporazumu, pa hvalijo italijanski listi ministra Gentile, ker je zadal našemu ljudskemu šolstvu smrten udarec. Po njegovem nove:n učnem načrtu pripade italijanščini pri
pouku prvenstvo in se omeji pouk materinščine le na dodatne jezike. Vse zasebne šole imajo pravico javnosti le, če so vsi učitelji zadostili vsem predpisom, ki veljajo za italijanske šole. Toda niti te odredbe ne zadostujejo Italijanom, kakor kaže poitalijančenje šol v Novakih in Močibobih v Istri, kjer padajo naše zadnje šole.
Medtem ko se naše šolstvo ubija, pa se favorizira italijansko. Obisk italijanskih šol se drugorodnim manjšinam po intendjah ministra Gentile olajša in v ta namen je osnovanih 80 brezplačnih mest v pazinskem konviktu in znatno število v konviktu v Gorici, Tolminu, Zadru in konviktih »Tommasco« in »San Denie-trio«. Azijatsko janičarstvo se je utaborilo v »dvatisočletni kulturni« Italiji.
Kulturno mora propasti naš narod! To je italijanski cilj! V prvi razred gimnazije se sprejme le 35 učencev in sicer v prvi vrsti meščanske otroke in gojence konviktov, potem pridejo na vrsto šele kmetski otroci. Šolnina znaša za vsakega do 300 lir letno. Vsa izpričevala izdana od jugoslovanskih oblasti ne bodo pripoznana, zato pa je določenih 200.000 lir za dalmatinske dijake, ki obiskujejo italijanske šole.
Enak pritisk, kot naše šolstvo, imajo prestati tudi naša društva. Pri vsaki pri reditvi mora biti prva točka dnevnega reda italijanska deklamacija. Za vsako g]eda|iško prireditev je treba plačati od 150 do 300 lir posebne pristojbine za komisijonelen ogled prostorov. Ko je društvo vsem postavnim zahtevam zadostilo in dobilo že uradno dovoljenje za prireditev in ko se je ljudstvo že zbralo, pa pride naenkrat prepoved, kakor so to doživeli pred kratkim v Rihenbergu.
Pa če bi kdo kljub temu vendarle mislil, da je sporazum vseeno še mogoč ta je moral biti ozdravljen ob priliki turneje učiteljskega zbora.
Z lepo pesmijo, z italijansko kot slovensko so hoteli naši učitelji zgradi.i skromen mostiček za sporazum, z nasmehom pa je bil zavrnjen njihov poiz kus in po sijajnem moralnem uspehu v Benetkah in Bologni sta bila nastopa v Vidmu in Gorici prepovedana.
Ni sporazuma, to je nauk Primorja, to je pesem trpljenja naših bratov tam preko. Ta pesem pa nam pravi še eno: da je pred nami boj in da se danes pripravljamo nanj.
Priprava boja pa je »Jugoslovanska Matica«.
članstvo v »Jugoslovanski Matici« je zmaga v reškem vprašanju, je pot do sporazuma, zakaj nikdar ne bo popustil Italijan, če sliši naše sladke besede, vselej pa se je udal, če je zagledal našo grozečo silo.
Ni sporazuma, temveč le priprava za boj!
Čitajte današnji Mladinski vestniki Politične vesti.
Narodna skupščina.
Proračunske dvanajstine so bdi e v narodni skupščini sprejete s 116 glasovi. Prihodnji mesec pride v razpravo redni proračun za celo leto.
Iz debate o proračunskih dvanajstinah je zanimiv posebno ta-le slučaj:
Muslimanski poslanec Behmen iz Bosne je med drugim odločno protestiral proti terorističnim nastopom organizacije srbskih nacijonalistov. Navedel je znani slučaj, da je tolpa te organizacije napadla muslimanskega voditelja dr. Spaha in izprožila nanj osemnajst strelov. Le srečnemu naključju je pripisovati, da se dr. Spahi ni pripetilo nič hudega. Ko konča muslimanski poslanec svojo interpelacio, zakliče poslanec iz radikalnih vrst: »Škoda*, da ga niso ubili!« Večje politične podiv-
janosti si ni mogoče misliti. Pobijanje političnih nasprotnikov vendar ne more bito višek modrosti, da no govorimo v srčni kulturi in morali, kar je prvo, da je človek kvalificiran za odgovorna mesto poslanca. Razumljivo je, da je opozicija proti tako neokusnim izbruhom političnih strasti najodločneje ugovarjala, Drugi dan je predsedstvo skupščine sporočilo, da dotvčni poslanec iz radikalnega kluba obžaluje svojo nepremišljeno izjavo. Izjava pa mi' bila mišljena odkritosrčno. Vsaj drugače si ne moremo razlagati, da so ob tem sporočilu zagnali radikali zoipet huronski krik, češ da je popolnoma v redu, da se muslimanske voditelje posteli in da je nadalje tudi v redu. če se kaj takega pribije v zbornici'.
Parlament se balkanizira, kar pa gotovo no bol prineslo ublažen ja poditi'-tičnih razmer v državi. Poleg tega pa ni nič čudnega, če nas svet, vpričo takih dogodkov v parlamentu, smatra za podivjano pleme, podobno črncem v srednji Afriki. —  -------
Narodna skupščina je pretekli teden sprejela tudi trgovinsko pogodbo s Poljsko. Prolti ni glasoval nihče. Tamu soglasnemu sklepu je sledil še drugi1. Poslanske dijete so se zvišile od 180 dinarjev na 230 dnevno. Kadar gre za to, da si gospodje poslanci zvišija- svoje dohodke se ne kregajo. Tudi slovenski klerikalci ne, ki' so že klasični opozici-jonalci. Denar je denar! — Poleg tega pa bi prejemali še poslanci zakonodajnega odbora pol 60 dinarjev na dan, kadar bo ta odbor posloval izven sej narodne skupščine. — Kredit za to zvišanje bo seveda takoj na razpolago, samo za berače — državne nameščence ga ni! — Opozicija si osvoja ta predlog brez vsega ter s tem dickazuje,, koliko ji je ležeče na revnem uradništvu. — Prihodnjič pa zopet volilne krogljice za diemokrate, klerikalce dn radikale!!
Pragmatika za železničarje sprejeta. — 2. t. m. je parlament sprejel predlog tega zakona1, kakor ga je predložila radikalna vlada. — Zelje železničarjev se tedaj niso upoštevale. — Tudi ta zakon ho nosil pečat naijhujšega reakcijo-narstva in krivice! — Zato kar vsi k radikalom! Iz hvaležnosti in vdanosti naj vsak železničar radikalnemu prvaku poljubi roko.
Rapallska pogodba in Reka.
Četrti člen te pogodbe, ki sta jo podpisali in ratificirali Italija in kraljevina SHS se glasi: »Kraljevina SHS In kraljevina Italija priznata popolno svobodo in neodvisnost države Reke (Fiume) ter se obvezujeta, da hočeta to verno spoštovati.« — In kaj se godi sedaj po dobrem letu? Italija gazi to, kar je svo-ječasno obljubila verno spoštovati. — Na Reki je po svojih fašistovskih tolpah izzvala nered, edino legalno in zakonito Zanellovo vlado pognala iz državice, imenovala novo vlado in guvernerja ter hoče sedaj Reko podjarmiti.
