j i I IBS . ®as ' i1 * * *' liliji VinjiiAr ČERNOBILSKE IZKUŠNJE gasilcev polkovnik ca neli«.' "^ebn'k in podpolkovnik Leonid jo Ljsi, lkov Obisk je organizirala Ga-!predctoVe^f ^u8oslavije, oba sovjetska a vn>ka pa sta obiskala Beograd, c- (radi ip 'v 5r5Ko> slednje predvsem za-a- ivala n ■ , °- Oba sta namreč sodelo- iC- jedrvu',8fscnJu,požara na černobilski v '-iii rp ? ektrarnk kije nastal ob eksplo-O dogodkih, ki so 27, ju (riravil-i ™ j Pretresli ves svet, sta pri-Si £ nreHavR„;. ye,x„ „KicO„ neivnucali v naslednji številki. J V KRANJU SEJEM 3' 'hod^ petek, 13. oktobra, p brli i \ovorani Gorenjskega sejma od-il;,n Jd,a0nalni 21 mednarodni sejem [|o ,LV‘"!Jskc 0Preme, ki bo odprt do £.1 ' °ku>hra. Vabljeni! j .^LET kmetijske ArDRUGE ČRNOMELJ fin ■ ' slavnostni seji v 'j4S-i . . 1 občinske skupščine proslavili ra^';idrUup?e!'Stan°vi!vc Prvc kmetijske itfMlanh k.SllvcniJ|. katere naslednica je \t? 1 kmetijska zadruga Črnomelj. gljjHet D. Mušiča 'Srt^. *iv,jenjski jubilej dolenjskega rojaka Je naš rojak dr. med. Drago lej; Df,i^?Zj0val visok življenjski jubi-tisteBa •>'" ,devet desetletij je minilo od “evomJu0-j^ra’ ko se je rodil v znani NoverJ^kl dru^mi' Šolal seje v rodnem !(lravnii,mestu’ nat0 P3 8a ie uk za V«K1 Po šolah v Zagrebu, bi| . ®. m Dunaju. Po osvoboditvi je ljubiia'■ lrektor nove poliklinike v Hemhn'!.’ fnato Pa opravljal vrsto po-de|0 jp ' funkcij in dolžnosti. Za svoje k°vania^rp 6 f'tvdna priznanja in odli-delež v } rj?scklej velja omeniti njegov cine lri„ • ov'n°pisju slovenske medi-starosti ,r J?C 0ra' 'edino. Kljub visoki zgled zn'16 ■ vedno dejaven in ostaja !vcno avntka, ki s svojim delom bis-kulturp « S?^va v mozaik medicinske lUre na Slovnskem. /KNOM 11-1 Jutri bodo v Čr- Novo ime prinaša novo usmeritev Ob 50-letnici krške tovarne Videm so tudi uradno potrdili svojo evropsko usmeritev — Na slavnostni seji podelili Milanu Kučanu spominski znak_ KRŠKO — »Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj« je preteklo soboto odšla v ropotarnico zgodovine, namesto nje bodo zdaj imeli v Krškem podjetje »Videni«, ki z novim imenom in novim načinom dela pomeni tudi začetek približevanja Evropi in njenim produkcijskim ter civilizacijskim standardom. Evropskost »Vidma« seje pokazala tudi v tem, daje bila 50-letnica te tovarne obeležena samo s slavnostno sejo delavskega sveta in veselico, na kateri pa ni bila zastonj niti sindikalna klobasa. V tem smislu je izzvenel tudi govor predsednika poslovodnega odbora Silva Gorenca. »Z vsem dolžnim spoštovanjem moramo izreči priznanje generacijama naših sodelavcev vseh poklicev, ki so s svojim znanjem in delom ustvarili to podjetje. V teh petih desetletjih je v kolektivu zrastla cela vrsta od- UGANKARJI V BOHINJU TREBNJE - Domen, ugankarsko društvo iz Trebnjega, bo organiziralo 6., 7. in 8. oktobra letos v Bohinju srečanje ugankarjev iz vse Jugoslavije. Trebanjski ugankarji zastopajo Slovenijo, in sicer so prišli na vrsto za organizatorja zaradi dogovora ugankarjev, po katerem pripravi srečanje vsako leto druga republika. PREDLAGAN UKREP DRUŽBENEGA VARSTVA NOVO MESTO — Občinski izvršni svet je v torek razpravljal o pobudi Novolesove sindikalne konference za uvedbo ukrepa družbenega varstva v Tozd Finalna predelava lesa Straža. Na podlagi temeljito in vsestransko proučene pobude (izhajajoče iz tega, da lah.ko negativno poslovanje tozda le v kratkem ogrozi obstoj celega Novolesa) se je odločil predlagati občinski skupščini, da na današnji seji sprejme ukrep družbenega varstva za ta tozd. Ukrep naj bi pomenil odstavitev v.d. direktorja, začasno omejitev nekaterih samoupravnih pravic delavcev, razpustitev komisije za delovna razmeija in imenovanje začasnega vodstva. V njem naj bi po predlogu bili: Goran Delajkovič, Tomislav Gorjup, Bojan Bencik in Bojan Mikec, vsi iz Novolesa. na 3. strani: • Parada krav v spodbudo rejcem na 5. strani: • Piščešeniprekljuvalo lupine na 6. strani: • Revščina se ne odmakne s praga na 7. strani: • Trebanjski zbor gre v Komerižo na 9. strani: • Poldrugo stoletje gibljivih slik na 12. strani: • Zakaj 17.000 mark ni 17.000 mark? na 13. strani: • Kukavica v kraljestvu virusov i ličnih strokovnjakov. Brez njihovega znanja in požrtvovalnega dela, brez ljubezni do fabrike ne bi dosegli tega, kar imamo. Posebno smo hvaležni prvi generaciji delavcev te tovarne,« je med drugim dejal Gorenc. »Toda jubileji usmerjajo naš pogled tudi v prihodnost,« je nadaljeval. »Težka ekonomska kriza pljuska v nas. Mi smo še vedno tehnološko zastareli, naša proizvodnja SVEČANA ZAOBLJUBA NOVO MESTO — V vojašnici Milan Majcen bo v soboto, 7. oktobra, ob 10. uri dal svečano zaobljubo nov rod mladih vojakov. Ob tej priložnosti pričakujejo nekaj tisoč sorodnikov vojakov iz vse Jugoslavije. Prav bi bilo, da se slovesnosti v čimvečjem številu priključijo tudi domačini in gostitelji iz novomeške občine in tako pokažejo, da je ta vojska tudi naša. je predraga, kakovost izdelkov in storitev še ni na pravi višini, še vedno nismo dovolj tržno usmerjeni. Dobro pa je, da • Na slavnostji seji delavskega sveta, ki so se je udeležili tudi številni gostje, so podelili priznanja in odlikovanja. Kolektiv podjetja Videm je dobil zlato plaketo občine Krško, ki jo je na seji podelil predsednik krške občinske skupščine. Medaljo dela pa so prejeli: Jože Kerin, Jože Kodrič, Franc Resnik, Alojz Starc in Marjan Žvar. Za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, so prejeli red dela s srebrnim vencem: Magdalena Bajc, Karl Božič, Tomislav Damjanovič, Anton Grozina, Marija Komočar, Pavel Molan, Ivan Ogorevc, Ivana Petan, Ivan Ribič, Franc Vakselj. Za zasluge in uspehe, pomembne za socialistično graditev države, sta prejela red zaslug za narod s srebrno zvezdo Jože Raušl in Edvard Špiler. Red republike z bronastim vencem pa je za zasluge pri javnem delovanju, pomembnem za splošni napredek države, prejel Zdenko Picelj. vemo, kaj moramo storiti in kje so naše možnosti. Svoje naloge smo strnili v globalen projekt, ki se simbolično imenuje Videm 92.« je dejal Silvo Gorenc. J. S. SPOMINSKI ZNAK ZA KUČANA — Predsednik konference OO ZK v Vidmu, Anton Janc, je predsedniku CK ZK Slovenije Milanu Kučanu izročil spominski znak Vidma. ŠTEVILNI GOSTJE OB JUBILEJU VIDMA — Ob 50-letnici tovarne celuloze in papiija Videm so se slavnostne seje delavskega sveta udeležili mnogi ugledni gostje, med njimi tudi Milan Kučan, Marko Bulc, Jože Školč in drugi. Na sliki: predsednik poslovodnega odbora Vidma, Silvo Gorenc, na govorniškem odru. (Foto: J. Simčič) M. Kučan ob 50-letnici podjetja Videm Na slavnostni seji delavskega sveta ob 50-letnici podjetja Videm je zbranim nekaj besed spregovoril tudi predsednik CK ZK Slovenije Milan Kučan. Med drugim je pohvalil sodobno organiziranost tega krškega podjetja in posebej podčrtal njegove uspehe. Spregovoril pa je tudi o sprejetih dopolnilih k ustavi Slovenije. Menil je, da se v teh dopolnilih vse preveč zapostavlja pomen tistih določil, ki zadevajo družbenoekonomske odnose. Ta dopolnila pa so ključnega pomena za našo prihodnost, saj omogočajo razvoj podjetništva, trga blaga, storitev, kapitala, delovne sile, znanja in informacij, spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost. Ko je govoril o snremembah tistih dopolnil, ki zadevajo položaj in pravice naše republike, je dejal, daje Slovenija z njimi vsekakor utrdila svoj ustavni položaj in pravice znotraj Jugoslavije. Čas in prihodnji dogodki pa bodo pokazali, atije to storila samo v svojem interesu ali pa bo to tudi v korist drugih narodov. »Teh dopolnil niso pisali ne sovražniki, ne kontrarevolucionarji, ne antikomunisti in ne separatisti. V njih je izražena volja slovenskih delovnih ljudi, volja slovenskega naroda,« je posebej poudaril Kučan. »Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre, očitno pa je, da se bomo mi vsi skupaj sila težko odcepili od navad in razvad, ki so nas pripeljale v najglobljo krizo, v kateri se nihče, ne posameznik ne narod, ne počuti dobro.« »Mladinci nismo za zid na Kolpi« Tako je dejal na petkovi okrogli mizi v Kočevju predsednik slovenske mladine Jože Školč — Boj s preživelim je težak v zveznem in republiškem merilu KOČEVJE — Slovenska mladina je z večino svojih pobud v zvezi z ustavnimi dopolnili in volitvami uspela in je to zdaj naša skupna last. Še vedno pa ni dosegla, da bi politične organizacije umaknili iz podjetij, državne uprave in JLA. To je ena izmed ugotovitev predsednika Jožeta Školča pa petkovi okrogli mizi v Kočevju. Neijj. f?D ZA KOPRIVNIK — V okviru praznika občine Kočevje so v pogine ij °klobra, odprli vodovod za vas Koprivnik na nerazvitem območju t_Va slovesnosti sta govorila predsednik občinske skupščine Kočevje krilni '".direktor Kmetijskega gospodarstva Kočevje Janez Žlindra. Ob S*"*** Prt0; jl(|, ,lcer pa je prerezal trak in tako odprl novi koprivniški vodovod. Razgovor je bil načrtovan v sklopu priprav na naslednji mladinski kongres in na statut ZSMS, vendar je zašel tudi na druga področja. Udeležba na razgovoru pa je bila bolj skromna, predvsem skoraj ni bilo mladih, V odgovorih na vprašanja je Jože Školč med drugim pojasnil: Po novem statutu — če bo sprejet — ne bo več osnovnih organizacij ZSMS, • Jože Školč poudaril, da se slovenska mladina nikoli ni zavzemala za »postavitev zidu na Kolpi«, ni pa tudi nikoli zagovarjala takega načina pretakanja narodnega dohodka, kot je v veljavi sedaj. Tudi Markovičeva vlada bo imela veliko težav, ko se bo lotila »klestenja« državnega proračuna (brez česar ne bo stabilizacije), saj se mu bodo upirale državne in druge službe. Mladina je za to, da bi čimveč dohodka ostajalo podjetjem, saj naši delavci primerjajo svoj standard z avstrijskim in italijanskim. Za pre-razdeljevanje pa bo gotovo vsako leto manj denarja. ampak bodo le občinske organizacije. Članstvo bo prostovoljno, ustanovljene pa bodo lahko le, če bodo imele naj- manj 25 članov, vendar bo v vsaki občini lahko le ena organizacija. Član bo lahko vsak nad 15 let star, navzgor V drugi polovici tedna bo precej jasno vreme z jutranjo meglo po kotlinah. Topleje bo. pa starostne meje za članstvo ne bo. Član bo torej lahko tisti, ki se bo strinjal z mladinskim programom. Malo pa je Zbogom, posavski dolgčas! V Brežicah prikaz prospekta, v Sevnici vožnja ________s hlaponom______________ BREŽICE — V Posavju so se končno zedinili za skupen turistični nastop, , za prireditev, na katero bodo 20. oktobra povabili 800 poslovnih partneijev regijskega gospodarstva in turističnih agencij. Srečanje organizira posavska zbornica v sodelovanju s turističnima zvezama Brežice in Sevnica ter Turističnim društvom Krško. Prospekt treh občin, dopolnjen s praktičnimi napotki o dobrih gostilnah in drugih urejenih turističnih objektih, o kulturnih in naravnih zanimivostih, bodo predstavili v Posavskem muzeju, kjer napovedujejo tudi pokušnjo vin iz vinorodih okolišev regije. Predsednik odbora za turizem in gostinstvo pri zbornici Ivan Toinše je zadovoljen z odzivom pri pripravah na srečanje, ki so ga združili z vožnjo na turističnem vlaku od Sevnie do Tržišča dan po predstavitvi v Brežicah. V odgovor tistim, ki so se pritoževali nad pomanjkljivostmi julija letos natisnjene zgibanke, je pojasnil, da so priporočili v njej samo obisk urejenih zasebnih družbenih gostinskih obratov, v katerih jih lahko ob vsakem času dostojno postrežejo. Merilo urejenosti so upoštevali tudi pri kulturnih in športnih objektih. Take predstavitve naj bi se poslej ponavljale vsako leto na pomlad, vezane na jurjevanje ali kaj drugega, da bi agencijam in drugim interesentom povedali, kaj je v Posavju novega. Dosedanjo mlačnost v ponudbi in prodaji naj bi nadomestila večja agresivnost, boljše informiranje in boljša turistična ponudba vključno z vriiunsiuiin »». turnimi prireditvami in boljšo organizacijo izletov. Turistom predvsem ne sme biti dolgčas, kar mnogi navajajo kot veliko hibo posavske ponudbe. Pomembno je, da se v teh krajih nekaj dogaja in pri tem ne gre za veselice. Teh je doyolj in gostje želijo videti in slišati nekaj več, nekaj, kar jim bo ostalo v spominu in jih vedno znova privabljalo nazaj. J. TEPPEY DAN TOPNIČARJEV RIBNICA — V soboto, 7. oktobra, bodo slavili dan topničarjev tudi v vojaški enoti v Ribnici. Ob tej priložnosti bodo mladi vojaki najprej ob 11. uri svečano zaprisegli, nato pa bo zanje in za njihove starše ter za druge goste še kulturna prireditev v letnem gledališču v ribniškem gradu. Zvečer bo v domu JLA družabni večer. o tem med drugim dejal, da mladi v ZS vodstvu jugoslovanske mladine ne delujejo, kot bi morali, ker se ne upajo, ne znajo ali se zanalašč ne opredeljujejo. Ukrepov proti takim nastopom, kot je bil Hodžev, ni, čeprav bi ga morala ZSMJ obsoditi; prav tako bi morala ZKJ obsoditi nedavni nastop Bulatovi-ča, ki je zahteval orožje, in še koga. P. PRIMC Z OKROGLE MIZE V KOČEVJU — Vodila stajo Jože Školč, predsednik slovenske mladine, in Anton Čolnar (levo), sekretar P OK ZSMS Kočevje. (Foto: J. P.) verjetno, da bi lahko za vodilna mesta v organizaciji lahko kandidiral kdo izmed starejših (pri tem je bila omenjena starost 40 let). Veliko govora je bilo o volitvah in kako bo potekalo finansiranje dela in vodstev organizacij in zvez, tudi novih. Organizacija, ki na volitvah ne bo dobila dovolj glasov, naj bi tudi denarja ne dobila. Prav zaradi tega je velika zaskrbljenost med tistimi, ki bi bili ob kruh in bi zato radi delali po starem. Takih je kar precej tudi v ZSM Slovenije, saj so prav taki blokirali delo februarske in septembrske konference mladine ZSMS in bi radi tudi kongres. Govor je bil tudi o odnosu med ZSMS in ZSMJ, o Hodževem napadu na slovensko mladino, česar vodstvo ZSMJ ni obsodilo. Predsednik Školč je V prenovi do konca Z reformo je treba nadaljevati, Zveza komunistov Slovenije se mora do temeljev prenoviti ali pa bo v prihodnosti ostala brez članstva in podpore ljudi. To je po 2 7. septembru, dnevu, v katerem je slo venski narod uzakonil svojo nara vno pravico do su ve-renosti in različnosti, postalo dokončno jasno. Čimprej se mora posloviti od privilegirane, monopolistične državne partije boljševističnega tipa in postati sodobna stranka, ki se bo znala odzi vati na spremenjene razmere. Ob sedanjem, nad 30 let starem programu in statutu ZKJ prenove ni mogoče izpeljati. V njegovih nič manj kot 153 členih se, kot smo lahko videli na zadnji nočni seji CK ZKJ, ne znajde niti vodstvo, kaj šele člani. In kar je še mnogo hujše, v preživelem in okorelem statutu še zdaleč ni dovolj manevrskega prostora za spremembe, ki jih prinaša življenje, zlasti pa ne za nujno demokratizacijo. Kot je bilo rečeno na četrtkovem regijskem posvetovanju v Novem mestu, ki ga je or-ganziralo medobčinsko študijsko središče, bo ZKS v svoj novi statut vnesla velike spremembe, od priznavanja pravic manjšine in odprave trdega demokratskega centralizma do možnega članstva vernih ljudi v ZK, za kar se je v posebni anketi izreklo kar 100 odst. pod 30 let starih ljudi. Vse to bo seveda vneslo novo asimetrijo v jugoslovanske odnose, vendar bo ZKS pri takem statutu vztrajala tako, kotje pri ustavnih dopolnilih. Konec koncev je prav asimetrija edini naravni način življenja in povezanosti v tako raznoliki skupnosti, kot je Jugoslavija, je zapisal dr. Lorelič v reviji Danas. M. LEGAN Slovenija je država Vsredo, 27. septembra 1989, so delegati skupščine Slovenije sprejeli novo slovensko ustavo. Z njo je naša ožja domovina prvič v svoji zgodovini postala politično in gospodarsko suverena država, nova ustava pa je hkrati tudi slovo od realnega socializma. V četrtek na ulicah slovenskih večjih mest ni bilo tankov in special-cev, s čimer pa še zdaleč ni rečeno, da se je slovenska pomlad prelevila v razkošno poletje, ali celo, da v Jugoslaviji zmaguje demokratična opcija, čeprav je res, da je bilo to, kar se je v zadnjem času s strani Srbije in njenih trabantov dogajalo Sloveniji, odlična lekcija vsem tistim v naši Jugi, ki še ne verjamejo, da se v njihovih republikah lahko pripete najrazličnejše reči Da pa je ta vednost vendarle vse bolj v obtoku in glavah, potrjujejo bolj ali manj sramežljive proslovenske opredelitve predstavnikov Hrvaške, Bosne in Hercegovine, svojo politično kariero pa je na ta način postavilo na kocko tudi nekaj Albancev, Makedonec, zgodovina pa bo pomenila tudi pravičniški nastop črnogorskega aristokrata Veljka Mičunoviča. Slovenija bi v Jugoslaviji zanesljivo že včeraj dobila večjo podporo, če bi bilo našim sodržavljanom jasno, da z ustavnim dopolnilom o samoodločbi s pravico do odcepitve in združitve nikamor ne odhajamo. Določilo je samo zavarovalna polica k pogodbi, ki sojo z A vnojem sklenili jugoslovanski narodi in narodnosti A vnoj precejšnjemu delu današnje Jugoslavije ni najbolj pogodu, kosovska izkušnja pa je pokazala, da je treba natančnje določiti tudi kako in kdaj lahko po hiši v miru dela red JLA. Enako pomembna sta amandmaja, ki preprečujeta ogrožanje slovenščine v Sloveniji in slovensko gospodarsko samostojnost Ob slovenski zmagi z ustavnimi dopolnili (zmaga je neizpodbitna tudi če bi slovenski narod in državo zbrisali s planeta) je potrebno poudarili nekaj reči Nova ustava je izraz volje slovenskega naroda, ustava se je pisala od spodaj navzgor in ne od zgoraj navzdol Da je bilo temu tako, ima velike in zgodovinske zasluge združena slovenska opozicija. Morda ni nikoli v zgodo vini našega ljudstva o svobodi in demokraciji razmišljalo toliko pametnih glav. S pametjo in svojim narodom pa tokrat ni bila skregana tudi slovenska oblast Po tako imenovani zmagi z zvezno ustavo je bila veliko bolj modra in previdna, zavedajoč se, da ena vrata morajo ostati odprta Tako je prišlo do srečne trojne ali celo četverne zveze: to, kar je slovenski narod že dolgo želel in čutil je opozicija oziroma alternativa opredelila, SZDL in skupščina pa izpeljali Naj večje breme pa je pri vsem tem prevzela Zveza komunistov Slovenije. Med Scilo (narod in alternativa) in Karibdo (načelo demokratičnega centralizma v zdaj že prosrbsko-unitari-stično večinski ZK Jugoslavije) slovenski komunisti niso hoteli odigrati vlogo kvizlingov. Milan Kučan ni postal Rahman Morina, slovenski komunisti lahko po beograjski neposlušnosti bolj kot kdajkoli stavijo na dejstvo, da so vodilna politična sila na sončni strani Alp. S podporo ali brez podpore preostanka jugoslovanskih komunistov. Seveda je slovenska Partija ob vsem tem toliko na trdnih tleh, da ve, kje bi bila brez Kučana. Njena nadaljnja vloga, moč in ne nazadnje ugled so odvisni od ljudi, ki bodo sčasoma zamenjali karizmatičnega tribuna, kaže, da je izbrana ekipa, ki bo znala prisluhniti narodu in se kaj naučila od alternative, če že ne kar sodelovala z njo. Ob takem razvoju dogodkov bo prej ali slej v Beogradu zastavljeno vprašanje, koliko je Zveza komunistov Slovenije sploh še del Zveze komunistov Jugoslavije. Morda na to lahko posredno odgovorim z vprašanjem: zakaj ne bi smela neka partija storiti tega, kar je storila njena država? To pa seveda ni edino vprašanje, ki si ga bomo zastavili med čedalje bolj vročo bitko za Jugoslavijo, ki bo avnojska, unitaristična ali pa je celo sploh ne bo več. M. BAUER Se bliža dan D za Iskro Tenel? Zajamčene plače in negotovost pripeljale do prekinitve proizvodnje — Do 17. oktobra naj bi bilo na zahteve delavcev vse jasno okrog Tenelove usode NOVO MESTO — Izredno težak položaj tozda, negotovost za prihodnost, 160 delavcev z odločbo za čakanje na delo doma (na srečo jih počasi zaposlujejo druga podjetja), najmanj 260 odvečnih delavcev in le zajamčeni osebni dohodki, so zelo napeto ozračje v novomeški Iskri Tenel v četrtek, 28. septembra, pripeljali do prekinitve dela oz. do izsiljenega sestanka. Za naprej so se potem dogovorili, da proizvodnje ne bi ustavljali, ampak se o stiskah in zahtevah delavcev dogovaija stavkovni odbor. Kolektiv Tenela, ki z zamudo prejema zajamčene osebne dohodke, zahteva za rr-.-fčo.r.:'do- 1 * ^ __j«, oOCUlttn w . hodkov vsaj na povprečje sozda Iskra, izplačilo pa zahtevajo do 17. oktobra, v nasprotnem bodo spet štrajkali in to pred občino. Do 10. oktobra zahtevajo opredelitev upnikov glede Tenela in v zvezi s tem tudi zagotovitev denaija, potrebnega za to, da bo Tenel posloval n«»"“ * —"•'s*. w T i uuptcj. uucMui ivo Longar mora do 17. oktobra tudi pripraviti predlog za sodelovanje z neko konzultantsko hišo glede notranje organiziranosti, v okviru takega projekta bi potem tudi na novo postavili kadrovsko strukturo. Socialistična republika Slovenija OBČINA NOVO MESTO KOMITE ZA DRUŽBENI RAZVOJ Številka: 320-015/80-8 Datum: 3.10.1989 OBVESTILO VINOGRADNIKOM ROK TRGATVE Komite za družbeni razvoj občine Novo mesto določa v soglasju s pristojnim občinskim upravnim organom občine Trebnje, na podlagi 5. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16/74) rok trgatve srednje zoritvenih sort na območju občine Novo mesto in Trebnje, in sicer od 7. oktobra 1989 dalje 1. Od tega datuma naprej lahko vinogradniki pričnejo s trgatvijo srednje zoritvenih sort: kraljevine, modre frakinje, rumenega plavca in belega pinota. 2. Za sorte, ki ob trgatvi ne bodo dosegle normalne sladkorne stopnje, predlagamo popravek sladkorne stopnje z dodajanjem sladkorja v mejah, ki jih določa zakon o vinu. 3. Rok trgatve ostalih poznih sort grozdja bo objavljen naknadno v Dolenjskem listu. Predsednica: DARINKA SMRKE • Problem je sedaj v tem, daje Tenel ostal brez manevrskega poslovnega prostora, da mu zmanjkuje sape. Ze dva meseca ni dobil nobene nove finančne podpore, stroški pa rastejo in v septembru so naredili za četrtino manj, kot so načrtovali. Brez takojšnje finančne injekcije se bo proizvodnja v 10 do 14 dneh povsem ustavila, tako zaradi hudo motene oskrbe kot zaradi plač. Kaže, kot daje že 17. oktober Tenelov dan D, do takrat je treba pod skrajno nujno rešiti vrsto zadev, če ne bo tako, tudi Longar misli, da mu tam ni več mesta. blemov do konca leta 1990. Takšen elaborat je sprejel delavski svet in so ga dostavili bankam. Še odprto vprašanje, ali postopoma ali z radikalnim posegom rešiti vprašanje 100 odvečnih delavcev, pa po Longarjevih besedah za cel projekt ni odločujoče. Z. LINDIČ-DRAGAŠ MISLI I Mercator kmetijska zadruga krka nSal NOVO MESTO DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 10 Splošni sektor — delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge vodja pospeševalne službe (delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo kmetijske smeri s 3 oz. 5-letnimi izkušnjami na področju vodenja kmetijskega pospeševalnega dela, — da izpolnjujejo pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki občine Novo mesto. Kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi ter opisom delovnih izkušeni v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. • Usta va ni to, kar je zapisano v bronaste in marmorne plošče, ampak to. kar je zapisano v srcih ljudi. (Rousseau) • Pri nas je tako leglo zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš. (Menart) • Če te ne berejo, ne pišeš. (Menart) »Preizkusili« bodo svoja stališča ^AAAAAAAAVV\\VVVVVVVVV' Novomeški sindikat o »gradbeni aferi« Kljub pričakovanjem, da se bodo upniki opredelili do konca septembra, se to ni zgodilo niti še do sedaj. Tenelov sanacijski programje dobil ta ponedeljek podporo na notranjih samoupravnih organih, Iskra Commerce pa je verificiral tržni del le-tega, torej potrdil sprejem odgovornosti za Tenelovo nrodfli^ n- ‘ — • v r-----'id llileiM ££ L'omčtCCrT’. trgu, medtem ko bi za del poskrbela Tenelova komerciala. S strani člana kolegijskega vodstva sozda Iskre, odgovornega za programe, imajo verificiran tudi program. S strokovno službo Skupnosti za zaposlovanje je narejen program razreševanja kadrovskih pro- NOVO MESTO — Informacijo o ustavitvi kazenskega postopka zoper Boštjana Kovačiča in Jožeta Preskaija v tako imenovani gradbeni aferi je pretekli torek obravnaval tudi novomeški občinski sindikalni svet. Ker je bila to zadnja točka dnevnega reda in je nekaj članov sejo medtem že zapustilo, svet zaradi nesklepčnosti ni mogel o tem sprejeti nikakršnih stališč, seveda pa so prisotni o zadevi dokaj temeljito razpravljali. Predsednik sveta Nace Štamcar je pojasnil, daje predsedstvo sindikalnega sveta konec avgusta ocenilo, da ni razlogov za spremembo sklepov in ocen iz leta 1987. Sindikat se je takrat tako ogradil od kazenskega postopka, pri čemer je menil, da je že ta dovolj za negativne vplive na opravljanje javne funkcije. Ocene o pogodbi, sklenitvi lete pa so nastale iz razprav med ljudmi. Zaradi takega stališča je predsedstvo tudi ocenilo, da zadeve ni potrebno spet na široko obravnavati. Tudi v skladu z enim od sklepov predsedstva OK SZDL Novo mesto, ki so jih prisotni podprli, pa je med navzočimi vendar nekako prevladalo mnenje Jožeta Kovačiča, da je svet dolžan opraviti preizkus takratnih sindikalnih stališč in ocen, ne zato, ker bi komu karkoli očitali, ampak zato, ker je to red v normalni pravni državi, da se vidi, če je bilo treba narediti, kar so in če je bilo narejeno prav. Menili so, da lahko to naredijo tudi potem, ko bo občinska skupščina, ki bo razpravljala o tem (danes!), že mimo. Več razpravljalcev je tudi menilo, da bi bilo prav in pošteno, da bi Boštjan Kovačič in tista sredstva javnega obveščanja, ki vztrajno vsiljujejo tezo o novomeškem političnem obračunu, to tezo argumentirali, dokazali, kdo in zakaj je obračunal in v kakšni spregi. Predsednik Štamcar in sindikalni delavci, ki so bili na teh mestih že takrat, pa trdijo, da za to dokazov ni in jih ne more biti, ker zahrbtnih političnih igric ni bilo. Z. L.-D. NAGRADE ZA KAKOVOST LJUBLJANA — V delovni organizaciji TTG Slovenijaturist so pred dnevi razglasili rezultate vsakoletnega ocenjevanja gostinskih obratov in enot prometne dejavnosti TTG. Na podelitvi priznanj, ki so jo organizirali delavci postajnega gostišča v Dolenjskih Toplicah, so kot najboljši v posameznih ocenjevalnih skupinah prejeli nagrade: postajni bife v Pulju, postajni bife v Pivki, obrat družbene prehrane na Jesenicah in gostišče Kozje. Med posamezniki so iz gostinske dejavnosti prejeli priznanja Marjana Smrdel iz Divače, Zofija Mikolič iz Ljubljane, Mira Firm ^Maribora in Novogoričanka Franja Zgavc. Pri ocenjevanju vlakov so podelili prvo mesto zelenima vlakoma na progah Maribor—Ljubljana—Maribor in Murska Sobota—Ljubljana—Murska Sobota. ENEGA PODJETJA ŠE NE BO ŠENTJERNEJ -- V obeh Iskrinih tozdih v Šentjerneju in v tozdu v Kostanjevici so se dalj časa skrbno pripravljali na združitev in ustanovitev novega podjetja s 1.445 zaposlenimi. Pričakovati je bilo, da se bodo delavci izrekli za takšno podjetje, a se niso. Na referendumu konec septembra je večina v kosta-njeviškem tozdu in v tozdu Upori v Šentjerneju sicer glasovala za združitev in za oblikovanje novega močnega podjetja v okviru bodoče organiziranosti Iskre, medtem ko je bila v tozdu Hipot »za« le slaba tretjina delavcev. Čeprav so vodilni (tudi na podlagi temeljitih analiz poslovanja in poslovnih možnosti v prihodnosti) prepričani o pravilnosti takšne rešitve, referenduma zaenkrat ne bodo ponavljali. NOVI DEVIZNI TEČAJI Tečajna lista št. 188 z dn? 2 oktobra 1989 za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma država valuta tečaj in poštne nakaznice velja ža nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar 1 29136 29180 29223 Avstrija šiling 100 284163 284590 285016 Kanada dolar 1 31890 31938 31985 Danska krona 100 513208 513979 514749 Finska marka 100 875050 876365 877679 Francija frank 100 590108 590995 591881 ZR Nemčija marka 100 2000901 2003907 2006912 Grčija drahma 100 22780 22815 22849 Irska funt 1 53293 53374 53454 Italija lira 100 2738 2743 2747 Japonska jen 100 26893 26934 26974 Kuvajt kv dinar 1 126849 127040 127230 Nizozemska gulden 100 1771998 1774660 1777321 Norveška krona 100 541620 542434 543247 Portugalska escudo 100 23626 23662 23697 Švedska krona 100 582810 583686 584561 Švica frank 100 2311301 2314774 231824' V. Britanija funt 1 60522 60613 6070' ZDA dolar 1 37474 37531 37587 x C Naša anketa Groza, imenovana stečaj Stečaj. V kapitalizmu to ni nič strašnega, vsak dan odmre na stotine podjetij, ki ne prinašajo več dobička, vendar se zaradi tega ne treseta sistem in svet. Vsak dan namreč tudi nastane množica novih podjetij, večjih ali manjših. V realsocialističnem delu sveta stečaj vsaj donedavna ni bil možen. Jugoslavija je bila še včeraj globoko v tem taboru in spomnimno se samo, koliko zapletov je bilo in je še vedno okrog stečaja Lika Savinja, kije nekako nosil slovensko stečajno zastavo. Dosti bolje ni niti s Tomosom, z napovedanimi stečaji Iskrinih tozdov itd. Vse z njimi se dogaja tako, kot da je stečaj katastrofa. In za naš sistem, ki bi sicer rad bil tržni, pa mu to še ne gre prav hitro in dobro od rok, je stečaj še vedno katastrofa. A če hočemo neizbežne spremembe, razvoj, potem bo treba priti do sprejemanja stečaja, kot to delajo v kapitalizmu na razvitem Zahodu. Seveda to pomeni tudi stalno rojevanje novih programov oz. podjetij (tega sedaj še hudo manjka tudi v Sloveniji, kaj šele drugje po Jugoslaviji), ki bodo sposobna konkurenčne borbe na trgu, pa skrb za delavce, ki ne morejo kar ostati na cesti brez vsega. JANKO PRISELAC, mesar v Metliki: »Kmetijstvu gre že vseskozi težko, tako da smo navajeni vsega hudega, da bi šla zadruga v stečaj, se pa res ne bojimo. Je pa ta nevarnost precej večja za razne fabrike, in to je ( za delavce, ki že tako malo zaslužijo in slabo | živijo, hudičevo težko. Nasploh so pr$* hudi časi. To, da smo že skoraj vsi v,stečaju pa se pozna tudi pri nas v mesnici. Prodaja seje močno zmanjšala in ljudje sprašujejo le ; ‘6r po cenejših vrstah mesa.« BOJAN VIPAVEC, predsednik občinskega sindikata iz Črnomlja: »Stečaj je za sindikat eden najtežjih problemov. Izkušnje kažejo, da potem, ko je stečaj izglasovan, sindikat tam nima nobene moči več, zato je treba, kar se le da, narediti prej. V naši občini takih problemov še nismo imeli, lahko pa do stečaja pride prej ali slej. Če bi se to primerilo v kakšni večji organizaciji, potem bi bil to za našo občino strašen udarec. Za nas Iskra ali Belt pomenita več kot Tam za Maribor ali za Ljubljano Litostroj.« ADOLF MRVAR, miner pri GG Kočevje tozd Rog: »Stečaj za podjetja, ki slab® gospodarijo, bi morali uvesti že zdavnaj, P3 ne bi bili v tako težki gospodarski krizi. Za stečaj pa gotovo ni kriv delavec. Vodstvo mora biti pravo in pametno. Brez dobro komande podjetje ne more uspešno poslovati. Ob stečaju pa se bo pojavilo še mnog® vprašanj. Eno glavnih je, kaj z delavci. G®/ vpiojaiij. c,uu glavnin je, Kaj z ueiavci. ™ tovo jim je treba zagotoviti delo in kruh, saj so oni najmanj krivi za propad podjetja." (jU| JOŽE MEŽNAREC, strojni inženir in direktor Livarne Dobova: »Na nove ukrepe smo pripravljeni in sploh ne razmišljam o tem, da bi lahko prišli v stečaj. Resje zadnji čas, da uveljavimo tržno gospodarstvo. Zaradi kakovosti nismo v skrbeh in ta nam odpira pot na tuja tržišča. Posredno veliko delamo za izvoz, vendar imamo za nekatere izdelke tudi ateste Jugoregistra in če bo treba, jim bomo namenili del zmogljivosti in jih izvažali neposredno na Zahod.« MARTA GOLE, delavka v Zmagi Mokronog: »Če bi šla naša delovna organizacija v stečaj, bi si pomagala, kot bi vedela i® znala. Najprej bi iskala delo v drugi tovarn1' če ga ne bi bilo, pa bi poskusila z del®*11 doma kot kakšna kooperantka. Za tovarn®' ki si nikakor ne opomore, pa je nasploh b°" lje, da gre v stečaj. Če človek dela, potem b( moral zaslužiti, drugače nima smisla hodi® v službo. Zdi pa se mi prav, da firma v stečaju poskrbi za delavce.« PETER BEVC, G1P Pionir Novo mesto: »Uvajanje tržnega gospodarstva bo mnoge delovne kolektive črtalo s spiska delovnih organizacij. Če je izguba v podjetju iz meseca v mesec večja, potem res ni druge rešitve, seveda pa je treba najti rešitev za delavce. Mislim, da so ti še najmanj krivi, da pride do tega. Krivo je vodstvo, ki ne najde rešitve pravi čas. Vsa leta smo govorili, da so stroji in tovarna last delavcev, zdaj naj bi ob stečaju dobili le knjižico in nekaj socialne pomoči.« F :&l8k i. t* ' $ L L MARTIN SLAPŠAK, vodovodni in5»' later pri Komunali Sevnica: «Seveda mi0 , , bi bilo vseeno, če bi zvedel, da mora mQ) .JObi podjetje v stečaj, čeprav se mi zdi, daje t® čilcli dejavnost posebnega družbenega pome® j Pte ki ima na skrbi vodovode, kanalizacije. s grebne storitve itd., zelo malo verjeto-M® j * nim pa, da znam nekaj narediti in da b' j H| znašel tudi v takem skrajnem Pf'm^ l N morda bi začel na svoje. Lc telefon b: p0'*"*- i sj potreboval na Telčah, kjer sem doma " IVAN LOVŠIN, skladiščnik v Riko Ribnica: »Vse nesposobneže in barabe, ki zavozijo podjetje, je treba vreči na cesto. To pa so gotovo vodilni in ne delavci. Vprašanje pa je, kdo bo ugotavljal krivce. Lahko se zgodi, da bi bil ta razsodnik še slabši od samih krivcev. Vem tudi, da bi mene takoj vrgli ven, če bi bil kriv in firma ne bi nič trpela ali oživela, ker sem majhna riba.« K MARICA MIRKOVIČ, skupinov^g, ‘ Lisci, Senovo: »Stečaj je nekaj nai*lU'lf)red-kar lahko doleti podjetje. Ne znam si P stavljati, kaj bi bilo, če bi šla v stečaj ^ To bi bila tragedija, za vse te ljudi bi nekdo poskrbeti, kratkomalo vreči na ^ jih ni mogoče. Zase mislim, da bi l0^vya. kako prestala. Znam šivati in bi se pt® L # la na ta način. Mislim, da bo le bolje. ^ bomo vsi skupaj bolj potrudili pri de pa stvari prignali do množičnih stečaj .VNA^NAAAZ\AAAAAAA/VVVV\AAAAA^VVVVVVVWVVVV'> 2 DOLENJSKI UST It kmetijstvo Parada krav v spodbudo rejcem S sobotne razstave dolenjske plemenske živine — Mlečnost naših krav je še pod slovenskim povprečjem — Podelili priznanja Zadružne zveze Slovenije BAJNOF POD TRŠKO GORO — Kmetijski zavod Ljubljana je skupaj z zadrugami v Novem mestu, Trebnjem, Črnomlju in Sevnici pripravil regijsko razstavo in prodajo plemenskega goveda ijave pasme. V štirinajstih letih je to šele tretja razstava in prva, ki je bila organizirana na pobudo pospeševalcev Dolenjske. Kdor krčmarja napaja, v Krko ‘ nosi * Kri vinu kupuj, pri vodi prodajaj! Po besedah inž. Alojza Zupančiča je tržna proizvodnja mleka v zadnjih 15 letih dosegla velik skok zlasti tam, kjer so bili urejeni kooperacijski odnosi in pospeševalna služba. Tako je bilo na območju Dolenjske in Bele krajine leta 1974 odkupljeno 10 milijonov, v lanskem letu pa že 28 milijonov litrov mleka. »Vseeno pa še ni vse narejeno, saj je povprečna mlečnost ijave pasme na Dolenjskem med najnižjimi v Sloveniji in je za 400 kg mleka manjša, kot je slovensko povprečje za to pasmo. Za to je krivo tudi nerazumevanje vodstva zadrug, ki ne dojame dovolj dolgoročnosti pomena kontrolne službe in selek- VtDNIK V KUPČIJI cene v M- Ifeta 12 k**0 v Agrokombinatu samo '“ihM ”D P'a&vali po sedanjih cenah, ok r-njl T^en PaJe 7e pričakovati nov iPTc' Tako so ta teden odkupovali - « ekstra klaso za meso po 100.000 »kdo, l.klaso po 97.000 din za ki-,Caia' aso P° 94.000 din za kilo. Pove- 1 re&no, že te višje cene velja- *idi r„ 5613 teden. Močno so poskočile SO om P,ra5l&v>in sicer na 80.000 do teTT .lo teže, poskočila pa je ta kiu£teIet na 70000 do 75.000 din spil ,zive teže. Pravijo, da se sedaj še CLV* svinjske polovice, ki bodo ki|0 in 8 ln g ave 5e P° 210.000 din za C^Pnčakujejo skok cen. pNOVOMEŠKE TRŽNICE K-.2 .uoo> malancane po 25.000, M&°?-5°0 do 8 0P00, koreni JmČo ’ čJno redkev po 14.000, ^O.oon 75°00, stročji fižol po din kil e[I.cvetaČ0 in česen po 30.000 bolka j ?25* 50 velJ'ale 22.000, ja-30oon ^'®00 do 17.000, grozdje Jairp m mandarine 50.000 din kilo. bl 0 5-500 din. Za lonček diloprf “'‘“Pci odšteli 40.000 in za 5‘kov^hn Me h? 000 din- Kil°leš- L .Je b|lo moč dohiti 7» i nn nnn 15q ore*10' ii1 jedrc za Nekoliko so se spremenile tudi cene jabolk. Idared prodajajo po 14.000 din, jonagold in gloster po 13.000 din, jonatan in zlati delišes po 11.000 din. Krompir je sedaj po 8.000, čebula po 5.000 din, česen po 13.000 din in zelje še vedno po 5.000 din. Te cene bodo predvidoma veljale do 6. oktobra. Odkupne in prodajne cene v KZ Krka Novo mesto: Kljub našemu močnemu naprezanju, da bi dobili šefa komerciale v KZ Krka Novo mesto, kije bojda edini pristojen za oblikovanje cen, nam to ni uspelo. Tako ta teden ostajamo brez cen iz KZ Krka. Lahko samo ponovimo dosedanje cene, ki so se za MPG gibale od 98.214 za kilo do 83.928 din za kilo. Domnevamo, da cena prašičev ne bo poskočila, ko je že pretekli teden šla za več kot 40 odst. navzgor. Sicer pa pričakujemo, da bodo v KZ Krka še naprej sodelovali z nami. • SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 136 do 3 mesece starih prašičev in 36 starejših. Prodali so 77 mlajših in 18 starejših. Cena obojih je znašala 75.000 do 80.000 din za kilogram žive t6Ž6. • SEJMIŠČE V NOVEM MESTU — Na ponedeljkov sejem so pripeljali 121 pujskov, od teh 12 starejših. Prodali so 80 pujskov. Cene mlajših so znašale 1,2 do 3 milijone dinarjev, cene starejših pa 70.000 din za kilo žive teže. Na sejmu so imeli naprodaj še 3 žrebeta, ki sojih prodali po 75.000 do 80.000 in kilogram žive teže. Kmetijski nasveti Kako preprečiti ketozo ■^nlkov* | C !?‘la ne.*fdaj gost revnih kmetij in sebenjščin, na katerih je pri-h ka*a °.dobre živinske krme, zdaj pa obiskuje predvsem bogate hleve, kovala e;. ? 8re za nesorazmerje v prehrani, za presnovo bolezen prežve-teha silaže z|° neusklajene prehrane lahko izzove tudi prevelika povečuj113 do'enjs*oh kmetijah se delež silaže v krmnem obroku veijetno še pričakuj ’ °pazna Pa Je tudi težnja k večji proizvodnosti živali, zato lahko ^fskeea0 Ve*“0 hotenj- Zato bo koristno, če povzamemo sestavek veteri-PredvsemS|trokovn-iaka ma8- lvana Kudra iz celjskega Novega tednika, Preprek llstl dek ko govori o tem, kako je mogoče ketozo pravočasno fiedi nalh^r zd?J veUav,da je bolezen najboljših molznic, torej živali, ki so v težen0 u° !J- želene. Žival zboli, ko je na vrhuncu laktacije, ni pa uravno-boveča jJ11 Jena- V njenem vampu se sprožijo kvarni biokemični procesi, 'tanje Sjm raven hlapnih maščobnih in ketogenih kislin, kar povzroča upa-ly0rbo en Tukoze in njenih predhodnic. Kravji organizem potrebuje za nteni v i„ffa "tra mleka kar 40 do 60 g glukoze, ki se v mlečni žlezi spre-druge Vjr kt°zo. Če glukoze ni dovolj, je organizem prisiljen uporabljati Za živin ener®°e’t0 P3 na koncu izzove ketozo. °bvaru- praktika je važnejše od same fiziologije to, kako naj žival klitvj [jg - tezni. Dobro je upoštevati nekaj naslednjih navodil. Krave ob PfehranJ ne h°do mršave niti predebele. Zagotoviti jim je treba naravno ^— z ustreznim dodatkom prebavljivih ogljikovih hidrantov, maščo- “Vcekm?v BRlJ PROTI METILJAVOSTI — Odkar smo začeli krave in Ul S krmo ^ naLnlllrn m,, Al, ■ ....IT,,,.,. ■ Iravnilia livni) clllhtp n n - 1 V! otfr’ P°. končani paši, ko začno zajedalci izločati jajčeca. Zdravila ^ndar m*1, hi jih prodajajo pod različnimi imeni, lahko dajemo sami, "^^»i^J^ternaijevem navodilu. (fi(ht. I ''dst«*°v, vsebnost surovih beljakovin pa naj bo med 15 in 18 S Morajo j'j31!seJe beba silaži, ki vsebuje veliko maslene kisline, živali pa < ^batj 00,0 dovolj mineralov in vitaminov ter se morajo tudi dovolj cije. Kljub nekaterim slabšim podatkom rejskega dela v dolenjskih organizacijah lahko optimistično gledamo na nadaljnje rejsko delo,« je v drobni knjižnici, ki sojo izdali ob razstavi, zapisal inž. Alojz Zupančič. Sobotno prireditev pred večnamenskim prostorom srednje kmetijske šole Grm je pričel predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih. »Nezadržno se nam bližajo časi, ko prodaja ne bo več tako netvegana kot doslej. Obdobje večjega povpraševanja od ponudbe je za nami. Prav v teh razmerah je nujno ponovno oživiti pozabljeno načelo samopomoči. Predvideni novi zakon o zadrugah na zvezni in republiški ravni odpira možnost samoorganiziranja kmetov po lastni volji. Ustava in zakon ponovno uvajata zadružno lastnino kot lastnino zadružnikov, v katero se država ne bo vmešavala. Ustvarja tudi možnosti za vračanje lastnine, ki so jo zadružniki imeli v upravljanju in je bila kasneje odtujena,« je ob podelitvi pri- znanj najboljšim slovenskim kmetovalcem in kmetijskim strokovnjakom povedal Leo Frelih. • Med enaindvajsetimi dobitniki priznanj so bili štirje dobitniki tudi z našega območja: Janez Kastelic iz Mirne Peči, Anton Zidar iz Ribnice in Ivan Knez iz Krškega ter inž. Jože Maljevič iz Metlike. Osrednji del prireditve je bilo ocenjevanje krav. Kar 47 sojih pripeljali na ogled. V kategoriji starejše prvesnice je bila najbolje ocenjena Soča rejca Franca Pusta iz Hudenj v trebanjski občini. V drugi skupini je »miss« postala krava Cilka, last Antona Murglja z Daljnega Vrha. Največ kravje bilo v tretji kategoriji; zmagala je Nela lastnika Janeza Mikliča z Gorenjih Kamene, kije bila od vseh razstavljenih krav tudi najvišje ocenjena. V isti kategoriji sta nekaj manj točk zbrali kravi Janeza Kastelca z Malega Vrha in Vinka Kocjana z Butoraja v črnomaljski občini. Na koncu so prodajali telice novejših pasem. Lastnike so zamenjale za 30 do 40 milijonov dinaijev. J. PAVLIN KRAVJA MIS — »Noge lepe, vime veliko, krava, kakršno si le želimo. To je tip za Dolenjsko. V enem letuje dala desetkrat več mleka, kot ima lastne teže,« je bilo povedano pri predstavljanju krave Nele lastnika Janeza Mikliča z Gornjih Kamene. Na sliki: najlepši kravi na razstavi je okoli vratu obesil zvonec predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih. (Foto: J. Pavlin) • Boj se sladkega člo veka, pa tudi presladkega vina. • Najboljše vino se pije tam, kjer ne raste. I S S S I i Dodatek, ki v silazi ubija »slabe« bakterije Suresil vsebuje poži-ralce klostridijev Vsa »umetnost« siliranja v svojem bistvu sestoji v tem, da v silažni masi spodbudimo razmnoževanje mlečno-kislinskih bakterij in zavremo razmnoževanje maslenoki-slinskih. Vendar to včasih ne gre, maslenokislinske bakterije v boju zmagajo, silaža se kvari ali celo povsem prodade. Živinorejci poskušajo obvarovati silažo, zdaj pa bo ob znanih načinih na voljo še novost — biološki dodatek, ki so ga izdelali v nekem britanskem podjetju s katerim je mogoče popraviti že napadeno silažo. Dodatek vsebuje organizme, imenovane klostridiafagi, ki imajo to lastnost, da v silaži ubijajo prav neželjene bakterije maslenokislin-skega vrenja, klostridije. S tem omogočijo življenjski prostor konkurenčnim mlečnokislinskim bakterijam. Te se potem bolj veselo množijo in pravilno konzervirajo kisal s pomočjo prijetno dišeče mlečne kisline. Novost, ki se imenuje suresile, je na trg ponudila britanska družba Microbial Development Ltd. v različnih koncentracijah, v zrnih ali tekočega. Namenjen je za izboljšanje katerekoli živinske krme, ki jo lahko kisamo. Aditiv dodajamo s kali-brimim aplikatoijem. (Sodobno kmetijstvo) EN HRIBČEK! BOM KUPIL-. Ureja: Tit Dobersek Letos potrebna poprava mošta s sladkorjem Ob koncu prvega tedna v oktobru bomo pobrali v glavnem vse bele sorte grozdja, saj se že pojavlja, močnejša gniloba, zlasti pri kraljevini in šiponu. Konec drugega tedna v oktobru (okrog 15.) pa pride na vrsto trgatev najbolj razšiijene sorte dolenjskih vinogradnikov — žametne črnine, glavne sorte priljubljenega cvička. Zaradi pozne peronospore je tudi ta sorta tu in tam že začela gniti, zato s trgatvijo prav tako ne kaže čakati preko sredine oktobra. Kljub lepemu vremenu sredi septembra, ki je delno povečalo sladkobo in pri žametovki povzročilo lepo barvanje grozdja, vse meritve sladkorja kažejo, da je odstotek v grozdju preskromen. Game in por-tugalka sta dosegli v povprečju le okrog 13% sladkobe, pa tudi druge sorte ne kažejo, da bije pridobile toliko, kot je za primerno, pitno vino potrebno. Za povprečno namizno vino je potrebno, da ima 9% alkohola, za kvalitetno belo vino pa 10 do 11%. Tako bi moral mošt za vino z 9% alkohola imeti okrog 15% sladkobe, za vino z 10 do 11% alkohola pa nad 16,5%. Toliko pa večina letošnjega skromnega pridelka grozdja nima. Zato bo treba mošt z dosladkanjem popraviti. Potrebne so meritve sladkobe mošta V zadnji številki Dolenjskega lista nam je mag. Julij Nemanič opisal, kako vestno merijo sladkobo grozdja od države„določeni in plačani kontroloiji v Švici. Ti obiščejo vsakega vinogradnika v zidanici. Pri tem vinogradniku z nasveti po- magajo. Poleg cen določajo tudi predtrgatev in glavno trgatev. Pri nas tega načina meritve sladkorja po vinogradih ni in ga najbrž tudi ne bo. Vendar je merjenje sladkobe, preden mošt začne vreti, nujna pri vsakem vinogradniku, ki sam predeluje grozdje v mošt in vino. Posebno letos, ko bodo vinogradniki večino pridelanega grozdja sami prešah, je zaradi pravilnega dosladkanja potrebno najprej vedeti, kako sladek je naravni mošt, in šele nato mošt dosladkati do ustrezne stopnje (1,25 kg sladkoija za dvig 1% sladkorja v 100 1 mošta). Med vinogradniki je veliko takih, ki imajo eno ali drugo moštno tehtnico. Društvo vinogradnikov Dolenjske je pred leti po podružnicah društva razdelilo večje število moštnih tehtnic. Vsi ki jih hranijo, naj izmerijo sladkobo mošta tudi sosednjim vinogradnikom. Zato tudi pri nas ne bo težko izmeriti slad- • Vinogradnike ponovno opozarjam, naj, če ima grozdje ob trgatvi 20% in več gnilobe, mošt (tudi iz rdečega grozdja) razsluzi-jo tako, kot je bilo v tej rubriki že večkrat opisano. kobo mošta takoj po prešanju oziroma drozganju v kadi. Na pamet in po okusu ni mogoče pravilno sladkati. Kdor nima ene ali druge moštne tehtnice, naj si jo sposodi pri sosedu. Tu lahko vinogradnikom veliko pomagajo kletaiji področnih vinskih kleti, ki naj v času trgatve obiskujejo vinogradnike po zidanicah in jim na podlagi meritve slad-koija v moštu svetujejo, kako naj pridelek z dosladkanjem izboljšajo. Izšolani Strokovnjaki so ne glede na odkup pridelka dolžni pomagati pridelovalcem za boljši pridelek vina. Sodim, da bo vsak vinogradnik rade volje sprejel strokovno pomoč in nasvete pri predelavi grozdja v vin°. T. DOBERŠEK .VVk\\\\\NAAAŽWVVVV\\WVVVVVW\A'V\VWWVVWV> Jesenska setev — začetek vrstenja Ker ni več akcije za pridelavo pšenice, naj o vsem odloči ekonomska logika — Nujno je, da zdaj poljedelci bolj poskrbijo za pravilno kolobarjenje_ Jesenska setev pomeni na njivah začetek vrstenja rastlin, obenem pa tudi začetek proizvodnje poljščin na kmetiji. Ker smo tik pred setvijo žit, je prav, da razmislimo o vrstenju kultur, da si naredimo načrt potrebne krme za živino, pa tudi načrt tržnih poljščin. TRIKRAT VEČ MRTVIH LJUBLJANA — Po republiških podatkih je bilo v Sloveniji v prvem polletju na kmetijah 24 nezgod pri delu s traktorji ali skoraj polovico več kot lani. V njih je bilo mrtvih 12 ljudi, kar je trikrat toliko kot lani. Smrt je največkrat kosila med traktoristi, ki so bili stari 25 do 34 let, analiza nesreč pa je pokazala, da so bili krivci zanje skoraj brez izjeme vozniki traktoijev sami. Letos se ne vodi več družbena akcija za pridelavo pšenice, kajti ta naj bi bila vključena v normalno trženje na kmetijah. Kot kmetje moramo gledati, da na njivah vzdržujemo rodnost tal ali pa jo celo izboljšujemo. To pa je možno le z dobrim kolobaijenjem. Pri tem naj se vrstijo okopavine, žita, detelje ali trav-no-deteljne mešanice, med posameznimi glavnimi posevki pa je nujno vključiti dosevke. Kolikšen delež površin njiv naj ima pri tem koruza, krompir, žita, detelja ali travnodeteljna mešanica, je odvisno predvsem od potrebe krme za živino. Cilj vsake kmetije naj bi bil vključiti čimveč kmetijske zemlje v njive in njivski kolobar. Pridelati je treba čimbolj kvalitetno osnovno krmo za živino. Predvsem naj bodo v njej v čimbolj ugodnem razmeiju škrob in beljakovine. Veliko napako delajo kmetje, ko si pridelajo za krave molznice samo koruzno silažo, poleg tega pa še koruzne storže za močno krmo. Tako imajo nekatere kmetije pod koruzo od 60 — 80 odstotkov njiv ali celo 90 odst. To bo popravimo tako, da sejemo koruzo samo za silažo, zrnje koruze pa zamenjamo z zrnjem ječmena, kije boljše in ga je laže pridelati. Ječmen gre tudi zgodaj z njive, nakar lahko sejemo strniščni dosevek. Na ta način zmanjšamo delež koruze v kolobarju, ki nadomesti žito z dosevkom po spravilu. Tako dobimo skupno več krme in boljšo. V zadnjih dveh letih pa je bil preizkušen tudi ozimni grah s pšenico v mešanici. Grah je metuljnica (kakor detelja), ki v tej mešanici zelo ugodno vpliva na rodnost zemlje. Pridelek suhega zrnja je večji od pšenice ali ječmena. Glede na to, daje mešanica zelo dobra (okrog 20 odst. beljakovin), da ima obilen pridelek zrnja ter da ima posevek zelo ugoden vpliv na rodnost tal, se bo taka mešanica hitro širila. Nenazadnje pa je velikega pomena tudi setev pšenice, ki bo v kolobarju nujno ostala že zaradi samooskrbe. Kmetje imajo tako normalno pšenico v kolobarju od 0,5 do 1 ha. Če je agrotehnika kolikor toliko dobra, je zrnja dovolj za samooskrbo in prodajo. Poudariti pa je potrebno, da dobro izpeljana agrotehnika ne pomeni dosti večjih stroškov. Tuje potrebno nekaj več dela, predvsem pa več znanja in opazovanja. Razlika med agrotehniko za pridelek 3.000 kg pšenice ha in 5.000 kg pšenice/ha je v stroških le ta, da je potrebno za pridelek 5.000 kg pšenice na hektar le 100 do 200 kg dušika več ter 0,5 do 1 litra več fungicida na hektar. To pa poplača že 400 do 500 kg pšenice. Inž. TONE HROVAT Kmetijski zavod Ljubljana ZA DOLENJSKO PRIPOROČENI SORTNI IZBOR Sorta Kakovostni razred Višina slame Čas zorenja Občutljivost na 1. NS — rana II -B, Visoka zgodnja pepelasta plesen in mraz 2. Nizija I -B, nizka zgodnja pepelasta plesen in slabe rastne razmere 3. Zagrebčanka 2 III — b2 nizka srednje ijavenje plevic ijavenje plevic 4. Džerdanka 11 — a2 srednje nizka srednje pozna 5. Marija I -B, srednje nizka srednje pozna pep. plesen 6. Sana III -c, srednje nizka srednje pozna pep. plesen 7. Balkan I -a2 visoka srednje pozna pep. plesen 8. Pitoma I -B, srednje nizka srednje pozna pozno setev 9. Zvezda I -B, srednje visoka srednje pozna pep. plesen 10. Dukat (za mešanico z grahom) 11 B2 nizka pozna pozno setev Ozimni ječmen 1. ROBUR šestreden, srednje nizek, srednje zgoden, občutljiv na listno pegavost in pepelaslo plesen 2. ANTARES šestreden, občutljiv na pep. plesen in poleganje 3. SLADORAN dvoreden, srednje nizek, zgoden, manj občutljiv na bolezni in poleganje Pri jesenski setvi je potrebno upozoriti tudi na razkuževanje v primeru setve domačega semena. Pšenica se priporoča razkuževati z BAYTAN-om 0,2 kg/100 kg pšenice. Ječmen pa je nujno razkužiti z VITAVA-X 0,2 kg/100 kg ječmena. Razkužujemo v betonskih mešalcih. Po setvi je možno pšenico ali ječmen tudi zaščititi proti plevelom, že v jeseni. Posevke poškropimo z D1C1R AN — FORTE, ki deluje na travne plevele, širokolistne plevele in tudi proti smolencu. Tako spomladanskega s herbicidi ni potrebno, kakor tudi ne čakanja na ugodne temperature. • Zatira istočasno vse širokolistne semenske in travne plevele. • Čas za škropljenje lahko izbirate, od setve pa vse do raz-raščanja žita spomladi. • Ni omejitev glede temperature in razvoja žita. Dicuran torte... najbolj gospodarna rešitev proti plevelom v žitu. TJ Zato v vaši zadrugi zahtevajte dicuran torte. 