V	Kraljeviči se nahajajoča Zanellova vlada protestira pri Društvu narodov, naša vlada pa se enkrat pogaja z Italijani, drugič kima, tretjič pa zahteva arbitražo švicarskega sodnika — skratka: izgubila je glavo. Toda glave niso izgubili naši ljudje, naš tisk! Nobena afera, nobena vstaja in revolucija nc odvrne pozornosti Prečanov od reške-ga pozorišča. Prečani ne bodo tiho!
Ministrstvo za socijalno politiko se ukine. — Poleg ministrstva za agrarno reformo se namerava ukiniti tudi ministrstvo za socijalno politiko. Namesto da bi se ministrstvo za socijalno politiko še razširilo, so vladni možakarji uganili, da ga sploh ni treba.
Taki-Ie so. — Sklenili so mestni očetje v Ljubljani, da zgrade klavnico, hladilnico, pogrebni zavod, šole in podobne koristne stvari. Potem so prosili pokr. upravo, da jim sklepe odobri.
Tudi to se je zgodilo. Sedaj bi vsakdo pričakoval, da bodo sklepe izvedli. Kaj še! Gospodje večinarji si mislijo: Dovolj je, da smo nekaj sklenili, zida naj pa kdor hoče, mi ne moremo. In zakaj ne? Zato, ker ne moremo, ker nimamo nobenega kredita, naše kase so pa prazne! Sicer je pa dovolj, da imamo dobre ideje! — Prav tako pišejo večinarji v 21. štev. »Zarje«. Kdor ne verjame, naj sam bere!
Označba kompanjona. — »Zarja« se še vedno dela neumno in trdi, da so v takozvani Zvezi delovnega ljudstva »krščanski socijalci«. Kaj bi se tako bali, imenovati svojega kompanjona pri pravem imenu. S klerikalci to ]e z SLS ste zvezani vi, napredni socijali-sti. S tistimi gospodi, ki so na katoliškem shodu obsodili socijalizem, s tistimi, ki so aplavdirali dr. Brejcu, ki je ukazal streljati na nedolžno delavstvo na Zaloški cesti.
Marksisti in kulturni program.
Za ceno gugajočega se županskega stolca in za ceno še drugih dvomljivih dobrot, so ljubljanski marksisti prepustili mestno šolstvo klerikalcem. V višjem šolskem svetu zastopa marksistični proletarijat klerikalec doktor Gosar. Na mestnem liceju so nastavili dva (dva nadaljnja pa še hočejo) klerikalna profesorja, da bosta žensko mladino vzgajala po rimskih naukih. V mestnem šolskem svetu in po mestnih ljudskih šolah imajo prvo in zadnjo besedo klerikalni šolski voditelji in učitelji. In to dopuščajo marksisti, ki so se učili soci-jalizma na Dunaju. Toda slabo posnemajo svoje učitelje. Vsaj sem in tja naj gospodje bero poleg »Slovenca« tudi »Abreiter Zeitung« in tam mogoče spoznajo razliko med svojim stališčem in stališčem svojih avstrijskih učiteljev napram klerikalizmu.
Svetovni pregled.
NAR.-SOCIJALIST ŽUPAN V PRAGL
V	pondeljek so se vršile volitve praškega župana in je bil izvoljen narodni socijalist, dosedanji župan dr. Karl Baxa. Dobil je 66 glasov, komunistični protikandidat 24 glasov. Deset glasovnic je bilo praznih.
USPEH MALE ENTENTE.
Pretekli teden so se vršile volitve v svet zveze narodov. Svet zveze narodov obstoji iz štirih stalnih članov velike entente, to je iz po enega zastopnika Francije, Anglije, Italije in Japonske ter iz šestih članov, ki se volijo vsako leto. 2e lansko leto se je potegovala mala ententa, da bi bil izvoljen v svet zveze narodov jugoslovanski zunanji minister. Ta namera male entente se pa ni uresničila in je letos kandidirala češkoslov. zunanjega ministra dr. Beneša. Volitev se je udeležilo 46 držav. Dr. Beneš je dobil 30 glasov in je bil s tem izvoljen za člana sveta zveze narodov. Izvolitev je tem pomembnejša, ker se utegne v bližnjih mescih obravnavati v Zvezi narodov med drugim tudi reško vprašanje in ima Jugoslavija v dr. Benešu svojega zagovornika, ki bo nedvomno najodločneje branil naše pravice.
SOFIJSKA VLADA V PREMOČI.
Sicer še niso polegli boji v Bolgariji, vendar pa vsa znamenja kažejo, da protirevolucija zemljeraidnikoiv in komunistov ni uspela. Za enkrat je organizirana vojaška sila in teroristični nastop make-donstvujočih močnejši, kot odpor kmetskega prebivalstva, kateremu manjka orožja, voditeljev in kar je glavno, discipline. S tem še ni rečeno, da so za vedno potlačene revolucijonarne sile proti vladi Cankova. Prišel bo čas ko se bodo znova začeli boji, mogoče še srditejši in v večjem obsegu, kot so se pojavljali minule tedne. Vlada Cankova ima gotovo proti sebi dve tretini bolgarskega naroda in je samo vprašanje časa, kedaj jo bo zadel isti konec, kot Stambolijskega. Krvna osveta ne pozna popuščanja in umikov. Žalostno je, da uničuje slovanski bolgarski narod svoje energije s krvavimi notranjimi boji. Nesreča je tem večja, ker zato še dolgo ni misliti na enotno fronto vseh jugoslovanskih narodov. Mesto da bi mejili na bratskega soseda, bo imela Jugoslavija za mejaša neurejeno deželo, kjer bo edina pravica bodalo in puška.
RAZKROJ V NEMČIJI.
Ukinjenje nemškega pasivnega odpora v Porurju je bil povod, da so se
razpalile politične strasti v notranjosti države. Krvavi boji so se razvneli v mestih in vaseh, in vladina avtoriteta ni tako močna, da bi mogla ustaviti bratomorni boj. Stresemanova vlada se je čutila celo tako slabotno, da je bila primorana ukiniti razne ustavne svoboščine in izročiti vso oblast v roke vojaškim diktatorjem, ki vladajo sedaj s strojnicami in topovi nad nemškim narodom. Najbolj je kočljiv položaj na Bavarskem, kjer ima vso oblast v rokah eksponent bivšega prestolonaslednika Ruprehta, von Kahr. Mož, ki ima nedvomno zveze (in naj jih še tako prikriva) z gene-ralisimom Ludendorffom, voditeljem monarhističnih elementov. Bavarska smatra sedanji položaj za ugoden, odc x-piti se od Pruske in upostaviti dinastijo VVittenbachovcev. Bismarckova Nemčija se ruši v svojih temeljih in ne bo čudno, če se razbije dosedanja enotna Nemčija na dva, ali celo tri dele. Malo pa je verjetno, da bi Bavarska kar bret vseh zaprek vključila v svojo državno oblast tudi Avstrijo. Velika, kot tudi mala antanta ne bosta v to nikdar privolili.
PORURSKA GOSPODARSKA BITKA.
Nemčija je morala brezpogojno prenehati s pasivnim odporom v Porurju Nemška politika je s tem doživela v svojem gospodarskem boju proti Franciji popolen poraz. Najhujši udarec za Nemčijo je ta, da je uničila svoj denar. Marka je brez vrednosti. Milijarde, bi' ljone je Nemčija porabila v podporo delavcem, ki so odpovedali poslušnost francoskim okupacijskim četam vt Porurju. Vendar zastonj so bile vse dena ne žrtve. Dobiček imajo edinole veliki kapitalisti, ki so izrabljali nestabilno.-' marke za svoje valutne špekulacije. Poleg tega so dobro živeli nekaj časa po-rurski delavci, ki so bili plačani za brez delje. Cel ostali nemški narod pa stoji danes pred težkim vprašanjem: Kaj bo z državo? Kaj z vedno večjo draginjo in revščino? Nihče ne ve odgovora.
Vsled pasivnega odpora, Francija m Belgija] doslej nista imeli nobene koristi od Porurja. Bistveno drugačna je pa situacija sedaj. Ko je zlomljen pasivni odpor, bosta Francija in Belgija lahko organizirali poruhrslko industrijo, uvedli pristojbine za izvoz in davek na premog. Poleg tega si bosta pa Francija in Belgija na račun reparacij vzela iz Porurja tudi v blagu vse, kar bosta le hoteli. Seveda ne bo mogoče čez noč organizirati okupacijskim oblastem vse gospodarsko življenje tako kot zahteva francoski in belgijski interes.
Koliko časa pa vendar nameravata ostati Francija in Belgija v Porurju? Prav gotovo tako dolgo, dokler ne bo plačala Nemčija zahtevanih 31 milijard zlatih mark, ali pa podala takih garancij, da bo plačilo reparacij v polni meri zasigurano.
Francozi so zmage pijani radi nemške kapitulacije. Bojno razpoloženje proti Nemčiji vedno bolj narašča in ni verjetno, da bi dočakala Nemčija najmanjši popust od zmagovalcev. Poin-care je izjavil: »Sedaj je bila Nemčija primorana, da ustavi organiziran odpor. Nemčija pa mora šele z dejanji pokazati da je krenila na pravo pot. Francoska še vedno nima v roki one zmage, ki ji je garantirana z mirovnimi pogodbami, toda dosegla jo bo! Na to smo se zakleli in našo prisego bomo držali!« —
Poročiaa z dežele.
Ptuj. Iz seje mestnega sveta. Dne
25. septembra se je vršila seja mestnega sveta, pri kateri se je kompletiralo stanovanjsko oblastvo mestnega magistrata in sicer je bil izvoljen za predsednika g. Ivan Šegula, železničar, pri-sednikom za najemnike pa gg. ing. Kralj Alojz in Metličar, krojaški mojster. — Živahna je bila debata pri oddaji mestnega gledališča dramatičnemu društvu v Ptuju. Predsednik dramatičnega društva dr. Fermevc je predložil načrt najemne pogodbe za dobo 10 let, ki so jo z vnemo podprli naši obč. odborniki, kakor tudi zvečini odborniki klubov J DS in JSS tako, da je končno ostal g. župan, ki je bil proti tej pogodbi povsem sam. Pri glasovanju je bil predlog, odnosno načrt pogodbe za najem soglasno sprejet, kar je najbrž med drugim dalo povod gospodu županu Lozinšku, da je v tajni
seji, ki se je vršila po zaključku javne seje položil svojo funkcijo. Druge važnejše točke se na tej seji niso razpravljale.
Iz stranke.
Načelstvo NSS je na svoji zadnji seii zaslišalo poročilo tov. podnačelnika, ki se je te dni vrnil iz Prage. Nato je razpravljalo o predlogu kluba ljubljanskih občinskih svetovalcev NSS glede skupnega nastopa celokupne opozicije. Končno je razpravljalo tudi o stališču naše stranke pri volitvi župana v Ptuju.
Odbor kraj. organizacije NSS za Koli-zejski okraj ima svojo redno sejo v torek, dne 9. oktobra ob 8. uri zvečer v strankinem tajništvu (Narodni dom). Dnevni red je zelo važen.
Krajevna organizacija NSS v Kočevju sklicuje za nedeljo dne 7. oktobra ob 11. uri dopoldne izredni občni zbor pri Beljanu. Zborovanja se udeleži tudi glavni strankin tajnik tov. Brandner iz Ljubljane. Člane vabimo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
Strokovni vestnik.
Delavska zbornica.
Ko smo pisali svoj čas o tej instituciji, smo se nadejali, da bo kolikortoliko odgovarjala svojemu namenu. Sedaj se pa kaže ravno nasprotno. Delavska zbornica je bila ustanovljena predvsem, da ščiti in brani interes zatiranega delavstva. Kako pa naj vrši to velevažno funkcijo, če sploh ni življenja zmožna! Seje se ne sklicujejo — iz enostavnega razloga — ker nema kredita. Sploh je vsako resno delovanje delavske zbornice vsled večnega »nema para« onemogočeno. Vprašamo, zakaj se ravno tej instituciji ne da življenske možnosti? Zakaj ravno za delavsko zbornico ni denarja? Gospodje, ki imate posla z delavsko zbornico ne spite spanje pravičnega. Vzdramite se in vzdramite tudi druge, ter oživite prepotrebno in edino delavsko institucijo, predvsem pa — skličite seje!
Prihodnjič izpregovorimo še o tem kulturnem škandalu.
Po rudarski stavki. Rudarska stavka je končana, ni pa še končano preganjanje stavkujočih, ker se še nahajajo žrtve stavke po zaporih in na stotine je odpuščenih. Ne vemo, kaj in kako si predstavljata TPD in vlada rešitev tega vprašanja. Mi pravimo: Za nas boj še ni končan. Z vso paro bomo delali na to, da obračunamo enkrat s čifutsko Trboveljsko družbo prav temeljito in ji dokažemo, da je tudi delavska sila močna. Naj si gospodje pri Trboveljski zapomnijo samo to: svaka sila do vremena. Obračun pa pride prej ali slej!
Stavbinskl delavci pozori Podjetje Konrad Gologranc v Celju in Julij Glaser v Mariboru sta pod zaporo. Ne iščite dela pri teh dveh!
Delo dobe pri državni borzi dela v Ljubljani: kleparji, mizarji, žagarji za vodno silo, žagarji-gateristi, krojači, čevljarji, ščetar, klobučar, prekajevalci, sodavičar, natakar, pleskarji, vajenci itd.
V Mariboru:	hlapci,	dekle,	viničarji,
pristavarji (majerji), drogarji, rudarji, vrtnarji, steklar, mizarji, sodarji, kolarji, čevljarji, minarji, slikarji, dimnikarji, zidarji, pisarniške moči, vajenci itd.
V Ptuju: viničarji, hlapci, rudarji, lončarji, kovači, kolarji, sodarji,; pletarji, sedlarji, vajenci itd.
V Murski Soboti: mizarji, kuharice itd. Tovariši, ki ste brezposelni oglasite se, da dobite delo.