11065 3 sl YU (0889) DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN iiTib IZ NKŠIH OBČIN Li Uspeh poklicnih novomeških šoferjev Ekipna zmaga Novo-mesčanov — Dobra uvrstitev žensk LJUBLJANA — V soboto, 30. septembra, je bilo na Viatoijevem parkirišču ob Dolenjski cesti 10. republiško tekmovanje poklicnih voznikov in pripadnikov JLA, ki ga je pripravila Zveza združenj šofeijev Slovenije. Novomeška ekipa šofeijev in avtomehanikov seje odlično odrezala. Moška ekipa, v kateri so bili Jože Smolič iz SŠTZU, Dušan Kovačič iz Komunale in Miro Štrukelj, je osvojila ekipni prehodni pokal, dobro pa so se izkazale tudi ženske. Te so prvič nastopile na takem tekmovanju in kot edine v moški konkurenci med 19. ekipami zasedle deseto mesto. Tovornjake sta vozili Elica Hribar in Alenka Kirn, Rozi Luzar pa je peljala avtobus. Ženska ekipa seje odlično odrezala tudi v posamični konkurenci, saj so med 26. moškimi tekmovalci zasedle: Alenka Kirn 11. mesto, Elica Hribar in Rozi Luzar pa sta delili 13. mesto. Novomeščani se ogrevajo, da bi bilo prihodnjo jesen podobno tekmovanje šofeijev v Novem mestu. Seveda pa jih naslednje leto čaka še udeležba na zveznem tekmovanju. Zato potrebujejo veliko pomoč delovnih organizacij. Največ računajo na tiste, ki so pomagali in podprli udeležbo na tem tekmovanju: IMV Renault, Labod in Komunala. J. P. TEŽAVE ZARADI ELEKTRIKE RADATOVIČI — Ena najhujših nadlog in težav obrata metliške Novolesove tovarne v Radatovičih, kjer proizvajajo kuhinjska pomivalna korita iz kerakrila, so pogosti in dolgotrajni izpadi električne energije, ki seveda povsem ustavijo proizvodnjo. V prejšnjem mesecu je bilo takih izpadov kar za sedem polnih »šihtov«, kar je spričo tega, da v tem obratu že tako delajo v treh izmenah in v zadnjem času tudi ob vseh sobotah, zelo težko nadoknaditi. Pri proizvodnji, katere večina gre v izvoz, so vezani na točno določene roke, zato morajo take izpade elektrike nadomeščati ob nedeljah. Edina rešitev je, da izboljšajo daljnovod med Metliko in Črnomljem, kajti ugotovili so, da prav na tej relaciji prihaja do okvar. Že 11 milijard Skrb za ohranjanje stvarne vrednosti sredstev samoprispevka NOVO MESTO — Odi. junija, odkar se v novomeški občini zbirajo sredstva samoprispevka za dograditev in sanacijo bolnišnice ter šol, pa do 18. septembra se je na tem računu zbralo 6,778 milijarde dinarjev ter še 4,056 milijarde dinarjev obresti. Ker denarja niso takoj porabili, je bil v skladu s sklepom odbora za spremljanje in izvajanje občinskega referendumskega programa ves priliv sproti vezan, seveda z namenom, da bi bila ohranjena stvarna vrednost sredstev samoprispevka. Pri tem odbor zahteva posebno skrb za to, da se pri posojanju denaija zagotavlja varnost vračila. Do konca letošnjega leta naj bi se predvidoma zbralo še okrog 10,7 milijarde dinarjev samoprispevka (brez obresti). V skladu z referendumskim programom bo 65 odstotkov tega denarja uporabljano za sanacijo bolnišnice, 35 odstotkov pa za gradnjo osnovnih šol. Odbor je na nedavni seji menil, daje tudi skrajni čas za podpis sporazuma o skupni gradnji bolnišnice, pri čemer je največ zapletov in zamude zaradi (ne)-odločitve krške občine, pa tudi zato, ker črnomaljska, metliška in trebanjska občina še ne vedo, kako bodo načelno podporo kasneje spremenile v finančni prispevek. Škoda je zmanjšala obveznosti ilijard dinarjev škode zaradi poplav, toče in »te manjši davek in obveznosti za SPIZ V Novomeški občini za skoraj 141 m dolgotrajnega deževja — Za kmete manjši NOVO MESTO — Takšnim katastrofam, kakršne letos kar naprej prizadevajo Haloze in sploh cel severovzhodni del Slovenije, seje novomeška občina na srečo izognila. Toča, poplave in dolgotrajno deževje pa so vendar naredili precej škode tudi v tem koncu Slovenije. Poplave so prizadele okrog 700 hektarov zemljišč ob Krki _v krajevnih skupnostih Šentjernej in Škocjan. Prizadete so bile vse poljščine, posebno pa tiste, posejane spomladi. Rast je bila močno zavrta ali pa so rastline, predvsem koruza, pod vodo zgnile. Na pšenici je bila škoda ocenjena na 40 do 70 odstotkov, na koruzi na 70 do 100 in na travinju na 60 do 70 odstotkov. Skupna škoda zaradi poplav pa je bila ocenjena na skoraj 4 milijarde dinarjev. Da bi škodo čimprej vsaj delno odpravili, so IGRALNE URE OB TEDNU OTROK NOVO MESTO — Svet za predšolsko vzgojo in delo s starši pri Zvezi prijateljev mladine pripravlja ob tednu otroka igralne ure za vse predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojnovar-stvene ustanove. Igre bodo potekale vsak ponedeljek, sredo in petek od 4. do 13. oktobra, vsakič ob 16. uri. Igralne ure pripravljajo na osnovnih šolah ali VVE v Brusnicah, Šmaijeti, Orehovici, Mirni peči, Straži, Birčni vasi, Stopičah in Podgradu. Ob igrah bodo malčki spoznavali svoje vrstnike in se tako pripravljali na šolo. Je most še lahko vprašljiv? Najeto posojilo naj bi skladu stavbnih zemljišč pomagali odplačati cestna in komunalna skupnost NOVO MESTO — Skupnost za ceste Slovenije je kot investitor 8. septembra pridobila gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela za gradnjo novega novomeškega mosta na Loki. Oba izvajalca, Gradis in GIP Pionir, bi že lahko bila sredi dela. Rok, do katerega mora investitor izročiti izvajalcem gradbeno dovoljenje za samo gradnjo mostu, pa je po gradbeni pogodbi 10. oktober. Kot smo že pisali, sta si investitorja, Skupnost za ceste Slovenije in novomeška občina, s celotnim avansom zagotovila fiksno ceno za izgradnjo mosta. Novomeški delež je bil 60 odstotkov investicije, v pogodbi določene na 52,2 milijarde dinaijev. Kar 64 odstotkov svoje obveznosti oz. 23,63 milijarde dinarjev je novomeška občina zagotovila iz sredstev občinskega sklada stavbnih zemljišč. Že takrat je bilo znano in povedano, da zaradi te obveznosti sklad do leta 1992 ne bo sposoben sprejeti skoraj nobene druge, kar bo seveda upočasnilo izvajanje komunalnih investicij, ki so računale na ta vir. Daje sklad kot avans lahko poravnal sprejeto obveznost, so podjetja pohitela s plačilom letošnjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, sklad pa je pri Pioniiju tudi najel za 18,44 milijarde din premostitvenega posojila. Ker tega posojila, razumljivo, ni mogel vrniti do konca septembra, je najel sklad posojilo pri LB TDB. Zaradi revalorizacijskih obresti za najeti kredit se obveznost seveda stalno zvišuje, zato se odgovorni trudijo, da bi sproti, kolikor se največ da, zmanjševali glavnico. Da pa bi lahko pokrivali obveznosti za najeto posojilo, bo v občini tudi potrebna sprotna revalorizacija vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, v pokrivanje teh obveznosti oz. v financiranje mosta pa naj bi se letos in v prihodnjem letu vključili tudi cestna in komunalna občinska skupnost, ki naj bi odložili tiste investicije, kjer zaradi tega ne bi bilo hujših negativnih vplivov; Končno besedo o tem bo seveda rekla samouprava v skupščinah, veliko izbire pa ni. DO mosta kot do nujne novomeške investicije pa se je opredelila tudi občinska skupščina. Z. L.-D. ZA VEČJO VARNOST NAŠEGA PREMOŽENJA — V novomeškem Domu JLA so predvčerajšnjim odprli razstavo s simboličnim naslovom »Varujemo naše premoženje«, katere organizatoiji so UNZ Novo mesto in Celje, ljubljanski Domus in RSNZ. Vabilu organizatoijev seje odzvalo veliko število proizvajalcev signalno-vamostnih in drugih naprav, s katerimi naj bi varovali naše premoženje pred vlomi, tatvinami, požari, eksplozijami plina in povodnjimi. Razstavo, ki bo odprta do 8. oktobra vsak dan med 8. in 19. uro, si je že ob otvoritvi ogledalo precej radovednežev. (Foto: B. Budja) Telefonija za novo tisočletje Razširitev telefonskega omrežja, ki je zajelo celo občino, se bliža koncu vrtoglavo rastejo — Vrednost že presega 50 milijard din Cene METLIKA — Razširitev telefonskega omrežja v metliški občini je eno največjih javnih del, ki so se jih v tej belokranjski občini lotili v zadnjih desetih letih. Telefonija je tudi v programu del, kijih opravljajo s pomočjo samoprispevka, ki se izteče prihodnjo pomlad, najkasneje do takrat pa morajo biti končana tudi dela pri razširitvi telefonskega omrežja. Odgovorni v občini zagotavljajo, da bodo dela pri položiti primarne in sekundarne telefonske mreže končana do konca tega leta. Ne samo, da bo z razširitvijo telefonskega omrežja vsako gospodinjstvo v občini lahko dobilo telefon, ampak bodo zmogljivosti omrežja take, da bodo zadostovale za potrebe te belokranjske občine do leta 2015. Seveda tako zajetno in drago delo ne gre brez izdatnega deleža krajanov, in to v denarju in delu. Delati so začeli leta 1987 in spomladi tega leta je prispevek znašal 300 tisočakov. Kdor pa se je za telefon odločil na primer prejšnji mesec, je moral odšteti že 22 milijonov dinarjev. Seveda to ceno sproti valorizirajo, pač v sorazmerju z rastjo stroškov in inflacijo. Danes je smešno slišati projektantsko ceno za vsa dela pri razširitvi telefonskega omrežja v občini: ta je pred tremi leti znašala 80 milijonov dinarjev. Vrednost do sedaj opravljenih del pa po sedanjih cenah že presega 50 milijard dinaijev. Lani so na območju telefonske centrale Suhor, se pravi v gorjanskem delu občine, položili več kot 11 kilometrov zemeljskih kablov in blizu 10 km zračnih linij ter nekaj manj kot 13 km zemeljskih kablov na območju metliške telefonske centrale. Poleg tega so lani med Metliko in Suhorjem položili še medkrajevni kabel za povezavo z No- kmetom kooperantom na poplavnem območju iz sredstev sisa za proizvodnjo hrane dodelili regres za semensko koruzo, in sicer za 790 kilogramov, lastna proizvodnja KZ Krke pa je dobila regres za 520 kilogramov. Toča je letos klestila najbolj na območju krajevne skupnosti Straža, kjer so ocenili, da bo zaradi 20 do 35 od- MESEC BOJA PROTI DIABETESU NOVO MESTO - Oktober je mesec boja proti sladkorni bolezni, tej nadlogi sodobnega časa, ki pesti vedno več ljudi. Za ta mesec ima tudi novomeško društvo za boj proti sladkorni bolezni pripravljenih vrsto akcij, s katerimi želijo seznaniti čim širšo javnost s sladkorno boleznijo, z njeno razširjenostjo in zdravljenjem, s prehrano diabetikov in preventivno zdravo prehrano pa tudi s samo organizacijo društva in zveze Slovenije. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 7. oktobra, bodo v Novem mestu do 19. ure, drugod pa do 17. ure, odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market na Kristanovi • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ • V Nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta prodajalna Pri vodnjaku na Glavnem trgu. ZA DRAGE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: osnov- na organizacija sindikata RRC Novo mesto —namesto venca za pokojno mamo sodelavke Tončke Dvojmoč 400.000 din; Marija Franko, Pod Trško goro, Novo mesto — namesto cvetja na grob Jerneja Pavlina 200.000 din; DIC TOZD Dolenjski list Novo mesto — namesto izplačanega honoraija 117.100 din; Služba računovodskih delavcev KRKE Novo mesto —namesto venca na grob pokojne mame sodelavke Vide Murn 7.250.000 din; sekcija upokojencev v Novoteksu Novo mesto — namesto cvetja na grob Cveta Cujnika, Pri potoku, 50.000 din; Konferenca osnovne organizacije sindikata DO Krka-služba računovodstva DSSD Novo mesto — namesto venca za pokojno mamo Vide Murn 700.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala. KATASTROFALNA BEOGRAJSKA SEJA NOVO MESTO — Člani občinskega komiteja ZKS Novo mesto so na seji preteki četrtek potrdili 19. septembra oblikovane sklepe o zaključku novomeške gradbene afere, pri čemer so še posebej poudarili, da zaradi vseskozi načelnega ravnanja ni razlogov za spreminjanje sklepov in stališč, sprejetih 27. maja 1987 in na nekaj kasnejši seji popravljenih oz. črtanih le v delu, ki pa se sedaj »vlači« po tisku, namreč formulacija o sklenitvi nerealne pogodbe. Komite seveda ni mogel mimo zadnjih dogodkov okrog sprejemanja dopolnil k slovenski ustavi, mimo pritiskov na Slovenijo v drugih delih države in v zveznih organih, predvsem pa ni mogel mimo seje zveznega cekaja o tej temi na predvečer sprejemanja dopolnil v slovenski skupščini. Seja je bila sklicana mimo statutarnih pravil, novomeško vodstvo ZK se je pridružilo ocenam o katastrofalno (nepripravljeni in vodeni seji, ki ZKJ pač ni povečala ugleda. Zato pa so nastop in držo slovenskih članov CK na seji ocenili kot zelo korektno in hrabro. »KOMUNALA« SPET DRAŽJA vim mestom. Že lani so plačali novo telefonsko centralo za pošto v Metliki, ki jo bodo pričeli montirati te dni. Na območju metliške centrale so letos postavili 15,5 km zračnih linij, sedaj pa kabelsko kanalizacijo polagajo v Metliki Letos so nabavili tudi 75 km tako imenovanega sekundarnega kabla, kije potreben za razpeljavo telefonskega omrežja od glavnega kabla do telefonskih naročnikov. Kot rečeno, so vsa ta dela po sedanjih cenah že presegla vrednost 50 milijard dinarjev. Denar za ta dela prihaja od samoprispevka, komunalne skupnosti ter od bodočih telefonskih naročnikov, vendar je dinamika del taka, da ji zbrana sredstva ne morejo slediti in kot sedaj kaže, bodo letos pri telefoniji po sedanjih cenah za 1,5 milijarde dinarjev »prekratki«. A. B. stotkov manjšega pridelka silažne koruze za 420 milijonov dinarjev škode. Neugodne vremenske razmere z dolgotrajnim deževjem pa so povzročile občuten izpad dohodka v kmetijstvu na območju cele občine. Povprečna na količina padavin je bila v najpomembnejšem obdobju za razvoj pšenice in koruze štirikrat večja, kot je normalno za to obdobje, povprečne dnevne temperature pa so bile nižje od dolgoletnega povprečja. Takšne vremenske razmere so bile razlog za močnejše napade bolezni pri koruzi in krompirju ter za poleganje • Da bi škodo in občuten izpad dohodka vsaj delno omilili, se je občinski izvršni svet odločil pomagati vsaj tistim, ki živijo samo od kmetijstva; gre za desetino od okrog 11.000 vseh davčnih zavezancev iz kmetijstva v občini. Kmetom bodo odpisali četrtino letošnje davčne obveznosti ter 30 odstotkov obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. pšenice. Iz tega razloga je bil pridelek pšenice za 30 do 40 odstotkov manjši. Na izrazito lahkih tleh je bil pridelek krompirja vseeno dober, na težkih tleh pa znatno pod povprečjem, je pa ta tudi močno podvržen gnitju. Pridelek koruze bo predvsem na težjih, ilovnatih tleh za 30 odstotkov manjši. Slaba kakovost sena in manjši pridelek silažne koruze bosta vplivala na zmanjšanje prireje mleka in mesa, kar pa bo občutno šele v zimskih in pomladanskih mesecih. Skupna škoda v kmetijstvu zaradi dolgotrajnega deževja je ocenjena na 136,4 milijarde dinaijev. Z. L.-D NOVO MESTO - S 1. oktobrom so se tudi v novomeški občini spet podražile komunalne storitve, v glavnem za 34 odstotkov, kolikor so se avgusta zvišale cene industrijskih izdelkov, kanalizacija in čiščenje odpadnih voda pa za gospodinjstva precej več. Že do konca leta naj bi namreč uresničili sklep o enakih tovrstnih cenah za vse uporabnike, ker da za razlike ni ekonomske upravičenosti. Vodooskrba seje za vse podražila za 34 odstotkov. Kubik vode stane sedaj za gospodinjstva 11.770 din, za družbene dejavnosti 13.840 in za gospodarstvo 25.440 din. Kanaliziacija stane za gospodinjstvo 6.870 din za kubik (45 odst. več), za družbene dejavnosti 7.790 din (38 odst. več) in za gospodarstvo 9.130 din (28 odst. več). Čiščenje odpadnih voda je za gospodinjstvo dražje za 60 odst., stane 3.130 din kubik, za ostale pa 4.450 din (29 odst. več). Odvoz smeti stane po novem gospodinjstvo 860 dinarjev za kvadratni meter, družbene dejavnosti 1.590 in gospodarstvo 3.700 din. Strošek štiričlanske družine za stanarino in osnovne komunalne storitve bo po novem v novomeški občini 1.538.700 dinarjev, kar je za 57 odst. več kot septembra. V Metliki zamešane pristojnosti Velika krajevna skupnost ali mala občina? METLIKA — Precej nesporazumov v Metliki izhaja iz tega, da marsikatero’zadevo, ki jo v drugih krajevnih skupnostih urejajo na krajevni ravni ali celo na nivoju vaške skupnosti, v Metliki smatrajo za vprašanje, ki ga mora rešiti ali zanj skrbeti občina. Prihaja, skratka, do zamenjave in mešanja pristojnosti in dolžnosti krajevne skupnosti in občine. To se je pokazalo tudi na zadnji seji občinske skupščine, in to med delegatskimi vprašanji, ki so se sprevrgla v navzkrižni ogenj med delegati in predstavnikom metliške Komunale. Eden večjih in resnejših problemov, ki se v Metliki vleče že leta in leta in se nikamor ne premakne, so pogrebi in vse, kar je z n jimi povezano. V drugih krajevnih skupnosti je to urejeno in stvari tečejo po ustaljenem in preizkušenem redu, v Metliki pa je, kar zadeva pogrebno dejavnost, popoln nered Te dejavnosti, vsaj glede urejenosti in pietete, v Metliki sploh ni, kar seveda svojcem umrlega povzroča neprijetne težave, dodatne skrbi in nepietetne zaplete. Komunala se te dejavnosti, ki ji jo vsiljujejo že dalj časa, na vse kriplje brani in je noče prevzeti, češ da bi imela s tem izgubo. Nazadnje je bilo rečeno, da bi morda prevzeli pogrebno dejavnost, če bi prej uredili mrliško vežico in kupili nov avto. Kdo naj bi to uredil in od kod denar, tega nihče ne ve. Najraje bi videli, če bi metliško pogrebno deja vnosi prevzel kakšen privatnik, ki bi seveda za vse to sam poskrbel Samo za sedaj za to ni nobenega zanimanja. Smrt pa očitno nima namena počakati. da se bodo po dolgih letih v Metliki morda le zmenili, kako bodo uredili te zadeve. Na isti seji so se iz novega blokovskega naselja pritoževali, da jim smrdi, ker da ni rešeno odlaganje odpadkov in odvoz le-teh. Iz Komunale so stanovalcem očitali, da so nemarni in da na Komunali niso krivi, če nimajo čistilke in če so v enem letu uničili blok. Bogve koliko časa bi se to navzkrižno obstreljevanje še vleklo — tako so vprašanja delegatov postala glavna in najdaljša točka dnevnega reda — če ne bi bil tega odločno prekinil krajan iz Gradca z besedami »Ostale krajevne skupnosti si lahko same uredijo in pogrebno dejavnost in odvoz smeti in vodovod in telefon in še marsikaj drugega, v Metliki ne morete pa nič od tega!« A. BARTEIJ PISMO — Na mestni pošti sejeoghjta ds la stranka s pismom, namenjenim sko. Uslužbenka, ki bi morala p®5«!® opremiti z določeno količino znafflk>Je£®'ed nekakšnih seznamih in cenikih se skriva za na pismu napisano bes^miipj Ireland, potem pa je odnehala in vPra2f J® katera država je to. Dobila je o(fe0, OB pismo že hiti na Irsko. Na novomeški^^agsli očitno ne poznajo vseh evropskih dnfbo še sreča, da Dolenjci nismo ne vem ka^flg a NC MCUtt, Ud L-žUlCllJLl 111M1HJ nv . L svetovljani. Zamislie si paniko in obupn ___X*___ „1__________ X„ u: rtri&l S fftjDlŽ poštnem okencu, če bi kdo Pr6’e's"v~-mom za (recimo) Zelenortske otoke Fpra TELEFONI — Več ljudi seje pn'°jT sk< daje njihov telefon mrtev tudi p° UL? * več na dan. Najprej so krivili “VTL.** dvojčki pa nje, vendar seje izkazalo, telefoni mrtvi kar tako. NovomeskP podjetje zato v imenu prizadetih pr0*T -naj pojasni, zakaj nekaterih te'e °v.r® n.L mogoče uporabljati 24 ur na dan.JNit nino namreč plačujemo za vse seka* v dnevu, in to celo za mesec dni vttaPjL, ŠOL A — V uredništvu se ni ogW* « eden od povabljenih r— vomeških šolskih oblasti in st , uradnega papirja, s katerim smo 0® vali, da so morali starši Prv0^°^j osnovne šole v Stopičah svojim nadjj nežem poleg knjig, zvezkov in s vin® kupiti tudi po dva zvitka toaletnega ja. Sicer pa, kaj bi se sekirali, saj je (;trn, no tudi v gnilem kapitalizmu. . Sjplača gometna zvezda Mlinarič, ki zdaj " L. ^ francoski Cannes, seje v domovino žil, da so tamkajašnje šole s'*a .l® pjj . Njegov sinček je obremenjen tudi v P, Ij popoldne, ko ima obvezne brezpla® | (J čaje jadranja. Ena gospa je rekla, da se jej"1’ ,-oav, lovanska ekipa Carnel Tr°P ■iČno brazilskih džunglah res ” se vsakovrstnih spretnosti. Pri Čanju na dvorišču Dolenjske? sta stezosledca z avtom skoraj r*, rla betonsko ograjo. fjo. J V času od 21. do 28. sepKJ^jco,' novomeški porodnišnici rodile-Jlici p Papež-Zarabec iz Trebnjega — Pa cija Šmalcelj iz Črnomlja — Em^ .Jed n ta Pintarič iz Trebnjega —Lov®' j| Par Uhan z Mirne — Nejca, Mojca A t Jh zjt Petelinjeka — Marka, Marija KJ».1) sta Belšinje vasi —Andraža, Jelka6.jp1!, Senovega — Mateja, Mateja Bistrice — Roka, Zvonka Bučar t^. da-rah :e — Roka, Zvonka Bučar a Aleša, Jožica Robek iz Sej-P. ^ -Nino, Danka Požek izJ^J (L —Olivero, Marjeta Kos iz K|?.i|[)l 'Vl Gregoija, Branka Pevec iz Vel. V Anjo, Metka Dolamič z Drnoyeg"_ (r Hi; deja, Jožica Vovko iz Gaber)* i;ni5| mena, Marinka Može iz DobraVJ* ,jC lu( tevža, Maijeta Fink iz Dol. Simona, Silva Barič iz Gor. *r a ,'rir Sabino, Marija Fortun iz Crn° .a '*du Maio. Simona Mencin Majo, Simona Mencin Alena, Marija Dragan iz ilc !n' [Mitja^lenka Bizjak z Odrge Irena Jakobčič iz Malega Neraj® jaza, Majda Spreicer iz Lokevpn p lin — Mari™ Vama Rartoli S P°%l lju — Marka, Vanja Bartolj s Jh? — Matica, Helena Hočevar iz) * Getr|))) — dečka, Anka Pečarič XJ'I —dečka, Erika Zamida iz a dečka, Zvjezdana Sajko iz B®1 dečka. Mariia Videai s Sevnegak 'Ki dečka, Marija Vidgaj s —dečka. jacsd IZ NOVEGA MESTA: Ro*16..J dojka Golubovič izBršlpnaj- J 4 * nja Klemenčič iz Krke 27 - A Sifn “"eS % »gfcl —Sabino, Mateja Gorjup & 20/a — Jano, Bariča Sladic . nii, 4 - BarbsrOjAnaStebJ^J^,,, njiv 4 ka Gruma 50 Rifelj Novakovič z Zagrebške 1 * * na Čestitamo! Sc N Sprehod po i -pgpjP METLIKA JE DOBILA 'vM IGRIŠČI, ki ju je uredil bli/.u delovne organizacije Bet*. največ ljubiteljev bele žogi#* ^ mišlja tudi o ustanovitvi teni^&Jjlio in o izgradnji majhne točili',. priJCASI holnih pijač. No, še prej si uporabno dovoljenje, vendar p C{iWHj uporanno uovoijenjc, vcnu— ■. Za uro igranja je treba odšt® OSNOVjfl^A' dinarjev. V METLIŠKI JE ZBRALO 32 poverjenik*! eA valnih delavcev za poklicno^ pd^giljs Dolenjske in Bele krajine.L*dilCjAlr se pogovarjali o usmerjanju * liSMij klice, o štipendiranju, šolsk) ^ skF| ^ poseben poudarek pa so ra!'|isesl pij nadarjene otroke. Za zakljU"6 jpy leženci ogledali delo v Beti- K ER JE PAČ TEDEN OTB 'jJS le: občinska Zveza prijateU 0 ottjjjjjci Metlika pripravlja za n0VI' ajjtdj11' Melinca pripravlja za .;;«l£r .h,, veselje akcijo Podari igračo^j,|je0fjpEp za zamisel, da bi otroci 9drf. uV ohranjene igrače darovali v * jj po**®* ki bi ba potem podarili vrtcu mm (»trnlz/\m Iz i TiirtUlI Oi" nim otrokom, ki zaradi P' igrač ne morejo do njih. DOLENJSKI UST Št. 40 (2094) 5. oktobri Črnomaljski drobir {BATISTI — Nespodbiten do-j* Slovenci separatisti in da se ho-,j1jJ , ^Pjti od »majke Jugoslavije«, je na starem pročelju Kol-iisaJfaimVe v Črnomlju, kjer lepo piše, JeA> a?° ^ ve*'*co zatog »pive z Graca«. najprej ječa narodov, potem se-■jjfcu „ l*et'j zn bluf z južnimi brati, po-■aitlfe Prav Pbde pivo. Zakaj ne piše, ,^r^ai° zatogo »pive z Nikšiča«? ; JENSKI »STAKOR« — Čmo-M čj. družbene dejavnosti so na psu in Latami l. tako naprej, bodo telebnile še s nofak u® • ^ vebko težavo so ta teden za o»laskoV n na ‘ZVI^nem svetu, stvar ni ‘‘in i?Zrf seje javno izjasnil vsak l,ilj ^nega sveta in gospodarstveniki ... netočno proti. »Jaz pa sem za povi-i-n Ktfml v Peslavil eden od načelnikov SS, ^'kov, »čeprav bodo gos-,nXr n Vf;niki rekli, da sem občinski ,šta-.,rja namVajset *et nas že vrag jemlje, vsem i#eživ«i!JaSn°’ ^ moramo kljub vsemu ^£SEVrE ~r ? Wie 7» 'j,SIananne v črnomaljski občim ?^n“pndogledu J.P?1?!1 ,ov- Ko sta se polharja ^ NeU-x,nj,c vrnila k ognju, žena ni , k,,v rw,J Osasta čakala, nato pa odšla > »*Sc nanotr56^6, PrUatelje in znance, ki ^"S11 na i^nje v gozd z raznimi tjotičalo ar se je v glavnem vse srečno , :,4a!e g^AKlRATI? — Poročali smo s,Jico n , munala lepo uredila K idričevo » A*Pase e’. P^rkirjiSča itd. Trgovci v tej parkiri>ntozuJejP’ A® stanovalci stolp-f■ tod ft;:L J0 sv°je jeklene konjičke prav K ParkinV° l,8°vino in tako onemogoča-dkktraiT kupcem- Posebno ob sobo-V SlannuoiU n' Prt>stega mesta. Bi pa lah-0 jpču n ,, ,Cl Parkirali na novem parki-^"'enien pnicami °b Rinži, ki so tudi predvsem tem stanovalcem. Eniški zobotrebci &KBB 'nje litri '“v., jk^-ki Nekdanji mogočna trdnjava, kije tci |,ke jprcjtrd oreh. Dan^ je wr?im i,„i-8radu, v katerem je med H V(!a 1 muzeJ- Turki zdaj ribniškega 'k .‘'"rilci k; v e,.H®r°žajo, ga pa zato neznani Li!1 'n vse ,zc nekajkrat poškodovali sta-Xn’ stolml iT^"0 ključavnico na graj-‘nrtknjein i. l Crie ne morejo odpreti, se aTOi ra/n„ ba v odprtino za ključ za-jufljc in “Jkc, ki onemogočajo odkle- 4TVač, in h f’,^eJe v občini sploh kakšen n stva^L ^,naj nc bi debatirali le o .