Vsem podružnicam NSSZ! V zadnjem času vse podružnice ponehujejo dopisovati za list. Opozarjamo vse na sklep zadnje seje upravnega sveta in na obljubo, da se bodo držale pravilnika. Popravite zamujeno in pošiljajte dopise za »Novo Pravdo«.
KOČEVJE. Opozarjamo še enkrat vse tovariše in prijatelje, da se vrši v nedeljo, dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne v Šalkl vasi pri Bizjaku važen strokovni shod. Poroča bivši narodni poslanec Brandner. Pridite vsi na shod!
Št. Pavel. Iz našega kraja se nismo že dolgo oglasili, vzlic temu pa smo na delu.
V	kratkem priredimo strokovni shod, na katerega pride poročevalec iz Ljubljane. Shod objavimo pravočasno in že v naprej vabimo vse tovariše, da se ga udeleže polnoštevilno.
Gospodu inšpektorju dela v Mariboru. Ker na naše ponovne urgence ne dobimo rešitve v zadevi preiskave v strojilni, lesni in kemični industriji d. d. na Polzeli, Vas tem potom javno vprašamo, kaj je z reši-
tvijo in če sploh mislite zadevo rešiti. Opozarjamo Vas, da čakamo na to že dolgo in da nas zapušča potrpežljivost. Prosimo, da nujno rešite to zadevo. — Tajništvo NSSZ.
Mladinski vestnik.
Občni zbor »Bratstva« v Ljubljani.
V	ljubljanskem »Bratstvu« se je pričelo živahno gibanje. Je pač jesen tu in bratje in sestre žele, da se prične z intenzivnim delom v vseh odsekih. V ta namen je bil na zahtevo članstva sklican za petek, dne 28. septembra izredni občni zbor, o katerem prinašamo naslednje poročilo:
Predsednik je otvoril občni zbor ob 8. uri zvečer in, ker ni bilo tajnika,- podal obenem tudi tajniško poročilo. V preteklem društvenem letu se je vršilo več zanimivih predavanj in redna politična šola, ki sta jo vodila br. Ivan Tavčar in dr. Peterlin. Lepo je uspel zlasti tamburaški zbor, ki se je pod izbornim vodstvom zborovodje brata Mikoliča povspel do umetniške višine, kar je pokazala sijajno uspela akademija, prirejena v čast bratom iz Ce-hoslovaške. Zelo zadovoljni smo tudi z uspehom srbohrvatskega tečaja, ki ga je osebno nadzoroval načelnik naučnega oddelka ministrstva prosvete g. Jovan Jovanovič. Zlasti gre zahvala učiteljicam. Lepo so uspeli tudi izleti. — Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal brat Sever, se je prešlo k volitvam novega odbora. Za predsednika je bil z burnim odobravanjem1 izvoljen brat Anton Brandner, bivši narodni poslanec. V odbor pa so bil izvoljeni: Rudolf Velepič, Viki Paušič, Franjo Šinkovec, Adolf Leeb, Anica Coriary, Hrabroslav Sever, Joško Zupan, Edhem Abadčič, Leo Žorž. Namestniki odbora: Vera Debelakova, Leo Tavčar, Kristan Perko in Mate Ivčevič. Pregledovalci računov:	Ivo Pe-
ruzzi, Drago Kosem, Josip Ambrožič. Vsi izvoljeni funkcijonarji so mesta sprejeli in obljubili posvetiti vse svoje močt razvoju »Bratstva«. Novoizvoljeni predsednik brat Brandner je zavzel predsedniško mesto in imel sledeči nagovor:
»Dragi bratje in sestre! Prisrčno se Vam zahvaljujem za zaupanje. Ponosen sem, da morem voditi društvo, katero je avstrijska vlada 1. 1908 razpustila. Kar ni moglo uspevati in se razvijati v sovražni nam Avstriji, to mora procvitati v naši ljubljeni Jugoslaviji.
Program, po katerem se hočem ravnati, je zapopaden v kratkih besedah: čim manj govorjenja, tem več dejanja!
Tako postopanje zahteva tudi sedanje stanje, v katerem se nahaja »Bratstvo«. Gledati bomo morali predvsem, da uredimo notranje razmere v društvu. Dobiti moramo primerne prostore izven gostilne in tekom oktobra pričeti s predavanji o vseh panogah javnega življenja. Razen predavanj bo treba pričeti zopet s poukom srbohrvaščine in po možnosti tudi češčine. Izpopolniti nam bo tamburaški zbor in ustanoviti dramatični odsek in govorniško šolo, nadalje tečaj za ženska ročna dela, plesni in veselični odsek, šahovski klub, izletniški ozir. turistovski odsek, ter urediti društveno knjižnico in čitalnico.
Kakor vidite, bratje in sestre, bo dela dovolj in ako me boste podpirali, bomo delovni program v celoti lahko izvedli. Dela bo za vsakogar, ki je zmožen in ima veselje do dela. Kdor ne pride v odbor, ta se bo lahko udejstvoval v odsekih.
Kar se tiče mene, hočem1 posvetiti vse svoje moči »Bratstvu« in upam, da mi boste v tem sledili. Vredno je, da delamo in se žrtvujemo za tako odlično in plemenito društvo, kakršno je »Bratstvo«, ki ima namen s čim večjo izobrazbo pripomoči k boljšemu, novemu človeku. Predvsem bom zahteval od Vas vestnosti, točnosti in,: kar je v teh časih glavno, značajnosti! Najbolj bom zameril tistemu, ki ne bo držal dane besede. Pri tem pa bom postopal pravično in z vsakomur enako, kajti v smislu naših društvenih pravil smo vsi bratje in sestre in smo kot taki obvezani, da se tikamo med seboj.
Upam, da se mi bo z Vašo pomočjo posrečilo spraviti »Bratstvo« na ono mesto, ki mu gre z ozirom na plemenite dlje, ki jih zasleduje. Vseh nas želja in prizadevanje mora biti, da postane ljubljansko »Bratstvo« prvo med ostalimi »Bratstvi« in kot tako njihova dobra opora in zaslomba.«
Pri slučajnostih so posamezni člani, med njimi bratje Kravos, Žorž, Sever, Zupan, Mikolič, stavljali razne za razvoj »Bratstva« koristne predloge. Sploh je bilo
opažati veliko zanimanje in veselje, da se je pričelo zopet z živahnim delom v društvu. Brat predsednik se je končno zahvalil vsem, ki so prišli na občni zbor in pripomogli do lepega uspeha, naznanil prvo sejo novoizvoljenega odbora in zaključil občni zbor. — Uverjeni smo, da je ljubljansko »Bratstvo« v najboljših rokah in da se bodo kmalu pokazali sadovi dela na polju izobrazbe naše mladine. Živelo »Bratstva«!
Prva seja novoizvoljenega odbora »Bratstva« v Ljubljani se je vršila v pon-deljek, dne 1. oktobra. Poleg predsednika so bili navzoči vsi odborniki. Za podpredsednika je bil izvoljen brat Velepič, za tajnico sestra Paušičeva, za blagajnika pa brat Sever. Nato so bili določeni načelniki posameznih odsekov. Nadalje se je sklenilo sklicati članski sestanek za soboto, dne 6. oktobra, predavanje za torek, 8 oktobra in prirediti vinsko trgatev v soboto, dne 13. oktobra. Sklenilo se je tudi otvoriti plesno šolo in vse potrebno ukreniti glede prostorov, da se bodo mogla člmprej pričeti redna predavanja in izvrševati vse ostale točke programa
Članski sestanek »Bratstva« v Ljubljani. Vabimo na sestanek »Bratstva«, ki se bo vršil v soboto, dne 6. oktobra ob 8-uri zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma. Na sestanku se bo razpravljalo o vseh vprašanjih, ki so važna za razvoj društva in se bo volilo in vpisovalo v razne odseke in tečaje. Po možnosti naj vsak prinese seboj člansko izkaznico. Komur ni bilo mogoče priti na občni zbor, ta naj pride na ta sestanek.
Brezplačen srbohrvaški	tečaj »Brat-
stva« se otvori prihodnji teden. Prlglase sprejema s. Viki Paušičeva, Wolfova ul. št. l-II.
Predavanje »Bratstva«	v Ljubljani.
»Bratstvo« priredi na predvečer tretje obletnice plebiscita v torek, dne 9. oktobra ob 8. uri zvečer predavanje v spodnjih prostorih Narodnega doma o predmetu: 10. oktober in naloge naše mladine. Predaval bo društveni predsednik brat Brandner.
Vinsko trgatev priredi	»Bratstvo« v
Ljubljani v soboto, dne 13. oktobra in sicer pri Lloydu. Natančen spored objavimo v prihodnji številki »Nove Pravde«.
Iz vodstva izvrševatnega odbora na-rodno-socijalistične mladine se sporoča, da je br. Branimir Kozinc odložil predsedniško mesto. Vse mladinske organizacije se opozarjajo, da začasno naslavljajo vse svoje dopise na tajništvo NSS v Ljubljani, Narodni dom.
Himen. Urednik »Mlade Proudy« br. K. Rais se je poročil s sestro Vlasto Šebesto-vo iz Loma pri Mostu na Češkem. Bratu in sestri želimo obilo sreče! — »Bratstvo.*
»Bratstvo« Celje priredi v soboto dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer članski zabavni večer v društveni dvorani gostilne »Wilson«. Na dnevnem redu so dvospevi, šaljivi nastopi itd., sodelujejo tamburaši iti del salonskega orkestra. Vabljeni so vsi člani in prijatelji naše mladine!
»Bratstvo« v Litiji priredi v prihodnjih dneh predavanje o Primorski. Predaval bo brat Kravos iz Ljubljane. Bratje in sestre, ki bodo osebno vabljeni, naj se tega predavanja zanesdjivo udeleže.
»Mladost« v Trnovem doživlja v zad-nejm času prerojenje. V kratkem bo izredni občni zbor, na katerem se bo izvolil nov odbor, ki bo garantiral procvit društva. Bratje in sestre, pripravljajte se za resno delo, ki ga moramo izvršiti tekom Zime.
Današnjo številko »Nove Pravde« smo poslali po sklepu odbora članom ljubljanskega »Bratstva«, da se nanjo naroče, ker bo stalno prinašala poročila o mladinskem gibanju In izide tudi posebna mesečna mladinska priloga.
Tedenske novice.
V	Nabrežini se je 3. t. m. poročil načelnik NSS tov. Ivan Deržič s hčerko iz ugledne rodbine bivšega župana) in vrlega narodnjaka gospodično Bogomilo Caharije-vo. — Prisrčno čestitamo!
Zahvala čeških narodnih socijallstov za naše čestitke.
Na naše čestitke ob priliki zmage pri občinskih volitvah smo dobili iz Prage sledeči odgovor:
Bratskemu načelstvu narodno-socijalistlčne stranke v Ljubljani.
Smatramo za svojo dolžnost, dragi bratje, da se Vam zahvalimo za Vaše čestitke o priliki našega uspeha pri sedanjih občinskih volitvah.
Veseli nas, da je tudi pri Vas našla odmev naša zmaga, ki je zmaga ustvarjajočega socijalizma in želimo, da bi bilo s to
zmago čimbolj moralno podprto tudi na-rodno-socijalistično gibanje v Jugoslaviji. Verjamemo Vam, da se naši skupni nasprotniki tudi pri vas prizadevajo zmanjšati naš velik uspeh in smo prepričani, da jim boste dali na njihove lažnjive trditve primeren odgovor.
Od vseh političnih strank je pretrpela pri teh volitvah naša stranka najhujše naskoke, kajti nobena ni bila tako napadana, kot naša. Toda sijajna zmaga, ki smo jo kljub temu dosegli, nam je bila v veliko zadoščenje in obenem dokaz, da se nam priznava pošteno in nesebično delo v pro-speh vseh zatiranih, v prospeh čehoslova-ške republike in socijalizma.
Zahvaljujemo se, dragi bratje, za izraženo radost in Vam pošiljamo bratske pozdrave.
Za češkoslovaško socijalistično stranko v Pragi: Anton Šole, 1. r., glavni tajnik.
Čestitke novoizvoljenemu praškemu županu.
Načelstvo narodno-socijalistične stranke je odposlalo novoizvoljenemu županu v Pragi, narodnemu socijalistu bratu dr. Baxi sledeče čestitke:
Dragi brat župan!
Veliki radosti, ki smo jo občutili ob zmagi bratske čehoslovaške socijalistične stranke pri občinskih volitvah, se pridružuje drugo veselje: Tvoja izvolitev za župana starodavnega, slavnega slovanskega mesta Prage.
Ko se radujemo nad tem veselim dogodkom in se spominjamo na Te, nam do-‘ voli, da Ti iskreno čestitamo in Te pozdravljamo v imenu celokupnega jugoslovanskega narodno-socijalističnega proletariata.
Za načelstvo narodno-socijalist. stranke v Ljubljani: Rudolf Juvan 1. r., podnačel-nik. — Anton Brandner 1. r., tajnik.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« Celje, priredi dne 10. oktobra 1923 ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Celju javno predavanje o 3. obletnici koroškega plebiscita. — Govori podpredsednik Gosposvetskega zvona Anton Brandner iz Ljubljane. Navedenega predavanja naj se udeleži vsak zaveden Jugoslovan!
Gosposvetski Zvon v Ljubljani priredi ob priliki tretje obletnice koroškega plebiscita dne 10. oktobra ob 8. uri zvečer v dvorani »Union« predavanje s skroptičnimi slikami. Najpoprej bo imel nagovor predsednik Gosposvetskega Zvona g. dr. Oblak, nakar bo razkazoval in obrazložil koroške slike g. Mahkota, ki je za časa plebiscita vodil agitacijo na Koroškem. Pozivamo naše somišljenike, da se vsi udeleže tega predavanja. Obudimo spomin na 10. oktober', da bomo tem vstrajnejš? delali za našo neosvobojeno Koroško.