(^,vt) ohn i: Ogovor je bil, da je ko-^n»„x ri’ kt propada, ker kovaču ne IIUJVI, lil uu It, v ČASI ZA MRTVE -*Sfakec n'.,» območje Dolenje vasi in *Ck šele n„ ,° z8jajeno do leta 1990, am-D’ ^n(‘ v osmml1 Clu’ Jc mecl drugim zapi- kidata ie ia?uPjCdlogov za spremembe n01,., ,’fla se njihova uresničitev , jfjnjnikom U l99()- S>-' Pravi, da se ne le JO Kl časi šcle'poPak l|Udi drugim obctaj° ‘A A ^ ^banjske iveri ^JSv^.flNOST - ] ■fSSi uiako »»sle Šentruperčani AT*® najbriinastradal. Laščan je imel v ist Ve«ku "pbčine tisočerih plazov« s^uPnost<<- Naslovnik, ki ga banja ® nenadkriljivo stopnjo na-■ Ju A Poštar, je bil pravi, če- |kJ*«k,*v's'■lfkbiLSi nesrečn'^ khnen pH,V^m s0’ h C^dri biarj ^-Ucz lahko izpulil lase in ^ e Povrhu, če bi hotel pismo Pozneje v dogledni prilunlno- ■Š7I ll IZ NkŠIH OBČIN IZ NlkŠIH OBČIN [i Telefonija na psu V Ribnici nova centrala RIBNICA — Težko je dobiti telefonsko zvezo z Ribnico že iz bližnjega Kočevja. Še posebno so zaradi slabih zvez prizadeta ribniška podjetja, ki so praktično brez telefonskih in drugih zvez s svojimi poslovnimi partnerji. Zaradi tega je zastoj tudi pri računalniški povezavi in tudi na drugih področjih zvez. Predsednika občinskega izvršnega sveta Petra Levstka smo zato pred kratkim vprašali, kako napreduje načrt razvoja telefonije v občini. Povedal je: V Ribnici pa tudi Dolenji vasi, Sodražici in Loškem potoku so bile doslej končne telefonske centrale, zdaj pa bo v Ribnici vozelna atomatska telefonska centrala. Že v začetku minulega leta smo kupili potrebno opremo za preureditev ribniške centrale v vozelno, za kar smo združili polovico potrebnega denarja tudi s pomočjo ribniškega gospodarstva. Nova centrala bo imela 3.000 priključkov (sedanja jih ima 900). Po izjavi predstavnikov PTT naj bi bila te dni zaključena montaža centrale in montaža prenosnega sistema, da bi že v prvi polovici tega meseca začeli priključevati na novo centralo sedanjih 900 naročnikov. Za priključitev novih naročnikov pa je potrebno prej izgraditi krajevno kabelsko omrežje, ki bo popolnoma dokončano v tretjem četrtletju prihodnjega leta, za nekatera območja pa že letos. Doslej se je za nove priključke prijavilo in plačalo zahtevane prispevke nad 800 interesentov, ki pa bodo ob priključitvi plačali še dejansko ceno priključka. Predvideno je, da bo 3.000 priključkov zadostovalo za Ribnico do leta 2.000 in dalj. Nova ATC pa je taka, da jo je možno z manjšimi posegi razširiti še za 2.000 priključkov. J. P. NE DENARJA NE ZANIMANJA ČRNOMELJ — Odkar so se pogoji za dodeljevanje kreditov iz sredstev hranilno-kreditne službe spremenili, za te kredite med kmeti v črnomaljski občini skorajda ni več zanimanja. Pa ne samo to, tudi denarja za dodeljevanje teh kreditov pri tej službi tako rekoč ni več. Tako so v celem letošnjem letu odobrili le dva kratkoročna kredita iz sredstev HKS pri črnomaljski kmetijski zadrugi, pa še od tega je en prosilec od kredita odstopil, drugi, ki ga je vzel za nakup kmetijske mehanizacije, pa gaje vmil že po enem mesecu. Dolgoročnega kredita pa letos niso iz teh sredstev podelili nobenega in za ta kredit tudi ni bilo nikakršnega zanimanja. VEČ PODPISOV TEMELJNE LISTINE KOČEVJE — Čeprav je bilo podpisovanje Temeljne listine organizirano tako rekoč ilegalno, saj ni nihče natančno vedel, kje se podpisuje, je v zadnjih dneh, pred in po sprejemu ustave, zaradi pritiskov iz drugih delov Jugoslavije interes za podpis listine močno porastel. To smo zvedeli pri OK SZDL, kjer so tudi povedali, da je Temeljno listino možno podpisati v Kočevju na pošti, v Ljubljanski banki, Nami, krajevni skupnosti in SZDL, na podeželju pa na sedežih krajevnih skupnosti in krajevnih uradih ter nekaterih trgovinah. Podpisovanje bo trajalo predvidoma še do konca leta. DELA Z MALEGA TABORA NA OGLED NOVO MESTO — V avli novomeškega Doma JLA je že več dni na ogled razstava likovnih del učencev iz osnovnih šol trebanjske občine. Ta dela so osnovnošolci ustvarili lani 1. oktobra na Čatežu pri Veliki Loki, in sicer na malem taboru, ki sta ga organizirala občinska Zvezna kulturnih organizacij in VIO iz Trebnjega. Letos bo mali tabor v soboto, 14. oktobra, v Mokronogu. Od fotokopij do »letanja« po pisarnah Verica Doltar ima za-sebno pisarno ČRNOMELJ — Pred kratkim je v Črnomlju Verica Doltar odprla zasebno pisarno, v kateri opravlja finančno-tehnične, administrativne in druge poslovne storitve ter fotokopiranje. Gre za prvo tako pisarno v črnomaljski občini. »Poleg pisanja in prepisovanja raznih tekstov, od diplomskih in drugih nalog, tehnične dokumentacije ter raznih elaboratov (vse to tudi v angleščini in nemščini), sestavljam in pišem tudi razne vloge, prošnje, izpolnjujem obrazce, pišem pogodbe,« je povedala Doltarjeva. Prej je Doltarjeva, po poklicu učiteljica razrednega pouka, več let dela- Verica Doltar la kot referentka na črnomaljski davčni upravi, tako da ima tudi na tem in drugih podobnih področjih obilo prakse. Ljudje, ki niso tega vajeni, so jim zbiranje razne dokumentacije in drugi opravki po pisarnah v nadlego in muko. Tudi take posle opravlja Doltarjeva. »Cel kup dokumentacije je na primer treba zbrati za pridobitev obrtnega dovoljenja ali za uveljavitev beneficirane delovne dobe za zasebne avtoprevoznike. Vodim tudi poslovne knjige za samostojne obrtnike, zanje opravljam vsakomesečni obračun prometnega davka in osebnih dohodkov ter podobne stvari.« V slabih dveh mesecih, kar ima Doltarjeva svojo pisarno, ima največ dela s fotokopiranjem, pisanjem in pretipkavanjem raznih tekstov, tudi v tujih jezikih. »Čeprav sem v Črnomlju edino jaz uradno prijavljena za opravljanje teh del, ljudje za to še ne vejo. zlasti ne, da opravljam tudi ta dobra dela, ki so marsikomu tako zoprna, kot je »letanje« po pisarnah in uradnih. A. B. P3H??| mii Olajšanje samo odlaga rešitev Prispevno stopnjo za družbene dejavnosti so sicer povišali, a premalo ČRNOMELJ — Občina Črnomelj ima eno najnižjih prispevnih stopenj iz bruto osebnega dohodka v Sloveniji. Od 65 slovenskih občin je prispevna stopnja nižja kot v črnomaljski le v sedmih, in še to v večini le za malenkost, na primer v sosednji metliški komaj za stotinko odstotka. So pa občine, ki imajo skoraja za cele 3 odst. višjo prispevko stopnjo kot črnomaljska. in drugih družbenih dejavnosti izognili ali ga vsaj omilili, je črnomaljski izvršni Ta nizka prispevna stopnja že lep čas v črnomaljski občini povzroča precejšnje težave, ki se še kopičijo in so vedno hujše. Zaradi nizke prispevne stopnje so družbene dejavnosti v črnomaljski občini zašle v izredno težak položaj, tako interesne skupnosti kot izvajalske organizacije imajo že celo leto izgubo, zaradi neurejenega financiranja družbenih dejavnosti, ki povzroča likvidnostne težave in izgube pri obračunih, pa je v zraku vseskozi še grožnja s stavko. Ker je črnomaljska prispevna stopnja v povprečju nižja od povprečne prispevne stopnje v republiki, grozi še ena nevarnost, da bo ta belokranjska občina izgubila pravico do precejšnjega dela solidarnostnih sredstev, ki jih je kot dopolnjevana občina deležna sedaj. Da bi se vsemu temu, zlasti pa izredno težkemu položaju zdravstva, šolstva svet pripravil predlog za povišanje prispevnih stopenj. Predstavili so tri možnosti: povišanje prispevne stopnje za 5,56 odstotnih točk, s čimer bi rešili večino težav v družbenih dejavnostih; povišanje za 2,66 odst. točk, s čimer bi te težave omilili, nikakor pa ne odpravili, ter še zadnjo, lahko bi ji rekli varianto obupa: da vse ostane tako, kot je. Na prvi seji izvršnega sveta, ko je tekla beseda o tem, se niso mogli odločiti, člani iz združenega dela bi se še strinjali za minimalno povišanje prispevne stopnje za zdravstvo, za druge dejavnosti pa ne, češ da je gospodarstvo že tako preobremenjeno in daje samo nelikvidno. Na ponovljeni seji, na kateri so bili tudi predstavniki večjih delovnih organizacij iz občine, pa so se le odločili za povi- Liku bodo pomagali Švedi Z njihovo pomočjo do donosnejših programov KOČEVJE — V Liku Kočevje so imeli letos izgubo, največ (preko 2,4 milijarde) v tozdu Tovarna pohištva. Ugotavljajo, da so glavni vzroki izgube pomanjkanje lastnega denarja, zaradi česar najemajo kratkoročna posojila, obresti zanje pa so ogromne. Prodaja in proizvodnja šolskega pohištva se je letos zmanjšala za okoli 70 odst., ker je investicijska gradnja močno upadla. Z izvozom v ZDA imajo v glavnem zgubo, sa jim ta trg prizna za nekatere programe celo le do 55 odst. proizvodne cene, razlika pa se z izvoznimi spodbudami ne da več nadoknaditi. Te težave so skušali omiliti tako, da so zmanjšali število zaposlenih od 860 na 800. Najslabše donosne proizvodne programe so ukinili in prešli na enoizmensko delo. To je spet povzročilo presežek delavcev, kar so reševali s prezaposlitvami znotraj podjetja, z zaposlovanjem v drugih podjetjih, nekaj pa jih je na tako imenovanem čakanju doma in prejemajo 60-odstotne plače, ki pa so v Liku nizke. Iščejo nove, donosnejše programe, da bi nadoknadili ukinjene. Izpad pri proizvodnji in prodaji šolskega pohištva bodo nadoknadili z novim programom furniranega pohištva za švedsko IKEO. Naročil je toliko, da bodo delali v treh izmenah. Hkrati bodo zmanjšali stroške Plače tudi v resnici večje Iz poročila SDK o gospodarjenju v kočevski in ribniški občini v prvi polovici letošnjega leta KOČEVJE, RIBNICA — Industrijska proizvodnja v Sloveniji je v prvem polletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani porastla za 104,6 odst.; v občini Kočevje je padla za 1,4 odst., v občini Ribnica pa kar za 10,7 odst. Izvoz je v Sloveniji porastel za 10,3 odst., v Kočevju upadel za 0,1 odst., v Ribnici pa celo za skoraj 25 odst. Izvoz Slovenije na konvertibilni trg je porastel za 10,9 odst., v občini Kočevje za 0,5 odst. in v občini Ribnica za 3,9 odst., iz česar se jasno vidi, da klirinški izvoz upada in da seje najbolj zmanjšal v občini Ribnica. Poročili SDK ugotavljata tudi, daje sedanji obračunski sistem zapleten, na nekaterih področjih celo nesmiseln in tudi tak, da imajo podjetja precej možnosti poslovne rezultate prilagoditi svojim interesom. Zato naj povzamemo še del poročila, ki govori o izgubi. V občini Kočevje je skupne izgube za okoli 57,4 milijarde, v občini Ribnica pa le za 14 milijonov (izkazal jo je Marketing rokodelstvo Sodražica). V občini Kočevje je največji zgubar Itas, ki ima blizu 38 milijard izgube, na drugem mestu je Opremin tozd Lesna predelava z blizu 7 milijardami, nato pa so še tozd KG-Govedoreja z blizu 4 milijardami, Tri-kon z nad 3 milijardami, LIK-Tovarna pohištva s preko 2,4 milijarde, Elektro s preko 1,7 milijarde, Kočevski tisk z dobre pol milijarde dinarjev izgube. Med zgubarji so še Hotel Pugled (417 milijonov din) Varnost s 136 milijoni, LIK-tozd VIO s 121 milijoni in LIK tozd Jelka Podpreska s samo 6 milijoni di-naijev izgube. Med ostalimi ugotovitvami naj omenimo še, da se je v občini Kočevje povprečni čisti osebni dohodek na delavca povečal realno za 11,9 odst. v Ribnici pa za 22,1 odst. J. P. Pišče še ni prekljuvalo lupine Opaznejša vloga obrti v trebanjski občini — Rast in razvoj obrtne zadruge Uni-tehna — Unitehna ni prodrla z zamislijo o valilnici novih podjetij_ TREBNJE — Statistika kaže, da v občini Trebnje delež drobnega gospodarstva v družbenem proizvodu raste, in pojasnilo za tako gospodarsko sliko je potrebno nemara poiskati tudi v registru družbenih obrtnih organizacij. Tam ima trebanjska občina med drugimi vpisano splošno obrtno zadrugo Unitehna, ki so jo kot delovno organizacijo drobnega gospodarstva ustanovili leta 1985. »V zadnjih letih sledimo sorazmerno visoki rasti poslovanja in dohodka. Pri obojem smo dosegli tak obseg, ki zagotavlja našim članom in poslovnim partnerjem določeno varnost \ poslovanju,« ocenjuje stanje v Unitehni njen direktor Ciril Pevec. Kaže, da gre za poslovni zamah, ki se ne bo ustavil ob izteku sedanjega poslovnega leta. O tem bržčas govori tudi napoved, da se bo Unitehna usposabljala za trženje na zahtevnih trgih in da bo tako med drugim sodelovala z avstrijsko firmo, s katero je nedavno podpisala kooperacijsko pogodbo. Kar zadeva dosedanjo vlogo SOZ Unitehna v obrti Trebanjske občine, je treba omeniti pobudo zadruge za ustanovitev pospeševalne službe za razvoj obrti. Zamisel ni rodila sadov. Zgolj med zamislimi je pristala v Trebnjem tudi pobuda za ustanovitev t. i. valilnice novih podjetij. Unitehna je predlagala, da bi jo uredili v graščini na Mali Loki, vendar so bili dosedanaji razgovori Unitehne in pristojnih ustanov neuspešni. Da trebanjska obrtna zadruga malološkega objekta ni kupila, je po nekaterih informacijah izvršnega sveta krivo dejstvo, daje Unitehna želela pridobiti grad po knjižni vrednosti, kar za prek 100 let staro stavbo pomeni brezplačno. Nekaj naporov glede poslopij na Mali Loki je obrodilo sadove, in sicer je Unitehna tam kupila in že prodala del objektov kmetijske zadruge. V njih je zdaj zasebna obrtna delavnica. Glavne dejavnosti Unitehne, ki so prerasle iz zamisli v prakso, so trenutno kovinskopredelovalna, gradbeništvo in zaključna dela, predelava plastike in gume, kemijska proizvodnja, lesarstvo, predelava tekstila in še nekatere. M. LUZAR za 20 odst. in zmanjšali zaloge, iščejo pa še primerne oblike organiziranja. Bodočnost vidijo v mešanem podjetju. Za stole Trip-trap so že našli partnerje. Za posodobitev te proizvodnje bo prispeval denar švedski kupec, denar za • TEKSTILANA SE POSODABLJA — Še nedavni kočevski zgubar Tekstiiana posluje vedno bolje. Zdaj kar 70 odst. proizvodnje odej izvaža na konvertibilne trge, kjer pa še ne dosegajo primerne cene. Zato prozi-vodnjo posodabljajo, da bodo proizvodni stroški manjši in se bodo približali tistim cenam, ki jih priznava mednarodni trg. Zaradi tega so letos že posodobili tkalnico z visokopro-duktivnimi statvami, strižno linijo in strojem za izdelovanje resic. Prihodnje leto bodo posodobili še predilnico, in sicer z novo predilno linijo in strojem za polavtomatsko konfek-cioniranje odej. Vrednost nove investicije bo znašala 8 do 10 milijonov DEM.__________ -•____________ obratna sredstva Slovenijales, LIK pa prostore, kader in sedanjo tehnologijo. J. P. »Lovijo« turiste Do kod v ponudbi? TREBNJE — Trebanjci se zelo trudijo zajeziti turistično reko, ki se vali po magistralni cesti Ljubljana—Zagreb. Gostinskoturistični delavci gredo do tam, da turiste privabljajo z najemniki, ki imajo nalogo, da okrog Trebnjega lovijo goste in jim svetujejo, kam naj gredo jest ali spat. Malodane dobesedno tako so o trebanjski turistični ponudbi govorili na nedavnem sestanku trebanjskega turističnega društva, in sicer pod posebno točko »kulturno sprejemanje gostov«. »Lov« so obravnavali za tistem, ko so se pogovarjali o obvestilnih tablah o trebanjski turistični ponudbi, posebno tujskih sobah. Udeleženci se glede tabel, ki so že postavljene in ki naj bi bile, niso mogli zadovoljivo sporazumeti o č»m, bolje rečeno, o kom naj obveščajo. Zataknilo se je, ker so udeleženci sestanka, ki so razen članov društva še gostinski delavci, želeli table lake in tam, da bi goste usmerjale (tudi) k njim. Če je torej pogovor o lej točki dnevnega reda nakazal neslogo v trebanjskem organiziranem turizmu, jo je razgalila razprava o »kulturnem sprejemanju gostov«. Razpravljalci so po eni strani ocenili »lov« na turiste kot neokusno in vsiljivo početje, hkrati pa so v zvezi z njim odprli vprašanja, ki verjetno ne bodo mogla ostati brez odgovorov, že zaradi ljubega miru ne. Pristojnim službam bi kazalo preverili, če trebanjski gostinci prijavljajo vse nočitve turistov. Na sestanku so menili, da ne. Verjetno bi bil potreben odgovor, kje v Trebnjem lahko stoji domnevni' »lovec« taksist. Člani turističnega društva šo bili prepričani, da zdajšnje taksistovo postajališče ni tisto, ki je zapisano v ustreznih dovoljenjih. A U inšpekcijske službe bdijo nad dogajanjem v trebanjskem turizmu? Na sestanku so menili, da lega ne počno kljub namigom in pozivom. Če so omenjene razmere i’ trebanjskem turizmu na tej ali oni strani lepega in dopustnega, je eno. Drugo pa je, da mečejo slabo luč na vse, ki bi radi zajezili turistično reko, in sicer ne glede na to, kako podjetno se lotevajo te zajezitve. M. LUZAR šanje prispevne stopnje, a ne v prvotno predlagani višini 2,66 odst, marveč za 2 odst. točki iz bruto osebnih dohodkov in za eno odstotno točko iz dohodka. Višja prispevna stopnja pa bo veljala le za zdravstvo, izobraževalno skupnost in delno za skupnost otroškega varstva. Jasno je, da to hudih težav teh dejavnosti ne bo rešilo, ampak le omililo in da se bo, hočeš nočeš, vprašanje družbenih dejavnosti v črnomaljski občini kmalu ponovno zastavilo. In to po vsakem delnem reševanju in odlaganju bolj ostro. -A. B. 241 NEZAPOSLENIH ČRNOMELJ — V začetku septembra je bilo na črnomaljski skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 241 iskalcev zaposlitve, od tega je 140 žensk. 69 iskalcev zaposlitve je brez poklica, 36 jih ima 3-letno šolo, 24 jih je končalo 4-letno srednjo šolo, z višjo izobrazbo je prijavljenih 10 ljudi in z visoko dve, obe sta kmetijski inženirki, sicer štipendistki črnomaljske Kmetijske zadruge. Med nezaposlenimi srednješolci je največ gimnazijskih maturantov. ZGODOVINA NA PLOŠČI KOČEVJE — Pred dnevom mrtvih, 29. oktobra ob 15. uri bodo na spominskem parku na Trati v Kočevju (bivše pokopališče) slovesno proslavili dokončno ureditev zunanjega dela tega parka. Ob tej priložnosti bodo odkrili ploščo z zgodovinskimi podatki in pomembnimi letnicami za zgodovino Kočevja in Kočevske. Napisi na plošči bodo v slovenskem in nemškem jeziku. Otvoritve se bo udeležil tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar, iz tujine pa se bo pripeljal avtobus Kočevarjev. Po otvoritvi bo maša v slovenskem in nemškem jeziku. Alojz Zupančič Trebanjski servis za pogrebe O delu A. Zupančiča ROŽNI VRH — »Za prevoz pokojnika v mrliško vežico na pokopališču v Trebnjem poskrbijo ljudje tako, kakor se pač znajdejo. Včasih ga peljejo s svojim avtom gasilci, včasih domači najamejo traktor, katerikrat pride prav za prevoz tudi tovomjaček. Posebno mrliško vozilo imajo v Novem mestu in s tem ga običajno ne vozijo, ker je predrago. Pri prevozih sem velikokrat zraven. Ob smrtih me ljude budijo ob polnoči in pol štirih zjutraj kličejo kadarkoli,« pripoveduje o svojem pogodbenem delu grobarja na trebanjskem pokopališču Alojz Zupančič z Rožnega Vrha. V več kot dveh desetletjih je postal za ljudi od Zabukovja do Šentjanža pravi naslov za reševanje težav, ki so povezane s takimi in drugačnimi smrtmi ljudi. V stiski se nanj obračajo kot na pogrebni zavod, saj posebne stalne pogrebne službe v mestu Trebnje ni. »Ljudje vedo, da izdajam krste, da kopljem jame in priskočim ob pogrebu, zato se ob smrti bližnjih obrnejo kar name in nič na Komunalo ali kam drugam. Poznajo me od blizu in daleč,« pravi Zupančič. Za priseljence, ki ne vedo za Zupančiča, bi ob smrti svojcev res lahko nastopila zadrega, ko bi iskali pomoč pri trebanjski Komunali izven delovnega časa. Komunala Trebnje, formalni izvajalec pogrebne službe v Trebnjem, sicer zagotavlja, da zmeraj redno obvešča občane o svojih dežurnih delavcih. Spisek le-teh, ki bi uredili tudi glede pogrebov ob dela prostih dnevih, je ob vhodu v poslovno stavbo v Trebnjem in na trebanjski postaji milice. Stalna pogrebna služba se ne bi mogla financirati z razmeroma maloštevilnimi pogrebi. Stroški so očitno glavni razlog tudi za to, da v Trebnjem ne kupijo lastnega mrliškega voza, potem ko so nekdanjega zaradi popolne dotrajanosti izločili iz prometa. »Da bi imeli avto in stalnega šoferja, je predrago,« pravi tudi Alojz Zupančič. M. LUZAR 5. oktobra 1989 DOLENJSKI LIST il IZ NtkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN Revščina se ne odmakne s praga Občinski skrbniki opozarjajo gospodarstvo na drsenje in prepade — Kronična ________bolezen so slabe plače kot posledica nedonosnih programov BREŽICE — Za lažjo predstavo o plimah in osekah brežiškega gospodarstva so delegatom zborov občinske skupščine pred obravnavo polletnih rezultatov v prihodnjem tednu posredovali primerjalno analizo za tri leta nazaj. Izvršni svet posebej opozarja na preventivni značaj gradiva, iz katerega lahko razberemo, da drsi gospodarstvo v občini vedno globlje navzdol. Položaj posameznih organizacij, nji- šale pa so si ga SCT, Agraria Cvetje in hovo prehitevanje ali zaostajanje v Agraria Kmetijstvo. Prav na dno lestvi- podjetje, Region, GG Trgovina, Vinarstvo, HPG, Brebus ter Agraria Kmetijstvo in Cvetje. V kolektive z obetavnimi razvojnimi možnostmi so se uvrstili Opekama, Slovin TOK, Brebus, Beti HPG, Vzdr- panogi so občinske službe izračunale enako, kot je to storila republiška zbornica za Slovenijo. Upoštevale so uspešnost poslovanja, razmere, v katerih delajo, in razvojne možnosti. Tako so po uspešnosti poslovanja lani zadržale vodilni položaj iz leta 1987 te organizacije: Beti, Jutranjka, Slovin Vinarstvo, in Opekama, izbolj- KAPELCI TRETJIČ ZA BOLNIŠNICO KAPELE — Godba na pihala Kapele je doslej podarila izkupiček dveh koncertov v Brežicah za medicinsko opremo brežiške bolnišnice. To jesen napoveduje že tretji dobrodelni koncert z istim namenom. Nastopila bo v delavskem kulturnem domu v Krškem. Koncert bo imel zagotovo dovolj poslušalcev, saj dobiva za svoje nastope vsako leto boljše ocene. Nad programom so bili poleti zelo navdušeni tudi na gostovanjih v tujini, pri rojakih na Tržaškem in pri Nemcih na Bavarskem, kamor jih ponovno vabijo zaradi kakovostnega programa. ce so zdrsnili: KOP Tozd Gradbeništvo, in obrt, Agroblagovni promet Agraria, Tozd Gozdnega gospodarstva HPG ter se tako pridružili Trgovini na debelo in Gostinstvu Posavja in Brebusu, katerih zaostajanje seje še povečalo za povprečjem podskupin v Sloveniji. Kovinopla-stu se jt med tem posrečilo splezati više in Kooperaciji pri Agrari prav tako. Z dobrimi gospodarskimi razmerami predvsem, s finančno varnostjo in učinkovitim obračanjem obratnih sredstev se lahko pohvalijo: Livarna, Jutranjka, Beti, Kovinoplast, Gozdarstvo, Cestno Še bo vroče Zastrupitev vode spominja na stare sklepe • Kronična bolezen brežiškega gospodarstva je močno zaostajanje osebnih dohodkov za slovenskim povprečjem, zato se ob trditvi, da so stimulativnejši, pri navajanju nekaterih firm lahko samo prizanesljivo nasmehnemo. Predvsem velja to za do-bovsko Beti, saj vendar vemo, da se konfekcijska industrija prebija naprej zaradi slabo plačanega dela. Tudi druge stroke gradijo svoj položaj na nizkih osebnih dohodkih, zato naj zaposleni razmislijo, kakšno prihodnost imajo proizvodni programi brez znosnih plač. Slabo nagrajevanje bo občinsko gospodarstvo strokovno osiromašilo, ker se sposobni, obetavni kadri kot na tekočem traku zaposlujejo drugod. V DOBOVI ZAVRAČAJO DOBOVA — Ustni odgovor na seji občinske skupščine v zvezi z odklonitvijo cenejšega zasebnega prevoza šolskih otrok delegacije te krajevne skupnosti ni prepričal. Gre za enako kakovost prvozov in za 25 odst. nižjo ceno, v kateri je upoštevan tudi prevoz učencev iz Mosteca. Na pisno vprašanje pričakujejo od občine pisni odgovor. Osnovna šola Dobova se je med tem z enakim vprašanjem obrnila na republiško izobraževalno skupnost in od nje v tednu prejela pisno mnenje, v katerem jim priporočajo, da so kot šola moralno dolžni izbirati najboljšega ponudnika. BREŽIŠKI »MILAVCI« VABIJO BREŽICE — Prosvetno društvo Svoboda bratov Milavcev iz Brežic se lahko pohvali z uspešnim delom in visoko kakovostjo moškega, žemkega in mešanega pevskega zbora. Se do nedavnega je tudi dramska sekcija privabljala ljubitelje amaterske igre in popestrila marsikateri večer v domači in sosednjih dvoranah. V zadnjih letih je dramska dejavnost povsem zamrla in masikomu je žal zaradi tega. Trenutno ne kaže, da bi se dramska dejavnost v občini kaj kmalu zopet prebudila. Očitno bo treba počakati na entuziasta, ki bo zavihal rokave. Sicer pa tistim Brežičanom tudi to sezono ne bo dolgčas. K sodelovanju jih vabita ženski in moški pevski zbor ter nova sekcija za sodobni ples. Mladi fantje in dekleta od 15 do 25 let se bodo učili modemih plesov, kot so mambo, samba in rumba. Vsi, ki bi se radi pridružili sekcijam brežiškega prosvetnega društva, se lahko oglasijo v posebnem proštom Prosvetnega doma v Brežicah, in sicer vsak ponedeljek, torek in četrtek od 20, do 22. ure. Pozanimjo se lahko tudi pri Zvezi kulturnih organizacij Brežice. Onesnaženje podtalnega jezera pitne vode na Krškem polju je več kot potrdilo aktualnost poročila o ekološki ogroženosti krške občine. Še več, zastrupitev vode z nitrati terja takojšnje in učinkovito ukrepanje na vseh področjih. Tega so se v krški občini tudi lotili, ampak po gasilsko, saj so delovali, koje do zastrupitve že prišlo. Ne duha ne sluha pa ni o vsem tistem, kar so se po koncu javne razprave dogovorili na občinski konferenci SZDL in nemara še kje. Po osnovnem scenariju naj bi se namreč delegati krške občinske skupščine že letos v prvem četrtletju dokončno razgovorili o poročilu in sprejeli tudi sklepe, kdo, kdaj in kako naj razreši glavne ekološke probleme. Žal delegati tega poročila niso dobili na mizo, vendar pa tega niso sami krivi, saj ne sklicujejo sami sej skupščin. Torej bo krivda na občini Hkrati velja spomniti tudi na sklep iz javne razprave, po katerem naj bi se nekdo v krški občini poklicno ukvarjal z ekologijo. Glede na vse to lahko pričakujemo vročo jesensko ekološko razpravo, še posebej, ker se bodo delegati odločali tudi o povečanju skladišča srednje in nizko radioaktivnih odpadkov pri JE Krško. J. SIMČIČ ževanje voz, Kovinoplast, Agraria TOK in Kmetijstvo, SCT in Motel Čatež, ki jim je uspelo dvigniti se prav z dna. J. TEPPEY NA GORENJSKEM Pred kratkim so nas kranjski borci povabili v Kranj in nam priredili izlet po Gorenjski. Zelo prisrčno so nas sprejeli tudi vodilni ljudje kranjske občine. Po obširnem seznanjanju z delom in uspehi v tej občini so si predstavniki izvršnega sveta občine Kranj in brežiški predsednik občinske skupščine izmenjali priložnostne spominke, na kar so nas lepo pogostili. Potem smo se odpeljali na Brdo pri Kranju, si ogledali parke, hipodrom, dirkalne konje ter nadaljevali pot na Podljubelj, kjer so nas pričakali predstavniki borcev iz Tržiča. Zbrali smo se pred spominskim obeležjem taboriščnikov; tu so med drago svetovno