Ljubljanska Radikalija. — Zborovanje radikalne stranke v Ljubljani je bMo napovedano za 6. in 7. oktober. Kar naenkrat pa so zborovanje preložili na poznejši čas, ker so nastale nepremostljive tehnične ovire in ker predpriprave niso še dovolj temeljito izvršene. — Torej pozneje — do takrat bo menda pripravljena že tudi muzika --------------.Lov	na	pristaše.	Dan
na dan vabijo demokrati vse one, ki so ušli k radikalom in tam niso- našli, kar so iskali — korit! Radikali pa tudi napenjajo vse sile, da bi pridobili kakega metuljčka ali vsaj trota, ki išče na novo razcvelih rožicah sladkega medu. Gotovo je, da so par trotov res že vjeli. — Bog požegnaj! Pride pa kmalu jesenska slana, ki »vse rož’ce pomori.« — Pri Radikalih ljudi zdravijo. Kdor ima kako hudo, zastarelo bolezen ali telesno hibo, ki ga je delala nesposobnega za javno službo, naj gre kar tje! Pri radikalih dobi takoj žegen, nato pa gre lahko naravnost k istemu zdravniku, ki je nad njim ves čas obupaval, pa ga bo na mestu popolnoma ozdravil. Opozarjamo, da se zdrave tam ne samo telesne, temveč v zadnjem času celo duševne hibe. Imamo slučaje takega čudežnega ozdravljenja, zato — romajte vsi betežni na božjo pot v Wolfovo ulico, trdna vera vse doseže!
Ali je to res? Govori se, da so ljubljanski mestni očetje klerikalno-komunisti-čne večine v velikih škripcih, kje naj vzamejo denar za izplačilo mesečnih prejemkov mestnih uslužbencev 1. novembra, kajti oni zavod, ki jim je odštel pare za oktober-ske plače, tega za november ne1 bo več mogel, oziroma baje tudi ne smel! Kakor se čuje, se mestni očetje bavijo sedaj z načrtom znižati magistratnim uslužbencem draginjske doklade, ki so jih določili brez posebnega kritja. — Če je to res, se bodo
uslužbenci za tako demagoško postopanje klerikalno-komunistične večine lepo zahvalili! — čas bi bil, da se takemu igranju z mestnim gospodarstvom napravi konec, to pa prav kmalu, ker bo sicer v Ljubljani zapel boben.
Mestni šolski ambulatorij so ustanovili v Zagrebu. To je zavod, v katerem se res zdravstveno skrbi za deco ter čuva nad njo, da ne zapade tuberkulozi, škrofulozi ter da se je obvaruje drugih bolezni, ki jih nam je zapustila svetovna vojna. — To je res eden največjih korakov na socijalnem polju. — In pri nas v Ljubljani? Tu naša klerikalno-komunistična večina za kaj takega nima časa. Pri nas je glavno, da se živi »fletno«, pri nas se raje »furajo« odgovorni zastopniki okrog z mestnimi konji in avtomobili. — Ker ste, gospodje, že vse »zafurali«, je že skrajni čas, da se tudi vas kmalu »odfura«. — Prav resno pa si vzemimo k srcu čin mesta Zagreba!
Zopetno zvišanje poštnih pristojbin za pakete s 15. oktobrom. — Težna pristojbina bo znašala do 3 kg 8.— Din, do 5 kg 12.— Din, do 10 kg 25.— Din, do 15 kg 40.— Din, do 20 kg 50.— Din. — Druge pristojbine se ne izpremene.
Tudi general Maister ne spada v našo vojsko! — Do tega zaključka so prišli naši radikali z vojnim ministrom vred ter zato tega našega velezaslužnega moža in mučenika izza avstrijskih časov — kratkomalo penzijonirali. — To je škandal prve vrste, klofuta namenjena vsem Slovencem, ki jo ne smemo prenesti mirnega obraza. General Maister je naša narodna svetinja. To lahko potrdi vsakdo, kdor je poznal delovanje tega moža v avstrijski vojski pred in med vojno, zlasti pa ob In po prevratu v Mariboru. Zato proti temu zločinu najodločneje protestiramo. — Poleg Maistra je vpokojeno zopet precejšnje število drugih slovenskih častnikov
Komisija za odmero novih draginjskih doklad državnim uslužbencem je baje pričela s svojim delom. Pri tej priliki bi bilo umestno, če bi naši poslanci storili potrebne korake, da se bodo določile nove draginjske doklade tako, da bodo državni nameščenci res vsaj nekoliko ložje živeli. Popraviti se morajo pri tej priliki tudi razne krivice, ker nekatera mesta in kraji doslej niso bili uvrščeni v prave, draginji dotič-nega kraja odgovarjajoče razrede. Tako bi bilo neobhodno potrebno in pravično, mesto Ljubljano uvrstiti v prvi' razred, kajti vsakomur je znano, da je v Ljubljani vse mnogo dražje kakor v Beogradu ali Zagrebu. Sploh bi bilo umestno, da bi uradniške organizacije takoj stopile v stik z našimi poslanci in drugimi' merodajnimi krogi, ter jim stavile svoje tozadevne konkretne predloge. Zadeva pa je zelo nujna in je že malo pozno, ker v Beogradu za enkrat zares hite z delom.
t Emil Bizjak. Našemu odličnemu tovarišu je te dni umrl sin v najlepši dobi 19 let. Pokojnik, vrl narodnjak in navdušen Sokol se je hotel posvetiti mornarici; v Boki Kotorski, kjer je služboval, ga je doletela bolezen, ki mu je izkopala rani grob. Pokojniku bodi lahka domača gruda, ostalim naše sožalje.
Huda griža razsaja v Mariboru in okolici, kjer se je pripetilo že več smrtnih slučajev. Pravijo, da se temu ni čuditi pri toliki nesnagi, ki vlada ravno v Mariboru. Če sploh kje, tam mestno gospodarstvo, zlasti pa fizikat ni na mestu! — Na dTugi strani pa ljudje vživajo preveč sadja in grozdja, ne da bi ga poprej oprali in osna-žili.
Predrzne tatvine. Tatovi so postali v Ljubljani že skrajno predrzni. — Tako so zadnje dni »izborno« opravili svoj posel pred nosom policijske direkcije v deželnem muzeju, na pokrajinski upravi in drugod po privatnih stanovanjih. V muzeju so ukradli zlato, srebro, briljant, 7 starih kelhov itd. v vrednosti 18.000 Din. — Na pokrajinski upravi so odnesli iz pisarne pisalni stroj.
Potresi v zadnjem času pogosto razburjajo zemljane po raznih krajih. Po prvem opustošenju Japonske se je koncem septembra pojavil drugi, ki je pokončal še to, kar je prej ostalo. Pa tudi pri nas se je pričel oglašati Tako so imeli 26. septembra močan sunek v Šibeniku v Dalmaciji. Spremljalo ga je močno podzemsko grmenje in bobnenje. K sreči ni povzročil ta potres posebne škode.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta I
4-......... —	—....... fr
Kdor se zanima
za naše narodno, gospodarsko, kulturno in soci-jalno življenje v Prekmurju. temu priporočamo, naj	j	j
si naroči Narodnosodja-llstlčnl tednik „Naš dom".
Stane na leto 40 Din, za V« leta 10 Din. Naroča se pri upravništvu
..HaSegadoma" vIHarshi Soboti. ;
^     —..................