vojno gradili predor Ljubelj. Ustavili smo se tudi v Begunjah, v medvojni gorenjski mučilnici. Po kosilu smo si ogledali še Gorenjski sejem v Kranju. Čudili smo se astronomskim cenam kmetijskih strojev. Za dobro organizirani in lepi izlet se zahvaljujemo brežiški borčevski organizaciji, za avtobusni prevoz kolektivu Celuloze Krško, Milanu Suši za organizacijo prevoza in gostiteljem iz Kranja. član ZB NOV Dobova Na Bizeljskem trgatev v polnem zamahu Ponekod pol letine BIZELJSKO — V Slovinovih vinogradih so potrgali portugalko, minuli teden pa podbirali beli pinot in ehardonnay. Upoštevaje meritve, ki jih oprvljajo vsak torek, bodo danes lahko začeli z redno trgatvijo obeh prej omenjenih sort, sauvig-nona, modre frankinje in modrega pinota. Zorenje pri vseh sortah nekoliko kasni. Pomlad je vinogradnikom obetala veliko več, kakor jim ponuja jesen. Kot je povedal Slovinov strokovnjak dipl. inž France Bezjak, se je vegetacija začela mesec dni prej, toda hladno in deževno vreme od 8. do 30. junija je veliko pokvarilo. Normalno je, da trta cveti en teden, ne dva ali tri. Posledica dolgotrajnega cvetenja je neenakomerno dozorevanje jagod in zdaj so na enem grozdu vidne hkrati tri faze. Slabo Franc Bezjak vreme v juliju in avgustu je sprožilo veliko bolezni. Vinograde je doletelo eno najbolj peronospornih let, kar jih pomni strokovnjak Bezjak. Bolezni so izbruhnile po vsaki nevihti, na štiri do šest dni. Pri Slovinu napovedujejo to jesen izbor ali celo ledeno trgatev chardonnaya in renskega rizlinga. Za zdaj kupci že poznjo njihov izbor laškega rizlinga 86, sauvignona 87 in pozno trgatev laškega rizlinga 87. Slovin ima 100 hektarov lastnih površin, od tega 60 v polni rodnosti in 40 mladih nasadov. Od kooperantov v bizeljsko-sremiškem in dolenjskem vinorodnem okolišu bo letos odkupil predvidoma 1000 ton grozdja. Odkupne cene se bodo gibale med 0,70 in 1,4 zahodnonem-ške marke in so usklajene z Agrokombinatom Krško ter KZ Metliko. J. T. Tudi drag premog ni kos izgubam V rudniku Senovo izpolnjujejo načrte — Strah, da bodo politiki rudnik zaprli SENOVO — »V našem rudniku se najbolj bojimo tega, da bodo začeli politiki zapirati manjše slovenske rudnike,« pravi Jože Leskovar, direktor senov-škega rudnika. V teh besedah pa je skrita vsa skrb za usodo senovškega rudnika ter hkrati tudi vse nezaupanje v našo marsikdaj kratkovidno energetsko politiko. Direktor Leskovar sicer meni, da v rudniku dobro poslujejo, zlasti v primerjavi z ostalimi slovenskimi rudniki, saj imajo sorazmerno majhne dolgove in so imeli doslej na interni banki blokiran žiro račun samo štiri dni, medtem ko so v T. Velenju živeli v blokadi celih 40 dni. Hkrati se lahko direktor pohvali, da so v polletju izpolnili proizvodni načrt, da so v tričetrtletju zaostali za njim le za kakšen odstotek. Poleg tega so zadovoljni s prodajo premoga. Redno potekajo tudi dobave premoga ljubljanski Toplarni, ki pa še vedno ni plačala 6.000 ton premoga. »Mi živimo pod nenehnim pritiskom in strahom, da bodo začeli manjše rudnike, kot so naš pa Kanižarica in Laško, po malem zapirati, ker ne najdejo sistemske rešitve za naše tegobe. Te pa so stalne in tehtajo dokaj milijard dinarjev dolgov, do katerih smo se prikopali kljub visokim cenam premoga,« pravi Leskovar. »Medtem ko je bil lani premog podcenjen, smo ga letos spravili na 150 DEM za tono, kar je še enkrat več, kot smo se dogovarjali. Zdaj bo cena že Kje bom jemal, da bom sisom dajal? Razvoj obrti zahteva ugodnosti za začetnike BREŽICE — Osnovne usmeritve gospodarskega razvoja brežiške občine govorijo o pomembnem mestu, ki naj bi ga imelo drobno gospodarstvo. Toda tisto, kar ima na papirju vsestransko podporo, v praksi večinoma doživlja povsem drugačno usodo. Tako je tudi v tem primeru, saj edino brežiška občina med tremi posavskimi še nima urejenih nekaterih posebnih ugodnosti za obrtnike začetnike. Obrtno združenje Brežice je zato dalo vlogo strokovni službi za družbene de-ja vnosti, po kateri naj bi bili obrtniki začetniki oproščeni plačevanja prispevkov za te dejavnosti Izvršni svet je predlog podprl in se zavzel za to, da bi oprostitev odobrili in pri tem upoštevali enaka merila, kot veljajo pri davkih. Prva reakcija strokovne službe je bila odklonilna, sajje nedvomno izhajala iz svojega trenutnega finančnega položaja. V začetku poletja, ko jedo vloge za oprostitev prišlo, seje kriza v družbenih dejavnostih v občini ravno zaostrila. Čeprav se je po zloglasnem povečanju prispevnih stopenj ugladila, Obrtno združenje še danes nima uradnega odgovora V razmerah, kakršne vladajo, bi kazalo odločitev malo pospešiti še preden bo v družbenih dejavnostih zopet zakuhalo. Jasno je, da se je strokovnim službam težko odpovedati lastnemu koščku kruha, toda resnici bi vendarle morali pogledati v obraz. Kolikor bodo pripravljeni popustiti obrtnikom začetnikom in jim s tem omogočiti lažjo pot do uspeha bodo pozneje svoj delež imeli vsaj kje odrezati! B. DUŠIČ POSAVSKI MOTIV NA SLOVENSKEM PLAKATU BREŽICE — Regijska zbornica, Turistični zvezi Brežice in Sevnica ter Turistično društvo Krško so v sodelovanju s Centrom za ekonomsko propagando izdali plakat Na sončni strani Alp z zračnim posnetkom vinogradov na Sremiču, ki obkrožajo gostišče Tri lučke. Plakat vabi v prijazno vinorodno slovensko pokrajino, ki je tudi vzorno obdelana, in odpira tujcem pogled na pogosto pozabljene kraje. 200 DEM, pa to še vedno ne pomeni, da bomo zaradi tega splezali na zeleno vejo. Resda je sedj cena 2,7 milijona dinarjev za tono, ampak ko bomo mi dobili plačan premog, bo tega denarja dejansko precej manj.« Te zadeve pa so v Zah. Nemčiji precej drugače urejene. Za končnega potrošnika je tona premoga že dolga leta 80 DEM, proizvodna cena pa okoli 230 DEM. Razliko med prodajno in proizvodno ceno pokrije država, ki tako daje tudi po 40.000 DEM na rudarja. S tem omogoča rudnikom, da normalno delajo in poslujejo, hkrati pa pri potrošnikih vzbujajo zaupanje v domače energetske vire. »Mi pa danes ne vemo, ali bomo jutri še vedno tu,« pravi Leskovar na vse to. J. S. SESTANKI S POSAVSKIMI ŠTIPENDISTI SEVNICA — Odbori za načrtovanje in izvajanje zaposlovanja, štipendiranja in socialno politiko pri občinskih skupnostih za zaposlovanje Brežice, Krško in Sevnica so obravnavali vloge za pridobitev štipendije iz združenih sredstev za šolsko leto 1989/90 in odobrili štipendije: v Brežicah 524, v Krškem 531 in v Sevnici 451 prosilcem. Za štipendiste pripravljajo občinske skupnosti zaposlovanja iz Posavja informativne sestanke, in sicer bo v Brežicah ta sestanek 6. oktobra ob 16. uri v dvorani prosvetnega doma, isti dan ob isti uri bo tudi sestanek za sevniške štipendiste, 7. oktobra ob 8. uri pa v dvorani delavskega doma Edvarda Kardelja v Krškem. Na razgovor vabijo tudi sošolce štipendistov, starše in ostale, kijih ta vprašanja zanimajo. Tokrat je bila pomoč le hitrejša V predsedstvu OK SZDL v Sevnici o poročilu o škodah zaradi katastrofe SEVNICA — Republiška komisija za verifikacijo ocene škode, ki so v občini Sevnica povzročila neurja s točo oziroma poplavo od 3. na 4. julij, 24. julija ter 8. in 9. avgusta, je 20. septembra v Sevnici ugotovila, da so strokovne službe občinskega izvršnega sveta, komisije za oceno škode ter sanatorji združili veliko naporov za odpravo posledic neurij. Prizadevanja za obnovitev gospodarske sposobnosti prizadetih območij se nadaljujejo, prav tako pa poteka tudi obnova infrastrukturnih objektov. PESTER VRTILJAK — Sobotna vesela otroška prireditev Vrtiljak pri sev-niškem otroškem vrtcu Ciciban je privabila kar okrog 1000 obiskovalcev iz različnih krajev Posavja, Dolenjske in Zasavja. Nekaj je k dobremu obisku nedvomno prispevalo tudi tokrat zelo lepo sončno vreme, predvsem pa to, da so organizatorji popestrili prireditev, na kateri seje ves čas od 11. ure do večernih ur nekaj dogajalo. Na planem so zlasti pritegnile pozornost lutkovna skupina gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, lutkarica Jana Stržina ter Mateja Koležnik in ansambel Rdeča kapica, v vrtcu pa predstave risank in računalniki. (Foto: P. Perc) Šestčlanska republiška komisija, v kateri so bili tajnica odbora podpisnikov družbenega dogovora za solidarnost Donja Ahčan, pomočnik predsednika komiteja za industrijo Dušan Garzaroli, svetovalec predsednika republiškega komiteja za kmetijsjtvo Janez Čeplak, svetovalec predsednika komiteja za energetiko Dragan Cvetkovič, samostojni svetovalec v komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora Dušan Mirtič in republiški inšpektor za ceste Janez Kregar, je po ogledu dokumentacije in terena, sprejela poročilo o oceni škode, ki jo je povzročilo neurje s točp 3. in 4. julija, po katerem znaša skupna škoda 42,9 milijarde dinarjev. Tedaj je bila največja škoda (29,5 milijarde) v prometu in zvezah in v kmetijstvu (10,5 milijarde). Komisija je ugo- tovila, da škoda na hudournikih ni vključena v skupno oceno. Za škodo, ki jo je povzročilo neurje s poplavo 24. julija (293,4 milijarde dinarjev, kar predstavlja 179 odst. družbenega proizvoda občine, samo v kmetijstvu, kjer je bilo za 176 milijard dinarjev škode, pa to pomeni kar 1245 odstotkov družbenega proizvoda kmetijstva lani!), so ugotovili, da predložena dokumentacija ni popolna, predvsem za gozdarstvo, kjer ni dokumentov o obsegu poškodovane lesne mase, prav tako ni dokončne ocene za škodo po plazovih. Ni ocenjena škoda na hudournikih niti ni zajeta škoda, nastala zaradi zamakanja skozi uničeno ali po-škodovno kritino ter razbite steklene površine. Potrebno pa je izdelati novo oceno škode na nekategoriziranih ce- stah. Za škodo, ki jo je povzročilo neurje 8. in 9. avgusta, so ugotovili, da gre za prvo oceno brez predpisane dokumentacije, zato je treba ustrezno čimprej dostaviti odboru podpisnikov. Republiška komisija je v pogovoru s pristojnimi lahko zvedela, daje bil denar akontacij iz republiške solidarnosti, nakazan za • Na seji predsedstva OK SZDL pretekli četrtek v Sevnici je bilo ob obravnavi poročila o škodi povedano, da so ljudje tokrat neprimerno bolj zadovoljni s hitrostjo in načinom pomoči, predvsem kmetijstvu, čeprav je jasno, da bodo s tem denarjem lahko le omilili katastrofalne posledice letošnjih ujm. odpravo posledic neurja v juliju v skupni višini 6,1 milijarde, porabljen v skladu s sanacijskimi programi, in sicer 3,7 milijarde v kmetijstvu, 2 milijardi za ceste, 270 milijonov so dobili gozdarji, 40 milijonov območna vodna skupnost Dolenjske in 10 milijonov F.lektro. I’ PERC Novo v Brežicah ENAKI ŽELODCI — Vse boy sto odhajanje mladih in sposobnih k iz občine spravlja Brežičane v velik®, drego. Zavedajo se, da šibkega gosp®] stva ne bodo mogli rešiti brez ust«" ljudi, toda očitno ves vik in krik okmH drovske politike položaja ne bo sp«1** Tako zaželeni »kadri« namreč niso P pravljeni hirati v podjetjih, kjer enak® grajujejo delo in nedelo, strokov«08, neznanje. Razmerje med najnižjim10 višjim osebnim dohodkom, ki velja" čino brežiških organizacij, je 1:2,5 j«J , kaže na to, da imajo v Brežicah vsi* , želodce. To pa še ne bi smelo pome«1 ~orajo take biti tudi plače. J RDEČA KNJIGA — Končno* dobili tak seznam podjetij v Slovenj'. katerem svoje mesto trdno držita brežiški delovni organizaciji. Gre ®^ varno avtomobilskih prikolic, kije® novomeške IM V, in za trgovsko ofg* cijo Emona Posavje. Obe se nahaja0 400 organizacijami, ki jih je objav'10 podarska zbornica Slovenije. Na " obsega objava v Rdeči knjigi le kro izgubarje. GOSPODARSKA UGANKA--jL žični obseg proizvodnje v brežiških nih organizacijah seje v prvi polm*'| leta v primerjavi z enakim obdobje®! zmanjšal kar za lepih 13 odstotk® enakem času seje na republiški rav ■ večal za dobre 4 odst. Optimist bi oL rekel, da je obseg manjši zaradi kv»! in višjih cen, pesimist pa, da si zrnw obseg lahko privoščijo le zaradi rzkojj nja vse manj plačane delovne sirnima prav? 11 BR£Zl$KA<^ PORODNIŠNICA * V času od 23. do 30. septem^; brežiški porodnišnici rodile: Vida b iz Rovišča — Marka, Mojca Kos* orodnišnici rodile: Vid«1 a -- Marka, Mojca K«*,, Primoža, Željka — Dejana, Nevenka K®^ nio-s.. rw;nV!i Perclz,i Pišec Leskovca — Dejana, Neverno*» Krškega — Blaža, Darinka Peru* Leskovca — Primoža. Jožica ‘ ,1 Drameljšaka — Mašo, Erna Kr J Sevnice — Grepnria Paraskeva « i Drameljšaka — Mašo, Erna Sevnice — Gregorja, Paraskeva « Krške vasi — Sonjo, Aleksandra^, iz Krškega — Urško, Jožica ”, J._a-utoAj^w;i Hrastja — Davida. Čestitamol^^j | V. Krške novice^. _ PARKIRNE NAVADE — V*,j „ je prava prometna džungla, zlas j* deva parkiranje. V starem delu 01 . J 1 raj ni več mogoče najti spodomNCj <*r kirnega prostora, dosti bolje p« (. v£J ; novem delu mesta. Iziema niso m a , kirnega prostora, dosti bolje •. vj , novem delu mesta. Izjema niso m j; „a in varovana parkirišča okoli t°v® ,1)j 51(1 ni nič čudnega, daje direktor Lat" j . irškem organiziral pmv0■ j, kije delovala zlasu v.?* J urah. Naloga te službe J® > »k; la. uv vo no skl ir« roi občinski velmož pa glede tega n* • f tančen, saj včasih parkira s*uZa~sv p) (last zelo slavne firme Formag J) garažo službenih občinskih avto "j Drugič spet parkira svojo mrcino P dvorišče »Vidma« pripeljal t0^vjje SV| krajev, kjer so nad usodo Jugos jvf ko bolj zaskrbljeni. Možakarje Pn"Olj»(| ško že v zgodnjih jutranjih urah, j njegovega tovornjaka niso id° do poldneva. Zato je začel pp l%J|i,I bantiti, pa so ga delavci takoj 0 -,y.l naj odstrani sliko Vožda s tovo Jz bodo 1 bolj m . llia, „ nespoštovanja Vožda. Pa se i _jj|p C ni dal ugnati, Češ da je slika Pr * j0v t 4 manjša vidljivost iz kabme. n damk se je končno vdal p«" 3|U J ^ mentov in tovornjak je bil ► ^TELEFONI — K siceršnji«^ Bi zmedi so prispevali tudi zadnji ® * f Os so linije zaradi tega tako sprern ^.^ o| sabo, da se oglasi Micka, če kbč» pd p, in se oglasi Fani. če kličeš Mi®"; J „ sabo, da se oglasi M icka, če m p, in se oglasi Fani, če kličeš M>. n, valci Velikega Podloga so v tej .a p ^ žabni igri nekaj časa še uživalh^ii! -želijo, naj igrico prekinejo. Na PtB drugje!? Sevniški paberki KROGLA IN PRETEP tekob.S.lSjeuikojpotem^^ ICK OD 10.1 D Je laKOJ pu u-.**. - - proti Dobovi, v bližini TVD gla iz zaenkrat še neznanega m0bj|S d*J nega storilca (nepazljivca. ■) koj #i . ,l.,i ...»L,, M.IIZniki so t® ® til poizvedovati po okoliškm >■ v n*t| pri sevniških rokometaših. K'a(Jili-, sredni bližini dogodka prid"0 bj|o S hče ni slišal ničesar. Zato p*J igfj m .,ii.-iii iiiv».,u<. — - ■ iš! naslednji dan malo Po/1^veri0 TVD Sevnica Esaissgsg .Sevnica—ruincij uca lo videti, kako je s sojenjem jj0koh% gledalec napadel sodnik« \)oSri gledalec napadel sodnik« ‘ zveze Jugoslavije. Komen j^jpeg« zveze Jugoslavije. *vul'i, »..Kiiee j da bi krogla ali pest zadel« ‘ a jjiFj I Slovenca (sodnik je bil n«mr^-u psfj t ne), kajti Politika, po Mil®evapisa0/ { dnevnik v »Jugi«, bi goto nS!tihsflf C gre za ponoven napad slove ■ i , ""uoana'"VI"S5žI gotovih sklepčnosti. Sprv«^..;«la golovitisklepčnosti.Sprv«- ■ j4Je« a je člani, pozneje sla se prin1 A lVjakr^ predsednik OK ZK Rom«" ‘ J(, po‘% tančno izračunal, da mani ^ N T sklepčnosti še natako L- gnili* i koncu seje, na kateri so ses hU"?ai) lualnimi dogodki, je No'-’* u(p /«« no pripomnil, da bo za kv Že en sam član. DOLENJSKI UST Večer slikarjevih pesmi Milorad Ljubisavljevič, starešina JLA, se uveljav-'ja tudi kot slikar in pesnik — Dom JLA mu je iz-______________dal pesniško zbirko_________________ NOVO MESTO — Novomeški JLA sodi med tiste, lahko bi todi rekli, izjemne ustanove, kjer se kultura nikoli ne počuti kot odveč- kot desetina, ki mora prositi za vbogajme, temveč kot dobrodošla, vabljena in pričakovana gostja, ki sme vedno vstopiti skozi glavna, in 10 na stežaj odprta vrata. Nič koliko najrazličnejših kulturnih prireditev, k' se skozi vse leto in leto za letom zvrstijo i> avli pa v veliki in mali dvo-fani tega doma, to potrjuje. Tako rekoč nenehno se kaj dogaja v pri-feditvenih prostorih te hiše, ki jo °btskujejo vojaki in civilisti, če pa ni oncena, folklornega nastopa ali vnimo recitala umetniške besede, Potem je v domu vsaj likovna ali ka-adrugarazstava. Nekajjepravgo-‘°vo tudi za čez dan. Zadnja leta prireja Dom JLA kar Pogosto pesniške večere slovenskih W drugih jugoslovanskih avtorjev, e posebej tistih, ki živijo v Novem ntfstu in okolici pa so bolj doseglji- vi- Judi promocije novih zbirk so že Pripravili, od tega nekaj takih, ki J1 ke pomagal do izida Dom JLA. ,.,-ii taki promociji smo prisos-ovali v sredo, 27. septembra, zve-Jjv mali dvorani tega doma, ko je J .J.°jePa pesniškega prvenca ■ J-letni Milorad Ljubisavlje-c iz Novega mesta, poklicni vojak, shkar‘na’ ^ notranjem klicu pa . K°t slikarja smo Milorada Ljubi-vjeviča lahko že spoznali, saj že eta 1983 sodeluje na skupinskih stavah, samostojno pa se je do zdaj predstavil na razstavah, kijih je v zadnjih štirih letih pripravil v Novem mestu, Brežicah, Sevnici in Ribnici Kot pesnika ga tokrat spoznavamo prvič, in sicer nam je to omogočil z izidom svoje pesniške zbirke, ki jo je sam naslovil Metamorfoze, izdajatelji pa Snovi, leto, samoča (Sanje, poletje, samotaj. Zbirka obsega štirinajst pesmi, ki jih je avtor razdelil na tri cikle in tako nakazal že tudi tematiko, ki jo obravnava. V prvem delu so upesnjeni spomini na šolska leta in mladostna doživetja s skušnjami, prvo resno ljubeznijo in kettejevskimi spoznanji. V drugem razdelku ta lirika (lahkotnih in tu in tam hudomušnih verzov) že globlje razpreda o večnih vprašanjih ljubezni oziroma o življenju. Če se zdi pesniku vse to nekakšen odmik od realnega življenja, zaplet v sanje, pa se v zadnjem razdelku spet vrača v stvarni življenjsko-bivanjski položaj, ki ga imenuje samota. Samota pa je zanj ustvarjalna, Ljubisavljevič v samoti slika z besedami in piše z barvami V samoti se slikar in pesnik zlijeta v eno, a avtor nikoli ne ve, kateri od teh bo p njem prevladal Največkrat je to tisti ki ponudi močnejši ustreznejši izraz za udejanjenje navdiha. To je bežen pogled na zbirko, ki jo je izdal novomeški Dom JLA in katere predstavitvi smo lahko prisostvovali Z njo se avtor nekako zaobljubijo, da bo poslej še večkrat pojezdil svojega pegaza. I. ZORAN kultura in izobra- ževanje GOSTOVANJE JE PRIZNANJE — Takole seje trebanjski komorni pevski zbor, ki ga vodi Jure Teršar, predstavil na letošnji pevski reviji v Zagorju ob Savi. Zdajšnje gostovanje na češkoslovaškem mu pomeni veliko priznanje za kvalitetno delo in dosedanje uspehe. Trebanjski zbor gre v Kromeriž S tem gostovanjem na Češkoslovaškem vračajo Trebanjcj obisk dekliškemu zboru kromeriške srednje pedagoške šole — Jure Teršar: »Češkemu občinstvu _______se bomo predstavili s slovenskimi in češkimi ljudskimi pesmimi_ TREBNJE — Spomladi je tu in še v nekaterih krajih trebanjske občine nastopil dekliški pevski zbor srednje pedagoške šole iz Kromeriža na Češkoslovaškem, dobitnik zlate plakete na letošnjem mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju in sploh eden najboljših mladinskih zborov v Evropi. Med bivanjem v trebanjski občini je bil kromeriški zbor, ki ga vodi Jan Štepa-nek, gost komornega zbora, ki deluje v okviru trebanjskega KUD Pavel Golia in dosega pod vodstvom Jureta Teršarja iz leta v leto lepše uspehe. Že takrat je bila beseda tudi o tem, da bi trebanjski pevci vrnili obisk kromeriškemu zboru oziroma gostovali na Češkoslovaškem. Iz ČSSR je res prišlo prijazno povabilo in tako bo komorni zbor že jutri, 6. oktobra, odpotoval v Kromeriž v goste k zboru tamkajšnje srednje pedagoške šole. Trebanjci bodo na obisku pet dni, do torka, 10. oktobra. Gostitelji so pripravili zanimiv program skupnega bivanja s trebanjskimi pevci, goste bodo med drugim popeljali v Olomouc, kjer je bil svojčas na študijih slovenski pesnik in pisatelj Fran Levstik, pa v Prago, kjer si bodo ogledali kulturnozgodovinske spomenike in druge znamenitosti. Najpomembnejši pa je seveda program koncertov. Večno samospraševanje o bivanju V Galeriji Krško razstavlja slikarka Suzanne Kiraly — Moss iz Lendave n ^ razstavo 31 temi falv m” — ** razstavo Ji temper ameriške akademske slikarke Suzanne Ki-islf ritvjT "*oss v Galeriji Krško zaključujejo letošnjo razstavno sezono. Ob otvo-$ dram trazstave P3 s« je domačemu občinstvu minuli petek spet predstavil '5 'gralec, krški rojak Rajko Stupar. I' nalet a[na Klral>' ~ Moss je bila roje- slikarstvu, s katerim se predstavlja v Kr-i .. *"37 v Chicaon v 7T»A tier ip škem, pa so vse boij razvidna umetniška razmišljanja o človekovem bivanju. Na to njeno filozofsko temo kažejo tudi naslovi njenih del, ki zadevajo ob večno vprašanje o začetku in minljivosti življenja. To njeno samospraševanje je seveda teijalo povsem nove oblike, ki so bliže nepredmetnemu kot predmetnemu svetu, obliki pa sledi tudi barva, posebej živahna in občutljiva, zlasti znotraj s tušem poudaijene risbe. Ogled njenih del je mogoč do 13. oktobra. Ob otvoritvi razstave njenih del seje predstavil tudi Rajko Stupar, krški rojak, ki prav tako živi in dela v Lendavi. 4 in narf1"®1'v ^ew Yorku, v Zagrebu il» |a v UnaJu. Dve leti seje specializira-»kafieSt?Vratorstvu na dunajski likovni u la HjerJe leta 1967 diplomira-7 uvr>H ^lIV' 'n dela v Lendavi. Kot je v T vnH;„n' }3esene skupnosti spominske- K O^JaŽumbcrak ““iav p ,- ------“» Gorjanci Mi- UredniL,. ,ca’ 8*avni in odgovorni V ku„ure knjlgc Lojze Čampa in drugi. PredstavnCrn P.ro8ramu, ki je tekel ob ,/ nieška r^n' knjige, sta nastopila novo- sarnbel ž*'^orna skupina Kres in an-°kv'ru KU[yr|k' lanl^ura^' k' deluje v I Z. Naj pesem pove LAŠKO — Ob koncu minulega tedna je bilo v tukajšnjem zdravilišču že 11. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji in pišejo v svojem materinem jeziku. Prireditve, ki jo je organizirala ZKO Slovenije, se je udeleZila večina avtorjev, ki so poslali svoja literarna besedila na razpis. ZKO Slovenije je dobila prispevke od 30 avtorjev, besedila pa so napisana v srbohrvaškem, makedonskem, italijanskem in letos prvič tudi v albanskem jeziku. Dvodnevno srečanje se je začelo v soboto dopoldne z okroglo mizo o literarni ustvarjalnosti literatov drugih narodov in narodnosti, živečih in delujočih v Sloveniji. Vodila sta jo dr. Ivan Cesar iz Zagreba in Milena Blažič iz Ljubljane, sicer člana žirije, kije opravila tudi izbor poezije in proze, ta pa bo izšel v posebni publikaciji. V popoldanskem delu programa je dr. Ivan Cesar predaval o najnovejši hrvaški poeziji, zatem so udeleženci obiskali domačijo pesnika Antona Aškerca in si ogledali laški grad, dan pa končali z literarnim večerom. Literarno srečanje seje nadaljevalo v nedeljo dopoldne, in sicer s predstavitvijo dvojezične pesniške zbirke Moj život, Huaskaran J Moje življenje, Huas-karan, ki jo je napisal David Tasič. Pesmi je v slovenščino prevedel Franci Zagoričnik. KOSTANJEVICA — Jutri, v petek, 6. oktobra, bodo ob 18. uri v Lamutovem likovnem salonu odprli razstavo grafik Božidarja Jakca iz obdobja 1921 — 1923. O akademiku Božidaiju Jakcu, priznanem slovenskem akademskemu slikarju, grafiku in odličnem portretistu, ki letos obhaja 90-letnico svojega plodnega življenja, in o njegovem opusu ter grafiki bo govoril umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj, sicer eden najboljših poznavalcev Jakčeve likovne ustvarjalnosti. Razstavo Jakčevih grafik v Lamutovem likovnem salonu prirejata Ga- ZBOROVANJE SLAVISTOV PORTOROŽ — Danes se začenja v tukajšnjem Avditoriju tridnevno strokovno zborovanje slovenskih slavistov, ki sta ga pripravila Slavistično durštvo Slovenije in območno Slavistično društvo Koper v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst — Gorica. Prva dva dneva bosta posvečena strokovnim predavanjem na temo stikanja med slovenskim jezikom in književnostjo ter drugimi jeziki in književnostmi. Ob koncu drugega dne bo tudi občni zbor Slavističnega društva Slovenije, na katerem bodo volili novega društvenega predsednika in tajnika. Tretji dan pa je namenjen ekskurzijam po slovenski Istri in v kraje na Tržaškem. lerija Božidar Jakac iz Kostanjevice in Dolenjski muzej iz Novega mesta. Slednji je julija, na rojstni dan Božidarja Jakca, priredil v Dolenjski galeriji razstavo grafik iz Jakčevega zgodnjega ustvarjalnega obdobja in s tem počastil 90-letnico mojstra, novomeškega rojaka, ki je tudi častni občan Novega mesta. Jutrišnjo otvoritveno slovesnost bo s svojim nastopom popestril domači Kostanjeviški oktet, ki bo zapel nekaj slovenskih ljudskih pesmi. NOVO MESTO — V galeriji Krke v Ločni so minuli četrtek odpli razstavo Likovni svet mladih. Svoja dela, nastala v okviru likovne vzgoje, razstavljajo učenci vseh štirih novomeških osnovnih šol (Grm, Bršljin, Milka Šobar-Nataša, Katja Rupena) in dijaki srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve. Na otvoritveni slovesnosti so nastopili učenci iz šol, od koder so razstavljala, in izvedli pester kulturni program, v katerem so igrali na instrumente, prepevali, plesali in recitirali. • Razstavo Likovni svet mladih, ki je na ogled v Krkini galeriji v Ločni, so v glavnem oblikovali pedagogi oziroma mentoiji s šol, od koder so učenci razstavljalci. To so: Branko Šuster (OŠ Grm), Ljubo Žagar (OŠ Bršljin), Mojca Rabič (OS Milka Šobar-Nataša), Valter Rabič (OŠ Katja Rupena) in Ana Guštin (SŠPTNU).______________________________ O razstavi, ki bo na ogled do 25. oktobra, je govoril Niko Golob iz novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo. Poudaril je, da predstavlja razstava izbor in pregled tistega, kar so ustvarili učenci v urah likovnega pouka oziroma umetnostne vzgoje, seveda pod vodstvom mentorja, likovnih pedagogov. Dejal je tudi, da so na razstavi zastopane vse likovne zvrsti in tehnike, v katerh se učenci preizkušajo pri likovnem pouku in pri samostojnem ustvarjalnem delu. To pa so risbe, slike, grafike in male plastike (v lesu, glini, umetnem kamnu in drugih materialih). Če so likovna dela učencev vedno plod sodelovanja med učenci in likovnimi pedagogi, kot je še podčrtal Niko Golob, potem je treba dodati, da na takšni razstavi vzbudi še posebno pozornost svet, kije na teh delih upodobljen. Ta svet pa je vselej izpovedan neposredno in nepotvorjeno, je svet resnice in ne laži. Pobudo za to razstavo je dalo kulturno-umetniško društvo Krke, in kot sta povedala predsednica društva Spet po Levstikovi poti LITIJA — Tukajšnji Center interesnih dejavnosti mladih bo letos na Martinovo soboto, 11. novembra, izvedel že tretji pohod po kulturnozgodovinski Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pohodniki bodo šli na pot koli 7. ure, in sicer od litijske železniške postaje, nato pa skozi Šmartno, Bajernik, Jelše, Libergo, Grmado, Gobnik, Moravče, Dako in Okrog do Čateža, kjer se bodo na koncu okoli 25 km dolge hoje udeležili osrednje prireditve s kulturnim programom in slavnostnim govornikom ter dobili spominske priponke. Spotoma bodo lahko videli vrsto starih ljudskih običajev, ki so v krajih ob Levstikovi poti še živi, in to vse od martinovanja do ličkanja koruze, trenja lanu, pletenja košar itd. Podobno kot na lanskem pohodu, ki se ga je udeležilo več kot 3000 ljudi od blizu in daleč, bodo tudi letos kontrolne postojanke: prva bo že v Litiji, nato pa še na Libergi, v Moravčah pri Tonini hši in zadnja pred čateško Elmo. Pohodniki bodo povsod dobili brezplačno okrepčilo, na Libergi in v Moravčah pa jim bodo postregli tudi z domačo hrano. Skupine, manjše od 10 ljudi, se bodo lahko prijavile na dan pohoda na samem startu, večje skupine pa prosijo, da se prijavijo vsaj pet dni prej. Pričakujejo, da bo odziv tudi letos vsaj tolikšen, kot je bil lani, če ne celo večji. Slovensko ljudstvo se je namreč že navadilo tudi tako častiti svoje pomembne može, da hodi po njihovih zemeljskih in duhovnih potih. Marija Žveglič, predsednica KUD Krka: »Razstava Likovni svet mladih pomeni začetek trajnejšega sodelovanja našega kulturnega društva oziroma tovarne zdravil Krka z novomeškimi osnovnimi in srednjimi šolami na likovnem področju, zato upam, da ni prva.« Marija Žveglič in predsednik galerijskega sveta inž. Janez Bernik, se z njo začenja novo in trajnejše sodelovanje tovarne zdravil Krka z novomeškimi šolami na tem področju. I. Z. MALI TABOR BO V MOKRONOGU MOKRONOG — Občinska ZKO Trebnje bo skupaj z VIO Trebnje in drugimi spet priredila mali tabor. Likovno nadarjeni učenci iz osnovnih šol v trebanjski občini bodo letos ustvarjali v Mokronogu. Mali tabor bo v soboto, 14. oktobra, podoben pa bo lanskemu na Čatežu pri Veliki Loki. K sodelovanju bodo pritegnili tudi mokronoško Iskro. DOLENJSKI UST pisma in odmevi HOČEJO LASTNO DRUŠTVO KOČEVSKA REKA — Na območju kočevske občine delujeta dve društvi upokojencev. V Dragi za območje tamkajšnje krajevne skupnosti in v Kočevju za območje ostalih devetih krajevnih skupnosti. Upokojenci iz območja KS Kočevska Reka, ki so vključeni v DU Kočevje, pa ugotavljajo, da jim oddaljenost onemogoča tesnejše sodelovanje z matičnim društvom. Za območje te krajevne skupnosti deluje področni odbor DU. Ta tesno sodeluje z delovno organizacijo Posestvo Snežnik Kočevska Reka. Preko nje organizirajo vsako leto razna lažja dela, da si upokojenci na ta način pridobijo denar za organizacijo izletov. Razmišljajo pa, da bi imeli lastno društvo, pa bi zraven dosedanjih dohodkov imeli dohodke od prispevka SPIZ Ljubljana. V. D. STO ŠOFERJEV NA TRIGLAV KOČEVJE — Združenje šofeijev in avtomehanikov Kočevje je v okviru akcije »Minus 10 odstotkov« organiziralo pred kratkim dvodnevni pohod svojih članov in njihovih svojcev na Triglav. Na pohod jih je odšlo 100, na Kredarico jih je prispelo 99, na Triglav pa 90. Z ozirom na delo, ki ga šoferji opravljajo, sta udeležba in uspeh pohoda vredna pohvale. Razlogi, zaradi katerih so se šoferji in atomehaniki odločili za ta pohod, so predvsem, da so šoferji potrebni razgibavanja in svežega zraka; osvajanje planinske navade, da so vedno tovariški in pripravljeni pomagati drugemu; vsako srečanje v gorah pa je že samo po sebi polno tovarištva. Taki odnosi naj bi se uveljavili tudi na naših cestah, kar bi tudi pripomoglo k uspešnosti akcije »Minus 10 odstotkov«. BORIS LIČEN NI BILO ČISTO TAKO V Delu sem v rubriki »Zakaj tako« prebral, da Gribeljčane zelo jezi, ker 80 ha najboljše zemlje na njihovem ozemlju ni obdelane. To je res žalostno, saj hrano uvažamo! Ne ustreza pa resnici, daje to zemljo odkupila od kmetov KZ Črnomelj. Po tem pisanju bi človek razumel, da so kmetje zemljo prostovoljno prodali zadrugi, kar pa ni res. Sem Belokranjec in se dobro spominjam, koliko hude krvi je bilo zaradi te zemlje. Bila je na silo vzeta kmetom, ravno tako so jim bile vsiljene kupne pogodbe. Takrat so stvari vse drugače potekale kakor danes, komite in Ozna pa sta delala z roko v roki. Gorje mu, kdor seje preveč upiral temu koraku »v srečno bodočnost«. Sicer pa so ljudje še živi in naj sami povedo, kako so stvari potekale! Tudi nekaterim Semičanom so takrat vzeli stelj-nike in jih plačali po 0,50 kv. meter tako daje marsikateri prodajalec dobil denarja komaj za plačilo prve akonta- c,je F. DERGANC ODPRLI PRODAJNO GALERIJO GOSPODIČNA V soboto, 30. septembra, je Novo-meščan Slavko Pavlenč na Ulici talcev, za Košakovo gostilno, odprl prodajno galerijo Gospodična. »Tri mesece sem potreboval za obnovo prostorov, zami- sel, ki se mu je porodila že veliko prej, pa je z vsakim dnem dobivala še kakšno idejo,« je Slavko razlagal prenekatere-mu obiskovalcu, ki sije to sobotno jutro ogledal nanovo odprto prodajno galerijo. V njej po izredno konkurenčnih cenah nudi različna svetila, ročno pletene izdelke za odrasle in otroke, ki so po svoji izvirnosti prava paša za oči, keramične izdelke, papiruse in papirno galanterijo, kozmetiko, najbolj pohvalno pa je, da v galeriji lahko kupite tudi slike. Ljubitelji slik so bili nad to novostjo presenečeni in niso skoparili s pohva- lami. Igrajte ali pa vrnite inštrumente! Pismo kočevski godbi Ker smo upokojeni rudarji dobili od Delavske godbe Kočevje pomanjkljiv odgovor, smo prisiljeni iskati nove obrazložitve. V godbi ne zanikate, da ste prevzeli od kolektiva rudnika Kočevje inštrumente za kompletno godbo, brez katerih sedanja Delavska godba v Kočevju najbrž še danes ne bi obstajala. S tem ste prevzeli tudi vse obveznosti do rudarjev, ki so te inštrumente v času, ko so bili še zaposleni, plačali. Med omenjenimi obveznostmi je tudi določilo, daje rudar po upokojitvi oproščen vseh dajatev za godbo, ki joje v času zaposlitve plačeval vsak mesec. Ko je rudar umrl, je na pogrebu godba igrala brezplačno. Zato danes vprašamo, ali ste to vašo dolžnost, ki ste jo sprejeli z inštrumenti, v bodoče pripravljeni opravljati ali ne. Če na to ne pristanete, vas prosimo, da nam naše inštrumente vrnete, in sicer po kakovosti in količini take, kakor je bilo stanje na dan prevzema. Redki še živi rudarji pa bodo poskrbeli, da bo te inštrumente dobila kaka druga godba kjerkoli v naši ožji domovini in da bo naredila, kar mi danes brezuspešno terjamo od vas. Kaže, da godbo podpira precej delovnih organizacij v Kočevju, Društvo upokojencev, Zveza borcev. Če pomislimo, da je godbo nekoč vzdrževal 400-članski rudniški kolektiv sam, brez kakršnekoli pomoči od drugod, vam finančnih sredstev ne bi smelo primanjkovati. Še enkrat vas prosimo za jasen in odkrit odgovor. Vedite, da vas bo po vašem odgovoru ocenjevalo celo Kočevje. IVAN HEGLER Kočevje Se: Je bil pred vrati bojkot? O vlogi Jožeta Nereda v slovenskem kolesarstvu in društvu Rog Preden bi odgovoril tov. Neredu na njegove obtožbe, ki se nanašajo na Kolesarsko društvo Krka in name osebno (Dolenjski list 21. septembra), bi rad najprej napisal nekaj o Neredovi vlogi v slovenskem kolesarstvu, v Kolesarski zvezi Slo-vernje in v kolesarskem društvu Rog. Člani organov Kolesarske zveze Slovenije (v nadaljevanju KZS) tov. Nereda in njegovo vlogo poznajo. Ni pa to poznano širši javnosti. V organe KZS je prišel tov. Nered ob zadnjih volitvah na predlog ljubljanskega Roga kot član KD Grosuplje. Znano je, daje Jože Nered zaposlen v tovarni koles Rog. Ker so člani predsedstva KZS voljeni tako, da zastopajo interese raznih okolij oziroma društev, je bil manever Neredovega delodajalca takoj znan. Šlo se je za to, da se ob eventualnem glasovanju dobi prevlada. Tov. Nered žal ves čas opravlja funkcije amaterskega sekretarja v KZS, dosledno zastopa interese kluba svojega delodajalca, ne pa okolja, iz katerega prihaja. Osebno sem bil navseh sejah predsedstva, pa tudi sekretariata ZKS, kjer tov. Nered niti enkrat ni omenil problematike iz KD Grosuplje, ampak je vedno dobro odigral vlogo na pamet naučenega vazala, ki žal ni nikoli vsebovala idej in predlogov za rešitve iz obstoječih težav, tevmeč le kritike sumničenja in pa papagajska ponavljanja za ljudmi, katerih interese je zastopal (najlepši primer je njegov zadnji članek v Športskih novostih v soboto, 23. septembra 1989, kjer se izdaja za bralca iz Grosupljega). Tov. Nereda na tekmovanjih ne videvam (razen tam, kjer mora biti po službeni dolžnosti), kot vem ni trener, kot je znano KD Grosuplje nima vrhunskih tekmovalcev, vendar je zadnje čase postal kar čez noč vrhunski strokovnjak. To bi si človek mislil, čp prebere njegov članek v že omenjenih Športskih novostih, kjer graja Biliča in poveličuje svojega idejnega vodjo. Dobro pa je to, daje tov. Nered dokončno tudi javno povedal, komu pripada ter koga mora ubogati. Sam osebno nikoli nisem maral ljudi, ki se spustijo tako nizko, da igrajo vlogo slabega kasetofona. Sedaj pa še nekaj o vaših konkretnih obtožbah v Dolenjskem listu na račun KD Krke in mene. 1. Javno sem večkrat povedal, da se ne sktrinjam s takšno organizacijo reprezen-tačnega dela, kot je sedaj v Jugoslaviji. Večkrat sem tudi javno povedal, kaj mislim o vlogi Cvetka Biliča. 2. Omenjate sklepe predsedstva KZS, ki je bilo proti temu, da Bilič vodi reprezentanco v Seulu, obenem pa zamolčite tisti del sklepa, ki pravi, da pri vsem tem tekmovalci ne smejo trpeti. Ni me sram povedati, daje bil interes Krke pa tudi vse dolenjske javnosti, da pridemo po 60 letih zopet na olimpiado. Saj zato so fantje navsezadnje tudi trdo trenirali. Kot vem, so do sedaj tekmovalci Roga in pa vaš idejni vodja sodelovali na najmanj štirih olim-piadah. Vendar je bilo tedaj vse lepo in prav, le da so v tisti dobi letele puščice še proti Kranju. Vi niste toliko časa v kolesarstvu, tov. Nered, in se verjetno ne spominjate, kako resen kandidat je bil Sandi Papež za olimpiado v Los Angelesu, vendar smo bili tedaj tiho, ker pač še ni prišel naš čas. 3. Smatram, da KD Rog tedaj ni toliko vztrajal pri svojih stališčih sklepov KZS, kot je vztrajal njegov prvi človek pri tem, daje treba Biliča za vsako ceno odstraniti. Na videz v Jugoslaviji res kaže, da je vsega kriv Cveto Bilič kot trener reprezentance, v resnici pa so problemi mnogo globlji in mnogo bolj zapleteni. Bilič pač nima za sabo kluba, kot gaje imel Hvasti, pa tudi njegovih menažerskih sposobnosti nima. 4. Tudi kočevske dogodke prikazujete enostransko. Obstaja zapisnik sestanka v Kranju, kjer je bilo domenjeno, da gre v Chambery osem tekmovalcev. Na tem sestanku je sedel tudi vaš šef, ki seje tedaj s tem strinjal, čez tri tedne pa je na to, začu-da, v Kočevju pozabil in vi, tov. Nered, žal pozabljate, da ima končno besedo o tem, koliko ljudi gre na SP, zvezni kapetan. On prav tako dokončno določi, kdo bo odšel na pot. Jasno sem tudi povedal, da nisem za mitingaške rušitve kapetana, ker se zavedam, kam to pelje. Ponovno javno povem, daje bil upor fantov tri dni pred SP neumnost, kaju zveznega kapetana postavlja in odstavlja predsedstvo BSJ, ne oni niti vi, tov. Nered. Kajti če so bili treningi nepravilni, če stvari niso potekale tako, kot bi morale, je o tem treba ukrepati po prvenstvu. In končno še o tem, kakšna je bila vaša vloga v Kočevju. Na sestanek niste prišli v vlogi Grosupeljčana, niti vas tja ni nihče klical v imenu ZKS, ker je to pač predstavljal njen predsednik. Bili ste zopet v vlogi glasnika drugih idej in pogledov, ker svojih pač nimate. In kaj naj drugega rečem kot to, da vas pomilujem, da mi vasje kot človeka žal. Zares ste v neugodnem položaju. Po svoje pa vas tudi razumem, kajti v današnjih hudih časih je ljubi kruhek le ljubi kruhek. JOŽE MAJES Novo mesto Res: kako omiliti škodo? Vprašanja vodji računalniško-radarskega centra Pregovor pravi, daje treba tepsti konja, ki vleče, če hočeš kam priti. Tako se je primerilo, da se nekdo skriva za hrbti vseh delavcev RRC Lisca, za nameček pa še spušča strele na novinarja P. P., ki je zapisal le malo od jeze kmetov na račun te službe. Sicer je po toči prepozno Nezakonito postavljen na cesto Ugovor Belta na članek s tem naslovom, objavljen v DL 21. septembra Priče smo vse večji poplavi informacij, ki s svojo senzacionalistično težnjo skrbijo za to, da bi časopis pridobil veljavo. Na ta način se hoče bralcem prikazati, da so sproti informirani, v resnici pa gre za polovično informacijo ali za popolno dezinformacijo, ki ugledu časopisa samo škodi. Primer takšne polovične informacije je tudi prispevek B. B. v 38. št. Dolenjskega" lista. V njem novinar opisuje primer v črnomaljskem Beltu, ko je disciplinska komisija izrekla delavcu Mikotu Beški ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega je Belt tudi realiziral in postavil Beškega na cesto. Vse skupaj naj bi bilo nezakonito, saj se je Beški zoper odločitev pritožil na sodišče in s pritožbo uspel, tako da je še vedno v delovnem razmerju. Da bi bilo videti postopanje Beltovih odgovornih delavcev do Bečkega še bolj nerazumljivo, novinar opisuje, kako preprost razlog je imelo sodišče glede na »jasnost« določil zakona o združenem delu, da je ugodilo pritožbi Bečkega. V objavljenem članku je cela vrsta neresnic oz. polresnic, ki Celotno zadevo prikažejo v čisto drugačni luči. Se bolj kot je nesprejemljivo, da se novinar spušča v komentiranje predpisov, čeprav je res, da se ljudje v naši državi rajši kot s svojim delom ukvarjajo z delom in komentiranjem tega dela drugih. Neresnice v članku so že v podnaslovu »V črnomaljskem Beltu so delavca dolžni sprejeti nazaj na delo«; potem nadaljuje: kasneje se je izkazalo, da »traja delovno razmerje Bečkega še danes«; razlog za takšno odločitev sodišča je preprost, za prekinitev delovnega razmerja ni bilo razloga, »delavski svet ima še zmeraj možnost, da o pritožbi razsodi«, in še bi lahko na- M. L. KRKIN PEVSKI ZBOR VABI K SODELOVANJU NOVO MESTO — Mešani pevski zbor tovarne zdravil Krka ima v načrtih bogat program dela in številne nastope doma in v tujini. Vse to narekuje večjo pevsko zasedbo, zato zbor vabi v svoje vrste vse, ki jim je petje v veselje in zadovoljstvo. Veseli bodo vsakega novega tenorja, basa, alta ali soprana. V četrtek, 12. oktobra, bodo v veži stavbe Krke na Cesti komandanta Staneta 19 (ob hotelu Metropol) med 18.45 in 17. uro predstavili svoj program in način dela. OB SVETOVNEM DNEVU VARSTVA ŽIVALI Včeraj je bil svetovni dan varstva živali. Eva Lea Miiller, svetovalna direktorica v Svetovni zvezi za varstvo živali, nam je poslala obširnejši sestavek, v katerem piše o pomenu varstva živali, ki so v svoji tihi nemoči pogosto prepuščene neprimernemu ravnanju, zlorabi, pre-obremenjevanju in celo mučenju. Opisuje tudi zgodovino organizirane skrbi za živali od ustanovitve prvega društva leta 1824 v Angliji, izdaje brošurice Miloserčnost do živali leta 1845 v Ljubljani (Kmetijska družba Kranjske, dr. Janez Bleivveis), ustanovitve prvega društva na Balkanu (Beograd 1906) do ustanovitve slovenskega društva leta 1963 v Ljubljani, za kar ima največ zaslug danes že pokojna Eva Miiller st. V svojem obširnem zapisu Eva Lea Miiller tudi svetuje aktivnosti ob letošnjem svetovnem dnevu varstva živali, zlasti pisanje in nagrajevanje šolskih nalog, ki v mladem človeku pomagajo privzgajati pravilen odnos do živali. Srečanje ob lepih pesmih Dolenjski območni koncert pevskih zborov — Zdravljica iz vseh grl — Pesem pripoveduje največ Zveza društev upokojencev Ljubljana organizira vsako leto območne pevske koncerte širom po Sloveniji in letos je 9. septembra pripravila v Ribnici tale koncert za Dolenjsko. Nastopilo je pet zborov, in sicer iz Črnomlja, Novega mesta, Trebnjega in Velikih Lašč ter zbor iz Dolenje vasi, ki poje za Ribnico. Potem ko je vsak zbor zapel po štiri pesmi, je 151 nastopajočih skupaj zapelo pod taktirko prof. Franca Mileka iz Črnomljla Prešernovo Zdravljico. Na koncertu je vodil program vodja pripravljalnega odbora Tone Petek. Uvodni pevski nastop je z ribniško himno prispeval zbor iz Ribnice. S pozdravnimi besedami so navzoče nagovorili predsednik društva upokojencev Mirko Anzeljc, kije opozoril, da pevci za nastope vložijo veliko truda, in dejal, da bi kljub vse manj denarja za kulturo kazalo pomagati s finančnimi sredstvi pevskim zborom. Navzoče je pozdravil tudi tajnik Zveze društev upokojencev iz Ljubljane Janez Erjavec, kije bil nadvse zadovoljen, da so v Ribnici tako lepo sprejeli koncert. Tudi on je priporočil različnim društvom, naj finančno podpro pevske zbore. Med organizatorji koncerta je treba omeniti Toneta Petka, tajnika kulturne skupnosti Staneta Kluna, predsednika društva upokojencev Ribnica Mirka Anzeljca in ribniški Inles, kjer je bila po programu zakuska. Trebanjski zbor se zahvaljuje Novomeščanom, zlasti Francu Bartolju in Sonji Pirc. Takih srečanj, kot je bilo omenjeno ribniško, naj bi bilo več, saj smo sta- rejši ljudje radi veseli. S pesmijo so ljudje že od nekdaj izražali čustva. Če so hoteli povedati več, kot je zmogel govor, so zapeli. R. MAJER SREČANJE »ABRAHAMOVCEV« — V Škocjanu smo prvič praznovali abrahamovci (rojeni leta 1939). 16. septembra se nas je v gostilni Luzar zbralo 45. Srečanje je bilo prisrčno in nepozabno, zato smo sklenili, da se čez pet let zopet zberemo. (L. B.) zvoniti: letošnja sezona obrambe pred točo se približuje kraju, po zadnji seji koordinacijskega odbora za obrambo pred točo v Ljubjjani in imenovanju tako imenovane Čeplakove komisije pa števali. Avtor članka bi se lahko, če bi imel namen podati bralcem resnično in popolno informacijo v zvezi z Bečkim, zglasil v Beltu, kjer bi mu lahko povedali na primer: 1. da je Bečki bil disciplinsko kaznovan zaradi poskusa kraje, torej ne brez razloga; 2. daje zaradi spremembe sodne prakse, ki se naslanja na spremenjeni 159. člen Zakona o združenem delu, prišlo do formalnih razlogov, da je odločba Sodišča združenega dela priznala Bečkemu pravico do trajanja delovnega razmerja do veljavne odločitve delavskega sveta (prejšnja sodna praksa ni zahtevala od DS, da v odločbi tudi meritorno odloči, ampak je upoštevala »molk organa«); 3. da je delavski svet še pred pismeno izdajo odločbe SZD Novo mesto še enkrat razpravljal o pritožbi Bečkega in potrdil sklep disciplinske komisije; 4. daje bil z dnem odločitve DS Bečki popolnoma zakonito »postavljen na cesto«; 5. daje ponovna obravnava pred SZD glede istega primera razpisana za 10. oktober 1989. Ob upoštevanju teh informacij bi novinar B. B. lahko pripravil za bralce Dolenjskega lista resnično informacijo, ki bi se verjeto že po naslovu razlikovala od objavljene. Istočasno pa bi lahko opozoril javnost na našo pravno ureditev na področju urejanja delovnih razmerij, ki zaradi svoje nesistematičnosti in zaradi spreminjanja sodne prakse privede do tega, da resnični kršilci delovnih obveznosti kljub dokazom, da kršitev obstaja, uživajo sodno varstvo in pravice iz delovnega razmerja. Takšno spreminjanje stališč pa najbolj onemogoča delo odgovornim za pravičnost in zakonitost svojih odločitev, po-vzročapa tudi nezaupanje v pravni sistem. Na to problematiko je bilo tudi v strokovni literaturi že večkrat opozorjeno. ANTON ZAJC vodja kadrov, sploš. sektorja smo tudi pred korenitimi spremembami v organiziranosti te obrambe (o čemer je korektno poročal DL) in bi si bilo treba rako rekoč ob slovesu primemo natočiti čistega vina. O delavcih. Povsem po miloševičev-sko kaže pribiti, da so delavci dobri, slabo pa je vodstvo, začenši pri odgovornih za OP v republiškem Hidrometeorološkem zavodu, kar je sedaj že prepozno utemeljevati. Ker je, kot je, naj vodja RRC Lisca, če že zastavlja ‘ trnja, vprašanja, pojasni; 1. zakaj je 24. julija, ko je bilo zvečer hudo neurje s točo, Stane Pajk zapustil RRC že ob 11. uri, vremenska napoved pa je svarila pred točo; 2. zakaj po pol leta niso nadomestili delavca, ki se je bil polomil in je v bolniški, npr. z delavcem za določen čas, da onega, kije imel posel z depešami ne omenjamo; 3. kaj meni o enem radatju za milijon hektaijev branjenega območja, kije povrhu še trofejni; 4. kaj meni o vpeljavi ur za žigosanje kartic, kot jih je direktor HMZ inž. Janko Pristov želel vpeljati za kmete-strelce, ne pa za zaposlene, tudi vodjo centra, in 5.: ali bi bilo bolje, da se OPT organizira podjetniško in se temu primemo tudi dela? Vem, daje lažje postavljati vprašanja kot nanje odgovarjati, ker pa si vsi želimo še boljšo OPT in vsekakor »utemeljena stališča«, kot pravite v pismu, bi bilo take odgovore zanimivo brati. ALFRED ŽELEZNIK Boštanj Nekateri v ■ mm OŽIVIJO šele jeseni O tatovih ozimnice Pred dnevi sem pisal v Dolenjskem listu, kako drobni tatovi »osvobajajo« kulake in podobno svojat. Tri dni po izidu tega članka so nam okradli še zadnjo breskev za hišo. Za tatu vemo, toda ne bomo nič ukrepali. V zadnjih 45 letih smo bili že tolikokrat okradeni, da nas ta malenkost, kakor je breskev, sploh več ne prizadene. Razrednega sovražnika je potrebno pobijati na vseh področjih, ali ni tako? V nedeljo sem slišal na radiu Studio D, kako je prišla to jutro v Studio D 86 let stara ženica in povedala, da so ji tisto noč pokradli vso ozimnico. Njivo je imela v najemu, vložila vanjo preko 200 ur dela, sedaj se bo pa z njeno ozimnico mastil nekdo drug. Bog ve, če je tudi ta ženica razredni sovražnik. Če je, prav ji je, kaj se pa gre matrat na stara leta! Raje naj bi šla na občino po socialno pomoč. Pred leti mi je pravila neka gospodinja iz Črnomlja, da imajo poleg solidarnostnih blokov lepe njive, toda jih več ne obdelujejo, saj jim vse pokradejo. Nekateri ljudje postanejo posebno jeseni zelo delavni in skrbni Nekateri se napotijo celo z berglo v tuj vinograd. »Bog živi pošteno rokodelstvo!« je rekel tisti, ki je kumare kradel Delu čast in oblast! Tudi kraja je končno delo, sicer v končni fazi, toda delo je! F. DERGANC Umazano vpletanje v delo kolesark Kritika Jožetu Majesu, posebej po ekipnem nastopu v It#' ■»e spodbudile, da na te pravokacijt W govorim v vašem listu. Kdor je količkaj zasledoval rez# dela in vzpon naših deklet od prveg*J kega uspeha Vide Uršič leta 1985 na*^ tovnem prvenstvu za veterane in “®* nad 30. leti pa do letošnje izjemno usp sezone, ve, kje so zametki kvalitete®; ganizacije ženske ekipe. V tej fazi ni nikjer imena niti dela »vodje« rep®" tance Jugoslavije — velikega Majesa, prezentanco so vse skozi nesebično p® rali zanesenjaki, kot so Tone Kunav Dola, Ivo Krajnik in Adrijan Trebč*1 Soče Kobarid, še posebej pa bi on®0"' nam omogočili, da naša dekleta nasMPj na Češkem, v Avstriji, Madžarski in P Za vse te nastope pa so najzasl#’ dekleta: Vida Uršič, naša najstarej»" movalka, ki je po moji oceni dala w tako v rezultatskem kot v moralne®' alpHu naši renre7entanri’ tesno OD OJ0 . ski vožnji, in Dunjo TrcbizBn, k -ki se lahko pohvali z zmagami v A Italiji in na Madžarskem. Kot 4. vst V reprezentanco fizično izjemno ® Marija Logonder, ki kaže svoje kv® na težkih, ubijajočih dirkah. Peta#*; Kovač, rojena športnica, ki mora pr®j diti svoj delavnik športu in študiju- ** štete tekmovalke, še posebej Prvf'i],i tudi po rezultatih najboljše v Jugo*® so vsa minula leta nosila breme f, ženskega kolesarstva. Na vrata rep' tance trkajo tudi kvalitete novon** ^ prezentantke, za katere so bila in, vrata vedno odprta, seveda ob n°r® ^ vodenju tega športa v forumih nov . Krke. Do tu je vse v redu in brez vanja tov. Majesa. .. jjf Njegova prva poteza letos je.. ,q«9® irepovedal nastop na BohemiJ'j sarski šport m več šport, amp««^ p, pokazal takoj po končanem drtPjS-f venstvu v Krškem, kjer je na naJ hrbten način v »svojo« reprezen® ekipni nastop v Italiji snubil Evo n J Dunjo Trebižan. Podlost, kij° ®:ef v umazanem kontaktiranju z kazal v teh dneh s skakanjem vj® ^ meni kot ostalim kolesarskim det « ___________________: >’VV» meni kot ostalim kolesarskim w $ Če ta samozvani kolesarsk' misli, da bo šel brez težav čez ko%, r#»nrP7Pntanm Č.eZ ul misli, da bo šel brez težav cez žensko reprezentanco, čez P11#,' klubske delavce in mene, mu spo da se bo ob tem krepko spotakni^,-umazanemu kontaktiranju s kot zvezo Jugoslavije. . jjJ Simpatije, ki si jih je prislužil0 < sko moško kolesarstvo, v zadnjern ^si tudi ženska vrsta, v tem času jim obnašanjem Jože Majes. Ta n Jr pa brez dvoma ne ustreza ne N°v° ^ nom ne drugim kolesarskim de' ^ Sloveniji. Če bodo tako mlahavo^ li in tolerantno gledali na delo P ("Tost ka KZS in ostalih forumov KZh. . J jal prazen prostor, ki ga izkoriS0* ljudje kot na primer Majes. ^ DOMAČE TRNJE { • Naš novi realizem: Pra2^ gi • Kadar je želodec proze"’ se napolnijo ulice. t> • V deželi ne cveti ztvlje& n/irn vvn mnripf . .tim • V aežeu ne cveu -nam vsa morje! • Izdelki so dražji za # kmalu bomo desetič knokavn'^ DUŠAN STAR^ BILI SMO NA a LITERARNI EKSKU*^ ........... ustanovljen leta 11 jo; v njem i i °d znanstvenih razis-nja ' ° umtnniškega ustvarjalec? b<) svet praznuje 150- Sloven),f0l0grafiie' se 'ahko nei s ponososm postavi-. ‘.'zvitemu svetu ob bok v,,' '! častitljivi obletnici. Pr-l'v„, k(lrakom fotografijo v it',. -1!'1 so sledili tudi bistri "a slovenskih tleh. Ob i>r,'a slavnih pionirjev foto-nttVeie ,ubk() zapišemo tudi Uov ,’f,d ' "neza Puharja in nje-m /,urn fotografije na steklo. so„,!V':n,,:i smo bili torej pri-r(,,/v m d*;javni v evropskem nošo^V .