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
Prejšnji
		Ta teden teden	
		dinarjev	
100 švic. frankov stana		1535 —	1575-—
100 franc, frankov	„	527*5	548"50
100 laških Ur	»»	382-5	405 —
100 čeških kron	««	247-—	262- —
100 nemških mark	tt	0-00003 0-00006	
100 poljskih mark	tt	0-025	0-0268
100 avstrijskih kron	•l	0-122	0423
100 ogrskih kron	• t	0-48	035
100 bolg. levov	••	83-—	84-26
100 dolarjev	»t	9400-—	8550*—
100 angl. funtov	tt	38600"— 40100- —	
Razpredelnico	čitajte tako:		Kdor hoče
kupiti n. pr. 100 švic. frankov, mora dati zanje ta teden 1535 Din, pri tem ko bi bil plačal prejšnji teden 1575 Din.
Curlška borza.
2. oktobra 25. sept.
		švicarskih frankov	
100 dinarjev je stalo 6-35			630
100 frano. frankov	tt	3335	35-40
100 laških lir	t»	25-27	25-85
100 čeških kron	tt	16-775	1680
100 nemških mark	tt	0 000002 0-000004	
100 poljskih „	tt	0-0013	0-0017
100 avstrijskih kron	tt	0-00785 0-0079	
100 ogrskih „	tt	0-03	0-03
100 bolg. levov	tt	550	5-35
100 dolarjev	tt	560-75	557-25
100 angl. funtov	tt	2549 —	2540"—
Kdor je hotel 2. oktobra kupiti na cu-riški borzi n. pr. 100 Din, je moral dati zanje 6.35 švic. frankov; pred enim tednom je stalo 100 Din 6.30 švic. frankov.
LISTNICA UPRAVE.
Za tiskovni sklad je nabrala družba na fantovskem večeru tov. Deržiča 415 Din.
Cenjene naročnike, ki do konca septembra zaostale naročnine še niso poravnali, prosimo, da to store čimprej potom položnici, ki je bila priložena št. 39 »Nove Fravde«.
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridriana.)
(Nadaljevanje.)
Pekoča rdečica ji obliva obraz pri misli, da bi morala morda celo življenje trpeti radi tega madeža. Vendar pa sedaj nič več ne misli, da bi šla prostovoljno v smrt, saj je NVilliamu obljubila, da hoče živeti zanj. On jo goreče in iskreno ljubi, o tem ni dvoma. Gotovo bi pa tudi on vedno trpel, ker se mu bodo strašni dvomi o njenem devištvu v teku časa vsekakor povrnili.— Ah, kolikokrat se je že Elen trdno odločila, da mu vse — vse pove, toda misel na strašne posledice, ki bi nastale, če VVilliam naleti na Hardyja, jo je vselej odvrnila od rešilnega načrta. Saj je že presrečna, da ji William veruje. Skoro si želi, da bi jo bil v svoji divji ljubosumnosti usmrtil, potem bi bila vsaj v njegovih rokah umrla in rešena bi bila vsega trpljenja na svetu. Take in enake misli ji roje ponoči po glavi, ko se brez spanja premetava po mehkih blazinah. Končno vendarle napoči težko pričakovana in toli zaželjena jutranja zarja. — Ellen naglo vstane, dasi čuti lahko mrzlico. Saj si tako želi, da se> more s svojim izvoljencem, katerega je že tako dolgo pogrešala, zopet pogovoriti in mu odkriti svoje srce. Hitro povžije v materini družbi zaju-trk in odhiti na vrt v smeri proti vasi, saj ondi je moral prenočevati izvoljenec njenega srca. V solnčnem jutru koraka skozi drevored, ki drži v vas. Na polju so komaj pričeli z delom. Sedaj napravi drevored mal ovinek. Nestrpno gleda Ellen proti vasi, toda kako se začudi, ko zagleda dve dami, ki ji gresta nasproti, dasi ji je znano, da leže več milj na okoli same vasi. Tu pa naleti na dve dami, ki gresta sigurno samo na kratek izprehod, v čemur jo še potrjuje
dejstvo, da imata pri sebi solnčnika, pa nič pokrival. Ko gresta tujki mimo, obstane Eilen osupla, kajti tujki sta krasni, mladi deklici, od katerih ena je vitke postave s črnimi lasmi in očmi in ki jo naravnost očara. Druga, nekoliko manjše postave, je blondinka. Izraz njenega obraza je naravnost ljubek, dasi večalimanj otožen. Obe deklici se seveda istotako čudita divni Elle-nini lepoti, ki nepremično zre za njima. — Nehote nagnejo vse tri sVoje mikavne glave v pozdrav ter gredo molče dalje. Ko se Ellen ozre, izgineta ravno za bližnjim ovinkom.
. »Kdo neki ste te dve?« se povprašuje Ellen. »Še nikdar ju nisem videla. Pa ne, da bi bili namenjeni v grad? — In odkod vendar prihajata?«
Ellen se obrne in gre nazaj, da vidi, kam gresta. In zopet ostrmi, kajti obe sta se oddaljili od drevoreda na stransko pot, ki drži k — reki. Njeni radovednosti se pridruži sedaj še bojazen. — Ozka steza pelje tik ob bregu reke, ki zelo strmo pada v reko. Kako lahko bi padli deklici na kakem od valov izpodkopanem mestu v vodo. Hoče ju opozoriti na nevarnost, pa ste, že predaleč od nje. Ellen steče po stezi, da ju dohiti in opozori na nevarna mesta. Toda deklici sta med tem že nenadoma izginili. — Ellen na vso moč vpije na pomoč. Saj si ne more drugače misliti, kot da sta obe padli v reko. In že zopet hiti naprej proti reki, uverjena, da sliši krik iz vode. Ze je prav blizu brega. Iz grmovja pa stopi nenadoma — William.
Prestrašena in iznenadena mu hiti naproti. Skoro brez sape kliče: »William, William, dve deklici sta padli v vodo — reši ju!«
»Ali meniš dve mladi dami, črnolasko in blondinko, kot v tisti pesmi o kraljevih otrocih?«
»Da
da .«
»Pomiri se, draga Ellen, obedve sta se revnokar v čolnu odpeljali po reki navzdol.«
»Saj ni videti nobenega čolna,« de Ellen.
»Seveda ne, ker je že izginil za drevesi!«
»Pa je vsekakor čudno,« nadaljuje Ellen. »V okrožju se nahajajo samo preprosta sela. Kako neki prideta v ta kraj dve tako mestno oblečeni dami?«
William skomigne z rameni.
»Predraga dušica, tega ti ne morem pojasniti. Se moraš pač zadovoljiti z mojim odgovorom. Zjutraj sem prišel semkaj in sem se hotel ravno napotiti proti gradiču, kar zapazim tebe.«
»Ali si prenočil v vaški gostilni?«
William pritrdi.
»Da, Ellen, mojo prtljago prineso kasneje v gradič. Odločil sem se, da ostanem tukaj nekaj dni, seveda če mi dovoliš..«
Ihtč se mu vrže na prsa.
»William, vse„ kar imam, je vendar tudi tvoja last. O William, samo eno vprašanje, ali dvomiš nad menoj?«
Globoko pogleda v nedolžne oči, ki ga tako prepričevalno motre. Resno ji odgovori:
»Ne. Take oči ne morejo lagati, sicer bi moral človek nad svetom obupati. Prepričan sem, Ellen, da si čista kot angelj, toda------------«
Ona žalostno povesi mikavno glavico.