^ndanes se s to ved-f|;, | ° k|l"l) vsiljivosti teženj, oilk,,: 1)0 mučnem ponovnem vib, , an,u za nas edino prani, ,SIP,(:ri razvoja krenili več'i',1 .i() samo še s toliko p,v,’,.., mdnostjo odločamo za stop l°’ za listi kulturni pro-’ Katerega del smo (bili?). 00 Aristotela do daguerra ?apa®uerrc Pravzaprav ni bil tC£JsPrv>. Osnovni elementi an,, ’ kar je njemu uspelo za-sveu )iV0 združiti v trajno že h -O sliko, so bili znani m„pavno pred njim, tako ca-o.u a obscura, leča in na svet-občutljive snovi. Za ca-stni0,ob8curo je vedel že Ari-šte,6 v st°l pred našim r>m„Lern’ zamisel je oživil Le Sari;',? da Vinci, slikarji in ri-ki b. stoletja pa so napravo, sveVa0|110'ra sliko zunanjega temnplkozl lečo v . luknjici st0n komore na nasprotno ■ 8 pridom uporabljali za risanje portretov in naravnih motivov. Nemški profesor anatomije Johann Schultze je okrog 1729. leta odkril občutljivost srebrovih soli na svetlobo. Anglež Thomas VVedgvvood je najverjetneje prvi prišel na misel, da bi združil camero obscuro in svetloobčutne snovi in tako dobil trajno sliko. Vendar mu dobljemh slik ni uspelo trajno ustaliti. To je uspelo nekomu drugemu. Francozu Josephu Nicephoru Niepceu je leta 1826 po osemurni izpostavljenosti kositrne plošče, prevlečene z bitumnom, uspelo narediti prvo znano fotografijo. Vendar je šele Daguerru po srečnem naključju uspelo, da je odkril, kako na uporaben, praktičen način narediti in trajno ustaliti svetlobno sliko. Zato šele z Daguerrom označujemo rojstvo fotografije in od dagerotipije naprej štejemo leta njenega obstoja. Ob Daguerru je treba zapisati še tri izumitelje, ki so odkrili bistvene fotografske postopke. Fox Talbot je oče prvega fotografskega negativa na papir, Hippolyte Bayard oče prvega pozitiva na papirju, naš Janez Puhar pa oče prve fotografije na steklo, ki pomeni osnovo za temeljni preobrat fotografije od unikatne k reproduktivni tehniki. KAJ SE JE IZUMLJALO V METLIKI? Janez Puhar, rojen 1814 v kamnoseški družini v Kranju, je v času, ko je prodrla novica o dagerotipiji in javni razglasitvi njenih skrivnosti, služboval kot kaplan v Metliki. Prav od tu se je 10. maja 1841 v časopisu Carniolia oglasil poročevalec, ki je pisal o dagerotipiji in jo povezoval z nekim novim izumom, ki je nastajal v malem mestu Bele krajine. Novica je bila povezana s Puharjem. Kot piše poznavalec zgodovine slovenske fotogrfi-je Mirko Kambič v študiji Fotografija na Slovenskem 1939—1919, je bil Puhar prvi dagerotipist na Slovenskem. Kot redni bralec strokovnega časopisja se je seznanil z da-gerotipskim postopkom, si nabavil potrebno opremo ih se sam lotil izdelave dagerotipij. Postopek je obvladal že leto po slovesni razglasitvi v Parizu, se pravi 184t). leta. Ob poskusih, ki so bili spremenljivega uspeha, pa je bistri kaplan prišel na zamisel o lastnem postopku, ki bi bil lažji in cenejši. Za podlago je namesto kovinske plošče uporabil stekleno ploščo in ustrezen nov kemični postopek. 28. aprila 1843 je v Carnioiii izšel Puharjev članek, v katerem je bralstvo seznanil s svojim izumom tako imenovane heliotipije (soncepisa) na steklo. Članek je le nekaj kasneje ponatisnil ugleden graški strokovni časopis. Oba članka sta dokaz, da je Puhar manj kot Štiri leta po razglasitvi dagerotipije znal izdelati po lastnem postopku fotografije na steklo. Žal so Puharjevi dosežki dosegli širši svet nekoliko pozneje. Pariz je zvedel za Puharjev postopek šele leta 1852. In to je bilo usodno za njegov izum. Zgodovinarji fotografije zaradi tega dajejo prednost pri izumu fotografije na steklo Abelu Niepceu de Saint-Vic-torju, bratrancu očeta prve fotografije sploh, ki je o svojem izumu obvestil javnost leta 1848, torej dejansko kasneje kot Puhar, vendar pa v osrednjih evropskih časnikih in ustanovah. Ko je naš izumitelj, ki je medtem svoj postopek izpopolnil, zvedel, da so ga v Parizu prehiteli, je zaprosil za pomoč ugledne ljubljanske naravoslovce. Zbor znanstvenikov je na seji 14. septembra 1849 v Ljubljani razpravljal o Puharjevem izumu. Tistikrat so imeli v rokah tudi nekaj Puharjevih fotografij na steklo. Kaj dosti pa niso mogli narediti, kot priznati, da je izum uporaben in edinstven. Mlada Akademija znanosti na Dunaju, ki je bila ustanovljena le nekaj let prej, je izum evidentirala 1851. leta. Leto kasneje so izum potrdili s posebno diplomo tudi v Nacionalni akademiji v Parizu. Na diplomi piše, da je Puhar »inventeur de la photographie sur verre«, torej izumitelj fotografije na steklo. Žal je v očeh raziskovalcev zgodovine fotografije ta diploma manj vredna, ker Nacionalna akademija ne uživa takih pristojnosti, kot jih je imela pariška Akademija znanosti, na katero sta se obrnila Daguerre in Niepce. Puharjevo prvenstvo bo torej treba v svetu še zagotoviti in uveljaviti. V NOVEM MESTU DOLENC, V METLIKI MUCHA Kaj kmalu po javni razglasitvi skrivnosti dagerotipije in hitrih izpopolnitev fotografskih postopkov se je uveljavil nov poklic — fotograf. Ljudje, ki so znali delati svetlobne slike, so potovali od kraja do kraja in ponujali svoje storitve. Kaj kmalu so ustanovili stalne delavnice in ateljeje. Evropske prestolnice so imele številne fotografske ateljeje že pred letom 1860, medtem ko so manjša mesta imela le tu in tam kakšnega. Vsekakor je zanimivo, da je kranjska prestolnica dobila prvi fotografski atelje že leta 1859.0dprlga je Ernest Pogorelc, ki danes slovi kot prvi slovenski poklicni fotograf. Njegov rod izvira iz Dolenje vsi pri Ribnici. V Zasavju se je uveljavil Janez Arzenšek, ki je fotografiral od Trbovelj in Brežic do Novega mesta, v dolenjski metropoli pa je znan kot prvi fotograf Johann Stalzer. Novo mesto je dobilo pravega atejejskega fotografa s Hinkom Dolencem, ki se je sem priselil leta 1895. Dolenc izhaja iz Polja pri Ljubljani, za fo-■ tografa pa se je izšolal v ateljeju Pokorny na Dunaju. Nekaj časa aje kot popotni fotograi delal skupaj s Hamplom in naredil nekaj zanimivih fotografij ob ljubljanskem potresu. Po preselitvi v Novo mesto se je uveljavil kot plodovit portretist in kronist novomeških dogodkov. Njegovo delo je nadaljeval sin Gvido. Iz podatkov, ki jih je v katalogu 150 let fotografije na Slovenskem zbral Mirko Kambič, zasledimo z območja širše Dolenjske še nekaj ateljejskih fotografov za obdobja do prve svetovne vojne. V Metliki se je začel poklicno ukvarjati s fotografijo tamkajšnji trgovec Anton Mucha, Čeh po rodu. Fotografiral je verjetno že na prelomu stoletja, obrtno dovoljenje pa je dobil leta 1907. Mucha je postal vnet kronist metliškega življenja. Od let 1911 je v Metliki deloval tudi Tomaž Kramer. V Kočevju je podobe someščanov ovekove-čal Rudolf Verderber, v Brežicah je ustanovil fotografski atelje Josip Pelikan, v Višnji gori in okolici je deloval Josip Erjavec. STOLETNICA SLOVENSKIH FOTOAMATERJEV Z novimi fotografskimi izumi in postopki, predvsem pa z izumom suhe fotografske plošče (1878) je fotografija postala bolj dostopna in z njo se je lahko začel ukvarjati tudi nestrokovnjak. Iz poklicnih rok se je tako fotografska dejavnost preselila še v roke ljubiteljev, ki so se kaj kmalu začeli povezovati v amaterska združenja. V naših krajih so navdušenci za tehniko sledili evropskemu dogajanju in kmalu smo dobili na Slovenskem prve fotografske amaterje: Ivana Šubica, veterinarja Josipa Sadnikarja in za nas posebej zanimivega železniškega uradnika Alojzija Knafelca. Knafelc je po rodu Novomeščan. Rodil se je 1859. leta v Žabji vasi, ki je zdaj del Novega mesta. Prve fotografije je naredil že leta 1888, pri tem pa velja poudariti, da si je kar sam naredil kamero in si sam pripravljal tudi fotografski papir. Prvo slovensko združenje amaterskih fotografov Klub amaterjev fotografov v Ljubljani je bilo ustanovljeno 17. julija 1889. Klub je bil med prvimi v Evropi, takoj za klubi na Dunaju, Pragi, Budimpešti in Rimu! Predsednik je bil Ivan Šubic. Od ostalih članov velja omeniti zaradi povezave s širšo Dolenjsko Luka Pintarja, filologa in slovstvenega zgodovinarja, ki je bil nekaj časa tudi profesor na novomeški gimnaziji, in Antona Tramte-ta, kaplana iz Dobrepolj, ki je pisal tudi poljudne prispevke o fotografiji. Še bi lahko naštevali imena in zanimive drobce iz prvih obdobij fotografije na Slovenskem, a že to, kar je nanizanega, daje dovolj jasno sliko, da smo šli Slovenci v korak z razvojem fotografije v svetu, na ozemlju širše Dolenjske pa je fotografija prav tako znana že od njenega rojstnega dne naprej.. M. MARKELJ Dobrote se ne da presaditi V ponedeljek, 18. septembra letos, se je 36-letni Črnomalj-čan Alojz Klobučar drugič rodil. Tega dne so hudemu srčnemu bolniku Klobučarju na inštitutu za kardiovaskularne bolezni v Sremski Kamenici presadili srce mladeniča, ki si je zaradi- nesrečne ljubezni sam vzel življenje. To zahtevno operacijo je opravila ekipa pod vodstvom priznanega srčnega kirurga prof. dr. Ninos-lava Radovanoviča. Že dva dni po uspešni operaciji je Klobučarja lahko obiskala njegova žena Jožica. »V Kamenico smo šli štirje, dva predstavnika črnomaljskega Goka, kjer je Lojze zaposlen že 19 let, Lojzetova mama in jaz. K njemu pa so spustili samo mamo in mene,« je povedala Jožica Klobučar. Pa je prišlo tako, da je na tem prvem obisku več govoril Lojze, ki mu je takrat komaj dva dni v prsih bilo novo srce, kot močna in zdrava njegova žena Jožica. »Ko sem stopila v sobo, ga med vsemi tistimi aparati in zaradi razburjenosti nisem takoj opazila. Prej me je on zagledal in me poklical: .Jožica, hodi k meni!’ Stopila sem k postelji, dal mi je roko in rekel: .Glej, zdaj pa lahko diham. Znaš, da mi doma ni bilo živeti.’ Lojze in Jožica sta se poročila pred petnajstimi leti. Bil sta mlada, on 21, ona še ne 18 let, in vse življenje je bilo pred njima. Lojze, doma iz Tribuč pri Črnomlju, je bil sprva pri Goku — tedaj se je to podjetje imenovalo Begrad — zidar, kasneje pa se je prekvalificiral in bil zadnja leta pri istem podjetju šofer; Jožica pa je celih devet let delala v semiški Iskri, potem je zaradi dveh majhnih otrok službo pustila. Mislila je, da začasno a se ji to sedaj, ko jim je najtežje, hudo otepa. »Lojze je bil zdrav, močan in za vsako delo primeren in priročen mož. Živeli smo v garsonjeri v bloku, a je bilo to za 4-člansko družino premajhno stanovanje in sva se odločila, da si bomo zgradili hišo v Lojzetovi domači vasi v Tribučah. Prav zato smo se tudi preselili v sedanje stanovanje, ki je sicer večje, a mrzlo in vlažno, še za zdravega človeka neprimerno, kaj šele za takega bolnika, kot je Lojze. Takrat smo mislili, da bo le za nekaj let, dokler si v Tribučah ne sezidamo svoje hiše. Začeli smo delati pred sedmimi leti, leta 1985 pa je Lojze zbolel in takrat se je tudi gradnja ustavila. Od takrat je mož ves čas v bolniški, morda je vsega skupaj delal pol leta...« Lojzeta Klobučarja je bolezen udarila povsem nenadejano, tako rekoč čez noč. »Do tistega dne pred štirimi leti, ko ga je prvič zgrabilo, ni nikoli tožil, da bi ga bolelo srce, in nasploh je bil povsem zdrav. 86 kilogramov je tehtal, pred operacijo pa 62... Potem pa mu na lepem ni dalo dihati. Odpeljali so ga v novomeško bolnico, kjer je bil 12 dni v šok sobi. Srce mu je na hitro oslabelo in vse slabše je bilo, vsak prehlad mu je stanje še poslabšal. V Novem mestu so ga zdravili leto dni, a ni bilo nič bolje; povedali so mi, da mu ni pomoči, da se to ne da ozdraviti. Potem je šel v Ljubljano, kjer je prišel k dr. Metki Zorc, ki ga je poslala na preiskave in zdravljenje v Kamenico. Prvič je Lojze v Kamenici ostal tri mesece; po zdravljenju se je dobro počutil in tudi zredil se je, da je bil spet pravi možak.« Potem je bil Klobučar še večkrat na zdravljenju v Kamenici, skupaj je na tamkajšnji kliniki preživel kar leto dni. Vseskozi pa je njegova požrtvovalna zdravnica dr. Marjeta Zorc, docentka na ljubljanski medicinski fakulteti, ki je bila z njim tudi v Kamenici in je bila v ekipi, ki je Klobučarju presadila srce. Ko je bil letos spomladi v Kamenici, so ga spet malo spravili k sebi, ko pa je prišel domov, se mu je stanje vidno slabšalo,« se spominja Jožica. »Že prej nam je bilo jasno, da je zanj presaditev srca edina možnost. Tisti večer, preden so ga z rešilcem odpeljali v Kamenico, mi je rekel: .Jožica, meni tako ni več živeti. Kar bo, bo. Če ne grem, bom gotovo umrl, če presaditev uspe, lahko še živim.’ čeprav sem tudi jaz vedela, da je presaditev srca zanj edina možnost, da še živi, ga nisem k temu nikoli nagovarjala, seveda ga pa od tega nisem odvračala. To je taka odločitev, da jo je moral sprejeti sam...« Na inštitutu v Sremski Kamenici je bilo za presaditev vse pripravljeno, starši nesrečnega mladeniča so dovolili, da srce njihovega sina presadijo v prsi drugega človeka. »Malo pred operacijo, v ponedeljek ob treh popoldne, me je Lojze poklical. Po telefonu se je slišalo, da je jako slab. .Jožica, srce je pripravljeno, operirali me bodo. Hrabra bodi in deco pozdravi.’ Zvečer sem najprej klicala jaz, potem pa še Lojzetova sestrična. Povedali so nam, da je Lojze presaditev dobro prestal, a da se še ni zbudil iz narkoze. Drugi dan dopoldne sem dobila Metko, ki mi je povedala, da jo je Lojze hvaležno prijel za roko. Metka je bila tri dni in tri noči neprekinjeno z njim, je pripovedovala Jožica in ni mogla skriti solz ganjenosti in hvaležnosti. Seveda Jožica od sosedov ali iz moževega podjetja vsak dan telefonira v Kamenico. Jožica bi šla sedaj, ko se je tudi sama malo umirila, ponovno na obisk k možu v Sremsko Kamenico. »Če bi se dalo, bi rada ostala nekaj dni, a ne verjamem, da si bom to lahko privoščila...« Jožica nima denarja, da bi si lahko plača pot in bivanje v Kameci. »Odkar je mož bolan, to je štiri leta, živimo samo od njegove bolniške. Nazadnje sem z dokladami za dva otroka vred dobila 500 starih milijonov. Kako naj s tem živimo? Vsak dan znova moram misliti, kaj bom dala v lonec; kruha ne kupujem, ampak ga sama pečem, nič si ne privoščimo, otrokoma razen najnujnejšega ne morem nič kupiti; 15 milijonov sem morala dati samo za eno knjigo za starejšega sina, ki hodi v 8. razred. Niti drv še nimam in ne vem, kako bomo preživeli zimo v tem vlažnem in mrzlem stanovanju. Bojim se pomisliti na to, kako bo, ko bo Lojze prišel domov. To stanovanje še za zdravega ni, kaj šele za takega bolnika. A ne mislite, da prosim miloščino, ne, rada bi službo, da bi zaslužila denar. Bila sem na socialnem pa so mi rekli, da oni niso za to, da iščejo službe, na zavodu za zaposlovanje pa sem prijavljena že več kot dve leti, a službe zame očitno ni. V Iskri v Semiču sem prej delala 9 let, pa me sedaj nočejo vzeti. Saj ne bi delala gneče po pisarnah, ampak bi delala v proizvodnji. Pri Goku, kjer je Lojze že vsa leta zaposlen, so potrebovali snažilko; dala sem prošnjo, a so vzeli drugo. Starejši sin hodi v 8. razred; zelo priden in nadarjen je, še posebej za matematiko in fiziko, na matematičnem tekmovanju je dobil Vegovo priznanje in tudi druge uči. Rad bi šel naprej v šolo, v računalniško. A kako? Nimam otrokom kaj dati jesti, kako naj jih šolam? Kaj nas bo mož s tujim srcem živel? Jaz, zdrava in močna, moram biti pa doma, ker ne dobim službe.« In tako je v srcu Jožice Klobučar vse več skrbi,, žalosti in obupa. V tem primeru presaditev srca ne bi pomagala. Dovolj bi bilo že nekaj človeškega razumevanja in dobrote. Ta pa se ne da presaditi. A. BARTELJ Naš novinar Andrej Bar-telj se je z Jožico Klobučar pogovarjal v sredo. 27. septembra. V nedeljo, 1. oktobra, pa je agencija Tanjug posredovala novico, da je zadnjega septembra zvečer Alojz Klobučar umrl; na kliniki za kardiovaskularno kirurgijo v Sremski Mitroviči, kjer je okreval po presaditvi srca, so mu nenadoma odpovedale ledvice. Javnosti bodo posredovali podrobnejše poročilo o smrti. V neobvezen premislek KRALJ NIKOLA IN MAGISTER MOMIR Po sedmih desetletjih so v dvorni cerkvi na Cetinju pokopali posmrtne ostanke zadnjega črnogorskega kneza in kralja Nikole I. Petroviča, njegove soproge Milene in njunih dveh hčera Vere in Ksenije. Spektakularnega obreda se je udeležilo več deset tisoč Črnogorcev in številni gosti, med njimi mnoge evropske kronane glave. Zgodilo pa se je tudi tisto, kar sprva ni bilo v načrtu, kralja so sprejeli z jugoslovanskimi državnimi častmi. O mrtvih vse dobro, še zlasti, če zgodovina in mit lajšata tegobno vsakdanjost. Kralj Nikola res ni bil kdorkoli. Na čelo Črne gore je prišel kot 19-letni mladenič, potem ko so ubili njegovega strica Danila. Med njegovo dolgo \ladavino (58 let) najpreikot kneza nato kot kralja je Črna gora po marsičemu presegla balkansko zaostalost, črna gora je dobila prvo radijsko postajo na Balkanu, progo med Barom in Virom, telefon, kralj je uvedel avtobusni promet in taksije. Velike so tudi zasluge Nikole Petroviča na področju šolstva, izobraževanja in kulture, skrbel je za dobre mednacionalne odnose v državi, na njegovo pobudo so v Baru ustanovili katoliško nadškofijo, s čimer so bili krščanski podaniki izenačeni s pravoslavnimi. Muslimanom je dal zakon o zakonski zvezi in šoli, kamor je smel tudi kuran. Potem ko je črna gora leta 1916 kapitulirala, je kralj Nikola zapustil domovino in se naselil v Franciji, kjer je ustanovil črnogorsko vlado v izgnanstvu. Razočaran nad vsem je umrl leta 1921. Takrat so časniki zapisali tudi, da je umrl »tast Evrope«, kar sedem svojih hčera je Nikola oddal na evropske dvore, najvišje je segla Jelena, postala je žena italijanskega kralja Viktorja Emanuela Savojskega. Še danes velja, da so Petroviči s svojim gorjanstvom, zdravjem in čistim umom oplemenitili mnoge že denegerirane evropske dvore. Kraljeva želja je bila, da bi ga pokopali v domovini. To dolgo ni bilo mogoče. Pa ga je njegova hči in italijanska kraljica Jelena iz Francije dala prepeljati v San Remo, kier so kralj, njegova žena in obe neporočeni hčeri našli kot v ruski pravoslavni cerkvi. Po 68 letih izgnanstva je ladja italijanske vojne mornarice kralja in njegove prepeljala čez skupno Jadransko morje, Petrovičem se ne bo treba več potikati po svetu, mir so jim določili v dvorni cerkvi na či-puru. Zakaj ta zgodba, ki je skoraj pravljica? Zato, ker je sedanje stanje v črni gori skoraj popolno nasprotje tistega, za kar se je zavzemal kralj Nikola, črna ,ora ni po ničemer prva na 'alkanu, morda le po tem, da ima štiri uradnike na enega delavca. Magister Momir Bu-latovič, najmlajši predsednik neke republiške partije, Slovencem, ki so sprejeli ustavo po svoji meri, grozi z JLA, ne da bi ona vedela za to. Pri tem mu pomagajo delavci legendarnega Radoje Dakiča, ki so izvedli prosrbski puč v Črni gori, tistega Radoja Dakiča, ki se kljub številnim mitingom ni uspel izvleči iz izgube. Vedno jugoslovansko Oslobod-jenje je zapisalo, da so v protislovenskem mitingu prednia-čih delavci, ki so odvrni orodje, da bi zahtevali orožje. Kralj Nikola se je vrnil v bolj revno deželo, kot jo je zapustil. Črna gora je danes republika socialnih, mednacionalnih (Plav) in medverskih napetosti, njeno vodstvo hrani ljudstvo z vedno novimi namišljenimi sovražniki. S Slovenci, Kučanom, Smoletom, Albanci, Vlla-sijem, Markovičem, njegovo vlado itd. Kralj Nikola I. Petrovič je zato, da bi zložneje vladal, terjal od svojega naroda pamet, red, slogo in medsebojno spoštovanje, magister Momir pa kliče k nasprotnemu. Da bi laže in dlje vladali. MARJAN BAUER Revščina v vsaki deseti hiši V novomeški občini, ki spada med večje v Sloveniji, živi dobrih 59 tisoč prebivalcev. V prvem polletju letošnjega leta je bilo v občini zaposlenih 26.475 delavcev. Po ustvarjenem čistem osebnem dohodku na zaposlenega se občina uvršča šele na 31. mesto v republiki. Zaostajanje osebnih dohodkov za republiškim povprečjem je v občini očitno že leta, trenutno je to zaostajanje okrog 10-odstotno. Že lani je bilo v organizacijah, ki so poslovale z izgubo ali motnjami, zaposlenih 16,4 odstotka vseh delavcev v občini, letos se bo delež zaposlenih z nizkimi osebnimi dohodki zaradi nadaljevanja negativnega trenda poslovanja še povečal. V občini je tudi še 13,2 odstotka kmečkega prebivalstva. Ob tej izkaznici novomeške občine se ni čuditi podatku, da kar dobrih 11 odstotkov prebivalcev občine oz. desetina gospodinjstev prejema eno od trinajstih socialnovarstvenih pomoči. Čudimo se, da upravičencev ni celo več. Dohodkovni kriterji za uveljavljanje pomoči so v sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic oblikovani na podlagi povprečnih čistih osebnih dohodkov v republiki (ki so višji kot v Novem mestu), v številu upravičencev do pomoči pa občina vseeno zaostaja za republiškim povprečjem. Največja katastrofa pri vsem tem je, da je tri četrtine upravičencev do katere od socialnovarstvenih pomoči zaposlenih oz. izhaja iz »zaposlene« družine, pa si s slabimi plačami ne-morejo zagotavljati niti minimalne življenjske ravni. Varstveni dodatek k pokojnini prejema 1.842 upokojencev ali 23 odstotkov vseh v občini. Delež uživalcev se v zadnjih treh letih bistveno ne spreminja. Na skupnosti za zaposlovanje je bilo julija prijavljenih 528 iskalcev zaposlitev. Denarno nadomestilo za brezposelnost je prejemalo 70 upravičencev, 62 upravičencev pa denarno pomoč za brezposelnost. Štipendijo iz združenih sredstev prejema 648 mladih, 412 upravičencev pa razliko h kadrovski štipendiji. Z bistvenim povečanjem obveznosti uporabnikov pri doplačilu cen zdravstvenih storitev se je povečalo zanimanje za uveljavljanje oprostitve plačila participacije. V prvem polletju letos je enota za socialnovarstvene pomoči pri Centru za socialno delo, ki opravlja vse delo okrog socialnovarstvenih pomoči v občini, rešila 95 novih zahtevkov, avgusta je takšno pomoč skupaj prejemalo 551 upravičencev. Število prejemnikov delnega nadomestila stanarine se v občini in republiki stalno zvišuje, je pa v novomeški občini delež nekaj odstotkov višji od republiškega. V občini trenutno prejema to pomoč več kot 12 odstotkov vseh imetikov stanovanjske pravice v družbenem stanovanju oz. 475. V prvem polletju je enota rešila 135 novih zahtevkov, za 378 prejemnikov pa opravila preizkus upravičenosti. Pri tem je 34 prejemnikov izgubilo pravico do pomoči, 12 zaradi preseganja dogovorjene ravni socialne varnosti, 17 zaradi premoženja večje vrednosti, 3 zaradi preseganja standardne stanovanjske površine. Od 40 spornih novih zahtevkov so pravico do te pomoči priznali le 15 občanom, ostalim je bila zavrnjena zaradi preseganja standardne stanovanjske površine in dogovorjene ravni socialne varnosti ter zato, ker kljub izkazanim nizkim dohodkom ni bilo ugotovljeno, da bi družina živela v težjih razmerah. Seveda je pri ugotavljanju dejanskega socialnega stanja družine, ki je pomembno za pravično dodeljevanje pomoči, tako da ne bo očitkov o zlorabah, izrednega pomena sodelovanje delovnih organizacij in krajevnih skupnosti z enoto za socialnovarstvene pomoči. Prav zaradi dokaj naglega naraščanja števila prejemnikov subvencije stanarine vse bolj prodira prepričevanje o potrebi po diferenciranem stanovanjskem standardu, ki je sicer komaj Še so dobri ljudje Nad območjem laške občine sc je letošnje poletje kar petkrat razbesnela nevihta. Zalotil sc je ponedeljek, saj so bile; tri nevihte z dežjem in točo v juliju prav na ta dan (3., 24. in 31. julija), četrto neurje je bilo v torek, 8. avgusta, usodna pa je bila tudi sobota, 19. avgusta. Nad laško občino, zlasti na območju manj razvitih krajevnih skupnosti Breze, Vrh nad Laškim in Marijo Gradec, se je neurje razbesnelo kmalu po 15. uri. Skozi na stežaj odprte nebeške zapornice se je zlilo toliko vode, da se je hudourniška Lahomnica v nekaj trenutkih spremenila v en sam drveč vodni vrtinec, ki je odnesel vse, kar mu je bilo na poti. V vasi Tevče je voda vzela s seboj več sto metrov asfaltirane lokalne ceste, poplavila trideset stanovanjskih hiš in zalila trgovino. Pri izlivu v Savinjo je spodkopala del železniškega nasipa, sila deroče vode pa je odnesla s seboj vse, kar so imeli tamkajšnji kmetje na njivah. Prizorišče naravne katastrofe je bilo grozljivo. Z bližnjih vrhov so proti narasli Lahomnici drseli plazovi, ki so podrli in poškodovali več hiš in gospodarskih poslopij. Po prvih ocenah je bilo škode za več kot 500 milijard dinarjev. Nesreča prizadetim ni vzela poguma in volje. Z rokami so reševali, kar se je rešiti dalo, hvaležno pa so sprejeli tudi veliko solidarnostno akcijo, ki jo je sprožil Rdeči križ Slovenije. Na njegovo pobudo je zbiralna akcija za pomoč prizadetim stekla tudi v novomeški in metliški občini. Čeprav je akcija po krajevnih skupnostih trajala le nekaj dni, je presegla vsa pričakovanja. Iz Novega mesta je proti Laškemu že po dveh dneh odpeljal prvi tovornjak pomoči, naslednje dni pa še šest. Samo Dolenjci so zbrali 35 ton ozimnice, med katero je bilo kar 28 ton krompirja, 6 ton pšenice, 600 kilogramov koruze in precej zelja, čebule, fižola; celo jajca, olje in med so prinašali. Poleg ozimnice so v 26 krajevnih skupnostih zbrali za 372 milijonov dinarjev prostovoljnih prispevkov. V akciji so se odrezala tudi podjetja. Kmetijska zadruga Krka je darovala tovornjak krompirja, iz opekarne Zalog so odposlali opeko, iz Dobruške vasi strešno opeko, iz Gozdnega gospodarstva žagan les iz Krke izolacijski material, v metliški Beti so odposlali za 50 milijonov di- narjev oblačil. Pomagali so še drugi, akcija pa seveda še ni končana. Minulo sredo je prizadeto območje obiskala delegacija iz novomeške občine, predvsem da bi se prepričala, če je pomoč prišla v prave roke. Območje od naselja Marija Gradec proti prizadetim vasem Mala Breza, Tevče, Vrh in Olešče še vedno kaže strahovite posledice avgustovske ujme. Potok Lahomnica je danes žuboreč potoček, ki bi ga zlahka preskočil otrok, struga, ki jo je skopal ob neurju, pa bi zadostovala za pretok Save. Veliki kosi asfalta ležijo daleč na opustošenih njivah, bližnji hribi so en sam velik plaz. Z vozili se je danes po mesecu dni mogoče le s težavo prebiti do najbolj prizadetih vasi, ne le zaradi močno načete ceste, manjkajo tudi mostovi, ki jih je odnesla pobesnela voda. Njive, kjer so spomladi posadili krompir in koruzo, so podobne makadamskim cestam. V sredo so prvič delili krompir, ki so ga zbrali kmetje iz novomeške občine. Osemdeset vaščanov Male Breze je zjutraj prišlo po darovano na domačijo Ocvirkovih. Prihajali so z gajbicami in vrečami, vozički in traktorji. Že od daleč je bilo slutiti, da jim je nerodno. »Sram me je, da moram tu stati. Vedno smo imeli dovolj svojega krompirja. Tudi letos smo se trdo matrali zanj, pa nam je voda in toča pobrala vse. Bog naj tisočkrat poplača vsem dobrim Dolenjcem, ki so nam odstopili del svojega! Nikoli jih ne bom pozabila,« je s solzami v očeh povedala Marija Buček iz Male Breze. Njeno domačijo je močno poškodoval plaz, zemlja pa še vedno drsi in povečuje razpoke na zidovju. Justina Ocvirk še danes ne more pozabiti sodnega dne: »Bili smo v cerkvi na Šen-trpertu, saj smo se prav ta čas poslavljali od našega pokojnega župnika. V cerkvi smo se stisnili skupaj in molili. Bili smo prepričani, da se bliža naš konec. Pozno popoldan, ko smo krsto odnesli proti pokopališču, je bila pod nami ena sama reka, izpod vsakega grma je tekel potoček. Nismo se upali domov. — Vse se bo dalo popraviti, saj So še dobri ljudje na svetu, le da so življenja ostala!