»Da, da, William, dvom, strašni dvom. Pač sem vedela, da se dvom pojavi.«
»Ne, draga, nikakega dvoma nimam o tebi!« vzklikne William in jo poljubi na ustnice. »Saj bi bilo blazno in zločinsko od mene^ če ne bi veroval tvoji prisegi Pa tudi ta uganka bo menda enkrat vendarle rešena.«
»O bog, prepreči to. Vsemogočnega prosim dan in noč, da mi ohrani tebe, saj niti ne veš, kako zelo te ljubim.«
I\?AN J6LAČIN, Ljubljana
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe
Tvrdka ustanovljena leta 1888. Solidna In točna postrežba.
81
{ JOSIP PETELINC
s Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
i (blizu frančiškanskega mostu). 37 5 Kravate, srajce, palice, potrebščine za S šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje.
Gradbeno podjetje
Ing. OUHIČ in DBI1G.
Ljubljana, Bohoričeva 20.
Jioslomslia talim in posojilni v Min m 01
Pisarna: CELJE, Aleksandrova ul. 4.
Najvišje obrestovanje vlog na hranilne knjižice in v tekočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vloge vezane na daljše odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. In H4 od 2. do 6. ure popoldne.
Za na pleskarska dela. lakiranje voznih koles S
j Tone Malgaj f
| Ljubljana « j
S Kolodvorska ulica št. 6. 5 ■   ■
»Ne bolj, kot jaz tebe. Ti si mi bila zvezda vodnica v vseh urah dvoma in strasti. Hvala bogu, nisem jim podlegel, celo tedaj ne, ko sem nad teboj — dvomil.«
Ellen tiho ihti.
»O William, da bi mi ne bil nikdar dal povoda, da bi ne bila nikdar od tebe samega zvedela — o tvoji nezvestobi Tiste mračne ure bi nama bile potem ostale prihranjene. Vsemogočni mi je v moji stiski stal ob strani, ko se mi je zdelo, da sem že izgubljena. Vendar ti več ne smem povedati.«
Med tem pogovorom sta dospela že v park, kjer jima pride naproti gospa Morris, seveda iznenadena, obenem pa na vso moč vesela nepričakovanega obiska svojega nečaka.
William objame in poljubi svojo teto, ki se na tihem joka veselja, da je prišel ljubljeni nečak. Tem bolj je pa še vzrado-ščena, ko zapazi, da je nesoglasje med Elleno in Williamom popolnoma odstranjeno.
Kmalu sede vsi trije v živahnem razgovoru v verandi.
Gospa Morris pač povzame iz pogovora, da je njen nečak že včeraj iskal Ellen in jo tudi naletel, vendar po tem ne poizveduje podrobneje, saj noče motiti sreče ljubljene dvojice.
Tekom pogovora omeni Ellen tudi mladi dami, ki ju je zjutraj naletela. Gospa Morris seveda strmi nad to novico.
»Nihče se me ni dotaknil kakor resnično je Bog nad nami. Toda odstopi od zahteve, da ti dam pojasnilo o najstrahovitejši noči mojega življenja. Zaradi moje ljubezni do tebe te prosim za to.«
Mladi mož se dvigne in se zopet vsede poleg svoje dražestne neveste; dolgo in nepremično zre v njene lepe, modre oči, ki tako mirno vzdrže njegov ostro motreči pogled.
»Verujem ti, Ellen. Bito bi blazno početje, če bi nad takimi očmi dvomil. Tudi te nočem nič več izpraševati, četudi ne bom nikdar mogel pozabiti te temne žago-netke.«
Ellen se po teh besedah kakor nežna cvetka stisne na Williamove prsi. Saj je brezmejno srečna, da se je ljubljenec nje^-nega srca zopet vrnil v njeno naročje. Z velikim veseljem bi bila dala zanj vse, kar ima, da še več, zanj je bila pripravljena žrtvovati celo svoje življenje.
William je dodobra uverjen o njeni brezmejni ljubezni. Zato niti najmanj ne dvomi, da bi mu Ellen žrtvovala vse, le svoje časti ne — kajti šele kot zakonito soprogo jo sme strastni mož imenovati docela svoj«. Če so se razvnele v njem plamteče strasti, se je vselej z vso odločnostjo in resnobo izvila iz njegovih strasti polnih objemov, dokler je ni prosil za oproščenje ter se pomiril.
Da, Ellen je edina, ki more tega moža obvladati. In vendar nikdar ne zlorabi svoje moči/ ki jo ima nad njim. — Vse, kar ji v svojo najčistejšo in najudanejšo ljubeznijo, jo najčistejšo in najudanejšo ljubeznijo.
Štirje dnevi so že pretekli, odkar je William pri Elleni. Sedaj pa hoče že zopet oditi, seveda z obljubo, da se kmalu — kmalu zopet vrne.
V	vrtni lopi se poslavlja ljubeča dvojica. Še enkrat skuša Wiliam pregovoriti Ellen, da mu razodene svojo skrivnost. Toda ona 'ostane trdna v svojem siklepu.
»Sedaj bom zopet tu samevala,« de smehljaje s solzami1 v očeh. «William, moje vse, vrni se vendar kmalu in ostani potem vedno pri meni.«
Odgovorni urednik Anton Brandner. Tiska »Zvezna tiskarna« v LjubljanL Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
Po ču-
dovito nizkih cenah kupite letos
za zenske in sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo manu-fakturno robo v veletrgovini R STERMECKI, Celje. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega da se pelje v Celje in poiskusi enkrat kupiti v veletrgovini R. STERMECKI.
Lečnik Anton
urar in juvelir
Celje, Glavni trg.
inserirajte v »Novi Pravdi"!
■▲▲▲▲▲AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAP
Došlo!
Došlo!
Češko sukno
hlačevina, modrovina! Velika izbira raznovrstnega perila, pletenin jopic, nogavic itd. Vse to kupite po znižanih cenah v
manufakturnl in modni trgovini
Miloš Pšeničnik,
Celje, Kralja Petra c. 5.
Cene nizke! Postrežba točno! _
▼▼VTVT ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼TTTTTVTTvE
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
Šelenburgova ulica štev. 1.	I"p	|	ekspoziture:	\
Kapital in rezerve Dinarjev 17,500.000-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA.	■==' 	Telefoni: 139. 146,458.
I PODRUŽNICE:	I	i”'!
J hiiiif
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjeradec Slovenska Bistrica
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) 83
 ...............s	"i	m	s	m	m	"i	m	ir.............
(Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani!
| | Ustanovljena i90D || Pelnižka glavnica in "rezervni zakladi cca K 150,000.000"— || Ustanopljeng 190D | |
Čekovni račun št. 10.509* — Brzojavni naslov; BANKA, Ljubljana. — Telefon št 261 In 413.
Se priporoča za vse v bančno stroka spadajoče posle. — — — Obrestuje vloge najugodneje. — — — Prodaja srečhe razredne loterije, ss Podružnice: Brežice. Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo. Split, Trst.
I
J
           M	M	a	H —e———————————
■S 64) imsaH uefignn J|AOXllNQ3Q O eulAoBjl