« Svojo zgodbo bi lahko Justina Ocvirk povedali tudi Zupančičevi iz Breze, ki jim vodna stihija in neurje odnesla vse, kar so imeli. Njihov dom je danes v župnišču, vsa Slovenija pa jim že pomaga postaviti novo hišo. Rdeči križ je tista organizacija, ki prva pomaga ljudem. Tako je bilo tudi v Laškem. Sekretar 00 RKS v Laškem Vlado Marot je že dober mesec kakšno leto nazaj veljalo za bogokletno. Ce dobe najboljša in najdražja stanovanja socia | no ogroženi, je namreč *e vnaprej jasno, da stroškov bi-vanja ne bodo zmogli. 1 Družbeno pomoč otrokom oz. otroški dodatek (ki ga v razvitem svetu prejemajo vsi ( otroci, pri nas pa le najbolj ogroženi, s čimer je dodate« že davno povsem izgubil funkcijo v oblikovanju prebivalstvene politike), je avgusta letos prejemalo 2.011 družin za 4.549 otrok. Od tega na obmoC; ju občine Novo mesto živi 1.249 družin, 640 družin v drugih republikah, 122 pa v drugih občinah. Denarno pomoč kot edini vir preživljanja je v avgustu prejemalo 89 upravi; čencev, pomoč kot dopolnilni vir preživljanja 142 upravičencev, 32 občanov začasne denarne pomoči, 128 enkratno pomoč, 23 rejnino, 293 upravičencev pa plačilo oz. dopla- , čilo oskrbnih stroškov v zavo- du. Nadomestilo za del cene osnovnih živil (mleko in krupJi : vpeljano letos, pa prejeiha 3.223 upravičencev, seveda Pa 50.000 din skoraj ni omembe vredna pomoč. Na prvi pogleb šokanten je pregled družbe: i nih pomoči občanom po krajevnih skupnostih in ozdih dejansko pa lepo zrcali preteklo zaposlovalno in razvojno politiko ozdov in občine ter gospodarsko stanje ozdov-Družbeno pomoč (eno ali vec, vsekakor pa le do določenega cenzusa, ki ne omogoča obo- | gatitve) na primer prejem« kar 38 odstotkov družin mestni krajevni skupnosti brska, z deležem še nad 10 °a' stotkov sledijo krajevne skup-nosti Hinje, Dolž, Ločna Mačkovec, Šmarjeta, Žužemberk-V enoti za pomoči ugotavljaj > -da skupnosti s področja so- t cialnega varstva kljub finani0 i nim težavam še redno izvajaj valorizacijo pomoči. Ce pa se število upravičencev bi tveno povečalo (omenjajo st -čaje), bo treba za zagotavlja nje minimalne socialne va ; nosti predvideti in zagotovi dodatna sredstva. Veliko op govornost tudi pred zgodov^ no so si nakopali tisti, ki s pahnili ljudstvo v tak polozaj in ki bi to v tej državi kija drugačnim besedovanjem s kar počeli. Z. LINDIČ-DRAGA5 Vlado Marot dni po ves dan na nogah, Se P y sebej, ko prihaja pomoč-nedeljo zjutraj smo peš om dili vse ogrožene vasi in se dan o katastrofi obvestilii publiški odbor Rdečega k . in člane izvršnega sveta o ne Laško. Takoj smo se o s vorili, da bomo poleg dena prispevkov, posteljnine, P jj štva in obutve zbirali . ozimnico. Do danes n®“L}e uspelo zbrati 1.87 minJ® v. dinarjev prostovoljnih Potiskov, vrednost darovanegai . ga pa je ocenjena na l-1® ** jjj jarde. Akcijo z ozimnic . radi končali čimprej, savJ,ži-ma pred vrati, dvema j>e[ nam, ki jima je Plaz.°an n£>' dom, bi radi pomagali Q gjji vogradnje, saj imamo v-- skladiščih že tudi precej . saten recej rovanega gradbenega maP; la,« je o akciji povedal p devni Vlado Marot. , mo, Na koncu lahko zapis prida je pomoč iz Dolenjs* e v šla v prave roke. Delegacij n kateri so bili Matjaž *, po- sekretar OK SZDL, k°izk®rej- trč, direktorica Doma *.bej, | ših občanov, in Franc p0. | aktivist Rdečega kr‘za nriča-lenjskih Toplic, se je Pref-8tih, la, da je pomoč prišla dp ki so je najbolj potrebni- ^ ogrožena družina je do' ‘ oge. kilogramov krompirja b0o bo. Pri delitvi so vse ® jed-tehtali in zapisovali-v n aIpib njih dneh bodo po sez delili tudi ostale P°*)j p^vLlN “ | Telefaks: kliče 3ZZZ! Zazvonil je telefon, na kate-re§a je priključen telefaks. Nič posebnega, saj smo se na t0 novo telekomunikacijsko Pridobitev že kar dobro nava-telefaksom je namreč “togoče prenašati po običajni telefonski zvezi različne dokumente in risbe po pogojem, aa )e na obeh koncih zveze k telefonskemu aparatu priključen tudi takoimenovani fak-fakslni aparat ali kratko »telega svoji strani vtaknete v ak telefaks pismo ali kakšen arug dokument, ki ga želite Poslati, recimo Janezu po tele-oriu, nato zavrtite njegovo teflonsko številko, pritisnete Pa gumb START in pri Janezu f podobnega aparata na dru-sem koncu žice že samodejno eze zvesta kopija vašega pis-a> celo, če Janeza ni doma! f red dvema, tremi leti je bilo P 1 nas takih možnosti še ma-: ’ f redka večja podjetja so „„-P}8 telefakse. Danes je pre-1 ooljse, saj si jih priključuje-T tudi mnogi zasebniki. f , . so sporočila med tele-k.si v domovini čisto običaj- maloVar in tudi iz tu)ine iih ni , J>re^ štirinajstimi dnevi pa f začelo lesti iz našega tele-__Ksa posebej zanimivo pismo poslal ga je naš rojak Vinko A,,„r.n f Melbourna v daljni npistra}i)i- Vinko in njegovi L ftelji, tamošnji Slovenci, hnH namrefi zadali nalogo, da ».vsak teden za rojake v ibournu in okolici sestavili nourno radijsko oddajo, sn ,j?nostse je ponudila, ko V-,, Melbournu v pokrajini nffftausttinovili§e eno jav-eramadt,sko postajo za pro-skim-6 ved kot 40 etničnih kat,erimi )e Črni oblaki na jesenskem soncu nie °,ieiM0lcie odraščal na sred-f vehkt kmetiji v Kočevju sikairtnom'iu’ ie bilo tam mar-t'a? * dru8a^e- Okoli vasi so se stpi?r,°iStlrale n)ive, travniki in ki ie bn\o5e tiax d0 Crnoml)a-dpi.,01,1 takrat še zaspano po- eevfaxko,me8tece. Sedaj Koti tai,Zes*:01raj ni moč spozna-všpnaiSe )e Črnomelj razširil Un n!,? ’n vasico dobesed-njpD„ep avd, da je postala del so 8d°0Vhaf Pfedmestja. Ljudje thaiioi?-1-1 ?,aP°8litev v črno-'tthetninlndU8triP’ v rudniku, “a tisHhani)e_,pa )im )e postalo likor \ h ? °?mh zaplatah, ko-atraniv le še ostalo, bolj po-rai m kaxatvar- »Pa saj ga sto-živpiiVed,de^*eta, ki bi hotelo gleito \n delati na kmetiji. Po-tOv Moliko ie kmečkih fan-delaii , rat^t ostali doma in ZaposhH kInetli1’ Pa 8e morajo Ženn !Ul' de 8i hočejo dobiti °stan*n ustvariti družino! Če Samnf10 dorna. so obsojeni na r0v rr,0’* Pravi Polde. Prime-hank^p P,' treba iskati daleč l°vi °nPJHako ie tudi na nje-\ ^ §terk 5le^dan)i domačiji pri Q strak°X'h v Kočevju, nedaleč ga poldetovega sedanje- <5 Č ! klasih J I kar tj, P,Pa je na teh kmetijah 1 I elo od življenja. »Deset do polnoči na frekvenci 92,3 MHz in se imenuje »3ZZZ«. Slovenski program je na vrsti vsak torek od 4. do 5. ure popoldne. Hrvatje imajo vsak teden tri ure programa, Makedonci in Srbi vsaki po dve uri, poleg tega pa oddaja postaja vsak teden še tri ure skupnega jugoslovanskega programa. Radijska postaja 3ZZZ je neodvisna, nepridobitna ustanova, ustvarjalci programa pa so zavedni ljubitelji, ki za sodelovanje ne dobe nobenega plačila. Z vsebino spodbujajo narodno enotnost, družbeno zavest in kulturno sodelovanje med številnimi avstralskimi narodnostmi. Da katerokoli narodnostno skupnost sprejmejo med članice radijske postaje 3ZZZ, mora zbrati vsaj 25 ljudi. Več kot ima taka skupina ljudi, več ur programa ji gre. Letna članarina znaša 10 dolarjev, z njo pa vsak član skupine pridobi pravico do odločanja o programu, ki ga lahko posluša v svojem materinem jeziku. »Z vašo podporo se bo naš radio razvil v močan in tehten glas, ki bo izražal vso pestrost raz- ličnih mnenj v skupnosti,« pravijo v svojem propagandnem letaku. Gospod Vinko Marn in sodelavci se zavedajo, da brez vesti iz stare domovine tak program ne bi bil tisto, kar ljudje želijo slišati v svojem jeziku. Vesti, ki bi jih lahko nabrali iz slovenskih časopisov, pa so, preden prijadrajo do Avstralije, že krepko zastarele. Fantje so se znašli in poprosili slovenska uredništva za pomoč pri zbiranju in pošiljanju kratkih gospodarskih in kulturnih novic — po telefaksu. Do zdaj sta se odzvali uredništvi Dolenjskega lista in mariborskega Večera, pomoč pa pričakujejo tudi od gorenjskega Glasa in Primorskih novic iz Kopra. Prvič so novinarji Dolenjskega lista poslali svoje, dolenjske novice ta ponedeljek. Ko je pri nas ura poldan, je v Melbournu devet zvečer — ravno še pravi čas za zaključek redakcije slovenske ure za torek popoldne. In kaj mislite, katera je naša najpomembnejša novica tedna? Da smo začeli trgati zgodnje sorte! Nazdravje! MARJAN MOŠKON 19^09 ’89 87 « 38 S 61 3 3661293 V.HORN FACSIMILE TRANSMISSION Date: 19.sept.1989. No. of pages: 1 V.MARN, 1 Burns Avenue, St.Albans,Vic.3021. Melbourne»Australia. Fax -f 61 3 366 1295 Uredništvu DOLENJSKI LIST', Novo mesto,Slovenija. Spoštovani! Najprej se Vam predstavim: Vinko Marn mi je ime,stanujem pa že dolga leta v Melbournu,v Avstraliji. V juniju tega leta je v Melbournu začela oddajati na ultra kratkih valovih Etnična radijska postaja 3ZZZ,ki oddaja tudi v slovenskem jeziku vsak torek od 4.do 5.ure popoldne. Sestavljanje programov in tehnična izvedba oddaj je skrb peščice prostovoljcev,slovenskega porekla seveda,ki to neplačano delo opravljamo iz ljubezni do slovenskega jezika,pesmi in kulture. Na Vas se obračam s prošnjo za možnost Vašega sodelovanja in pomoči v obliki pošiljanja kratkih krajevnih novic s kulturnega in gospodarskega področja,preko telefaxa na mojo privatno številko. ”ujprimernejši čas prenosov bi bili poneJtIvmed 8.in 12. uro dopoldan po Vašem času,saj^bi tako poslan- renose(sprejete pozno popoldan po avstralskem času),še vedno lahko vključil v torkov radijski program slovenske oddaje radia 3ZZZ. 7 -.panju na Vaš hiter in pozitiven odgovor Vas pozdravlja in želi vse najboljše Vaš Vinko Marn^ otrok nas je bilo,« se spominja Polde,« zato rok za delo ni manjkalo, bilo pa je tudi veliko lačnih ust in nog, ki jih je bilo treba ob prvem mrazu obuti. Poleti smo hodili bosi, ko pa je bilo treba jeseni v šolo, smo čakali, da so starejši prišli domov, potem pa smo se v njihovo obutev spravili mlajši in stekli v šolo. Tudi v skledo nismo gledali, kaj bo. Karkoli je bilo, je šlo v lačne želodce z najboljšim tekom.« S Poldetom Šterkom, upokojenim krojačem iz Kočevja, sediva v njegovi bivši delavnici in jesensko sonce se poigrava na lepo očiščenih strojih, ki pod spretno mojstrovo roko sedaj le še poredko zabrnijo. Zunaj je sončna jesen, v jesen življenja krojaškega mojstra pa se kdaj pa kdaj prikradejo temni oblaki. Prihajajo iz kupa časopisov, ki se šopiri na delovni mizi, pa s televizijskega ekrana ob steni. Polde, bivši krojač, interniranec, partizan, zasebni obrtnik, predvsem pa zaveden patriot in garač, se živo zanima za dogajanje okoli sebe in marsikdaj v teh povojnih letih, zlasti pa zadnja leta in dneve, mu ne gre v račun. Vznemirjenosti in razočaranja ne more skriti. Zdi se, kot da ima občutek, da so se trdna tla, na katerih je gradil upe za svoje življenje, pa tudi za življenje svojih bližnjih, že zdavnaj spodmaknila. In na čem je Polde gradil te upe? Predvsem na zvestobi in delu. Komaj je dobro pogledal iz šolskih klopi, že je šel v uk. Krojaštvo ga je že od malega veselilo, zato se ie pri krojaškem mojstru v Črnomlju izučil te obrti, potem pa se je od-prvil v svet, s šivanko in nitjo v roki s trebuhom za kruhom. Ponikve, Senovo, Maribor, Zagreb, Split, to so bile postojanke, kjer je nabiral izkušnje, tešil svojo žejo po spoznavanju ljudi in razmer, predvsem pa povsod trdo delal od zore do mraka, da se je preživel in spravil še nekaj zaslužka v žep. Malo pred drugo svetovno vojno se je vrnil v Črnomelj, vendar ne za dolgo. Dvainštiridesetega leta so ga prijeli Italijani in ga odpeljali v internacijo na Rab, potem pa na sojenje v Ljubljano. Tu je nekaj časa preživel v zaporu, potem pa so ga poslali na Reko in v Gonars, kjer je dočakal razpad italijanske vojske. Sledilo je dolgotrajno in nevarno pešačenje domov v Črnomelj, kjer je takrat že bilo osvobojeno ozemlje. Partizanski vojski je Polde Šterk dal svoje znanje in delovne sposobnosti. Ni se boril s puško v roki, njegovo orožje so bila šivanka in škarje, z njima pa je oblikoval uniforme in titovke slovenskemu glavnemu štabu. Z njim je delil svojo usodo v tistih najtežjih časih in tudi to je bil način za izkazovanje domoljubja. Po vojni je Polde postal samostojen obrtnik. To v tistih časih ni bilo ravno zavidanja vredno. Bolj so bile čislane kolektivistične parole, tudi po-stavaštvo. Tisti, ki je delal na svoje, pa četudi dolgo v noč, po osemnajst ur na dan, je bil izven dogajanj, dober le za eno stvar: »Ta pridno dela, tega je treba obdavčiti!« No, preživelo se je, tudi družino je Polde spravil pokonci, bolj ga tare spoznanje, da se ista miselnost še vedno ohranja do današnjih dni, v širšem jugoslovanskem smislu, kjer tisti, ki nekaj dela in ustvarja, ni nič vreden, je le delaven konj, na katerem bi najraje jezdili vsi, zraven pa mu še ukazovali, kako naj dela, kako naj se obnaša in koliko naj daje v skupni koš, ki ne pozna nobene mere in dna. To so tisti oblaki, ki zateinnujejo jesensko sonce upokojenega krojača in rodoljuba Poldeta Šterka iz Kočevja pri Črnomlju. TONE JAKŠE ANDREJEVA »BOMBA« V zbirki Nova slovenska knjiga je pri Mladinski knjigi izšlo svojevrstno prozno delo, ki ga je težko opredeliti, saj bi ga lahko z enako točnostjo označili kot potepuški roman ali kot romansirano avtobiografsko pripoved, kot roman o drogah ali pa kot zapis toka zavesti skozi žlobudro spominov. Naj bo karkoli že, knjiga Andreja Moroviča Bomba la petrolia je tu, z njo vred pa, če ne že kakovostno, pa vsekakor nenavadno, mestoma vznemirljivo branje. Junak pripovedi je neprilagojen posameznik, ki izhaja iz totalnega individualizma. S takega položaja je seveda naravnan v spore z vsem, kar tako ali drugače omejuje svobodo posameznika, od družbenih norm do ustanov. Najbolj izražen je ta spor z armado, v katere kovačijo bratstva nikakor noče. V boju s to institucijo je pripravljen kot nekakšen svetnik povsem novega kova na skrajni asketizem, na stradanje in uničevanje last- BOMBA LA IM- H« >1.1 \ nega telesa. Povejmo, da na koncu junak zmaga in ga iz vojske izvržejo kot za služenje v JLA trajno nesposobnega duševnega bolnika. Samo-uničevanje, ki priplava na vrh v popolni svobodi junaka, da dela, kar mu je po volji in na voljo, junaku tudi sicer ni tuje, saj kaj naj bi bilo drugega omamljanje z drogo in spolnostjo, čemur se vdaja, ko se klati od Finske do Benetk, od Kopra do Avstralije, med druženjem s tipi vseh vrst, zdaj na parketu meščanskega salona, zdaj v najbolj zanikrni luknji velemestnega geta. O vsem tem piše avtor povsem odkrito in prostodušno, tke v gosto tkivo pripovedi, ki je napisana v posebnem jeziku, Prepletenem s slangom in z značilnim antropomorfnim izražanjem in primerjavami, četudi branje Morovičeve Bombe zaradi tega ni prav lahko, pa se novost vseeno splača vzeti v roke. M. MARKELJ PET KLASIKOV Zbrana dela slovenskih in pisateljev, ta klasična zbirka, so pred kratkim postala bogatejša še za pet knjig; skupno število se je tako povzpelo na 162, pri tem pa zagotovo ne bo ostalo, saj Državna založba Slovenije in glavni urednik zbirke France Bernik načrtujeta v doglednem času zaokrožiti Župančičevo, Vorančevo in Finžgar j evo Zbrano delo, nedokončani ne bodo ostali Aškerc, J. Kozak in Gradnik, zbirko pa bodo kmalu polnile knjige Leskovca, Jarca, Kocbeka, Majcna in drugih klasikov. Med tokratnimi knjigami kar tri prinašajo pisma. Slednja zaključujejo Zbrano delo Lojza Kraigherja. Dokaj naslovnikov je moral upoštevati urednik D. Moravec, da je v treh sklopih povzel korespondenco pisatelja, ki je imel za sodobnike pisce več generacij in je z njimi prek pisem razčlenjeval raznovrstna vprašanja slovenstva. Dopisoval si je z Župančičem in Cankarjem ter drugimi iz časa moderne, med vojnama tudi z Iz. Cankarjevem F. in J. Kozakom in Bevkom, po zadnji vojni pa s Klopčičem, VI. Levstikom in B. Zupančičem. Po urednikovem mnenju še ni pravi čas za objavo na moč intimnih Kraigherjevih pisem ženi in sinu, politiko Borisu, pričujočo knjigo pa ob nepogrešljivih opombah dopolnjujeta še imensko in vsebinsko kazalo desetih knjig Kraigherjevega Zbranega dela. Druga pisemska knjiga Otona Župančiča še zdaleč ni izčrpala te plati pesnikovega ustvarjanja, pisma raznim kulturnim delavcem, pisateljem in skladateljem imajo za izhodiščno šole 1911. leto, potemtakem urednika J. Mahniča, ki je na predstavitvi izpostavil imenitni slog Župančičeve ko- respondence, čaka še obilo dela. V 11. knjigi Zbranega dela Prežihovega Voranca je uredniku D. Druškoviču uspelo priobčiti le slabo polovico od 444 enot pisateljeve korespondence. Tako bo v Vorančevo dopisovanje s številnimi za slovensko literarno in politično zgodovino pomembnimi osebnostmi v celoti razvidno šele po izidu naslednje knjige, ki bo s potrebnimi kazali zaključila Vorančevo Zbrano delo. Anton Aškerc je bil med prvimi uvrščen v zbirko; po dveh knjigah je njegovo Zbrano delo zastalo za več desetletij, urednik V. Novak pa zdaj skuša nadoknaditi zamujeno. Tako četrta knjiga prinaša tri Aškerčeve pesniške zbirke, prvič objavljene v obdobju 1907—1909; to so Junaki, Jadranski biseri in Akropolis in piramide. V času nastanka omenjenih zbirk je Aškerc objavil veliko pesmi tudi v revijah, a ker jih pozneje ni uvrstil v svoje knjige, bodo znova dostopne v dodatku k eni od naslednjih knjig Aškerčevega Zbranega dela. Zbrano delo Juša Kozaka ureja in opombami opremlja J. Munda. Za drugo knjigo je urednik izbral prozo dvajsetih let, ko je pisatelj življenjsko in pisateljsko dozorel. V samostojni knjigi sta tedaj izšli povesti Beli macesen in Lectov grad, od preostalih enajst Kozakovih proznih besedil iz tistega časa pa jih sedem doslej še ni bilo deležnih ponatisa. USPAVALNI PEKEL čeprav se je Cveto Prežel) izšolal za elektrotehnika in si s tem poklicom že več kot dve desetletji služil kruh v črnuški tovarni transformatorjev, pa se je notranje že kot srednješolec opredelil za poezijo, ki jo od takrat ves čas tudi marljivo piše. S sedemnajstimi leti se je prvič predstavil širši javnosti v Sodobnosti, pet let kasneje pa je že ugledal svojo prvo pesniško zbirko Oči. Tej je sledila druga, Iz mojega sveta, in nato še tretja, Imenujem te. Potem je skoraj za desetletje in pol utihnil vse do letos, ko je izšla pri mariborskih Obzorjih v sodelovanju s tovarno, kjer je zaposlen, njegova nova, četrta zbirka Uspavani pekel. Kakšno poezijo prinaša najnovejša Prežljeva zbirka? Na to vprašanje nikakor ni moč odgovoriti venem mahu, predvsem pa ne popolno. Splošnejši del je vsekakor zajet v spoznanju, ki pravi: kot da se je občutenje trpke strani sveta občutljivemu človeku pre- Zabeleženo _ LECTOVO SRCE Pred kratkim je pri Mladinski knjigi izšla nova knjiga v zbirki Sledi, ki skuša z besedili domačih avtorjev ohranjati polpretekle in pretekle čase kot zakladnico našega skupnega zgodovinskega spomina in kulturne dediščine. Kot peta je izšla knjiga Lectovo srce Iva Zormana. V knjigi je 26 črtic, v njih pa so zapisani pisateljevi spomini na mladost v predvojnem Kamniku. Iz njih lahko razberemo tudi nekatere kulturnozgodovinske značilnosti takratnega Kamnika, kot je npr. znamenito odkritje mamutovih kosti, kamničanka — prva kamniška parna lokomotiva in mit o lepi Veroniki,ki ga Kamničani zelo dobro poznajo. Nekaj teh zgodovinskih dogodkov in pomembnih zgodovinskih obeležij prikazujejo tudi priložene fotografije. Pisatelj se v svojih črticah ni trudil, da bi bil dokumentaren, prisluhnil je le svojim spominom. J. ŽAGAR točilo v verze! Res, Cveto Pre-želj je človek, ki se s svojo poezijo, s pesmimi Uspavanega pekla, dotika mnogih bivanjskih pojavov od rojstva človeka do njegovega prenehanja in položajev, ki jih določa človekovo vsakdanje pehanje po poligonih življenja in družbe, vse do iztrošenosti in zavrženosti v minljivem spominu. Pesniku je blizu svet podrejenih in zasužnjenih, to pa je svet vsakršnih navadnih ljudi, ki se zaveda nevarnosti, da se nenehno ponavlja in oživlja, kar je sicer že bilo odpisano. Kajpak ta svet ni obsojen na nekakšno statičnost, ni podrejen že vnaprejšnji vdanosti v usodo, temveč se še kako krčevito upira, da ne bi bil to. To ni svet, ki bi ga določala trajna urejenost, slednja je lahko le navidezna, saj se pod krhko skorjo negibnosti nenehno nekaj dogaja in včasih tudi s pomočjo pesnikove ustvarjalne volje izbruhne na površje, čeprav sprevrženo v ironijo (npr. Podoba raja). Prežljeva poezija je vsa prežeta z mikavnostjo, preprosto izpovedna in nezapletenega izrazja, ki pa zna biti izbruše-no in ustvarjati tisto nadgradnjo, ki bralcu ne le daje estetsko uživanje, ampak ga bogati tudi s snovjo za razmišljanje. I. ZORAN NEPLODNOST Slovenska strokovna literatura je bogatejša za pomembno knjižno novost. Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Neplodnost, ki jo je pod uredniškim vodstvom Helene Me-den-Vrtovec napisalo 24 slovenskih medicinskih strokovnjakov. Kot strokovni projekt in založniški podvig je knjiga pravi čudež, kot se je izrazil eden od udeležencev predstavitvene tiskovne konference, saj je z njo tako imenovana ljubljanska ginekološka šola potrdila svojo vpetost v sodobne tokove stroke, hkrati pa je slovenski narod kot maloštevilna in zategadelj pri takih založniških projektih nedvomno precej omejena skupnost dokazal svojo intelektualno in ustvarjalno moč. Knjiga je po svoji osnovni usmeritvi strokovna, torej namenjena medicincem in tistim, ki bodo to postali, vendar to ne pomeni, da je nedostopna tudi laičnemu bralstvu. Ker je problem neplodnosti vse bolj aktualen v sodobni družbi in ker knjiga vprašanja človekove reprodukcije, če temu tako rečemo, razvija od samih osnov, je vsekakor njena vrednost kljub vsej strokovnosti tudi širšega pomena. Vsebina knjige je zasnovana tako, da začenja z obdelavo normalnih procesov, ki sodelujejo pri oploditvi, od anatomskih, fizioloških, genetskih, endokrilnih do imunskih dejavnikov, nato pa se avtorji posvetijo patologiji teh procesov, diagnostiki in načinom zdravljenja. Besedilo spremlja obilje slikovnega gradiva, od skic in prikazov do diagramov. MiM IZBRISI Na pesniški poti Nika Grafenauerja, kjer vsaka zbirka ; predstavlja novo postajo, kot je dejal pesnik sam ob predstavitvi svoje nove knjige Izbrisi, ki je pred kratkim izšla pri Državni založbi Slovenije, je bila s to zbirko postavljena peta postaja, če med mejnike pesnikove ustvarjalne poti seveda ne štejemo številnih pesniških zbirk za otroke. Po mnenju nekaterih poznavalcev Grafenauerjeve poezije je z Izbrisi zaznamovana pesnikova najzrelejša in doslej najboljša pesniška postaja. V Izbrisih se je Grafenauer naslonil na klasično formo, elegijo, kot lahko razumemo iz označbe v podnaslovu zbirke. Seveda pa ne gre za to zvrst v klasičnem pomenu. Grafenauer ostaja bolj ali manj hermetičen poet, česai ne izbriše niti za pesniški zbirko dokaj nenavaden do datek — komentirane opombe z razlagami, kako razumeti nekatera dejstva, ki so v temeljih sporočila zbirke. Zakaj 17.000 mark ni 17.000 mark? Novomeška gradbena afera je z odločitvijo ljubljanskega temeljnega tožilstva, da odstopa od kazenskega pregona zoper obdolžene zaradi pomanjkanja dokazov, doživela svoj sodni konec. Kakršenkoli je že bil, je za večino prinesel olajšanje. Dvoletne negotovosti je bilo tako namreč konec, mnogi so pričakovali, da bodo s tem tudi dogodki iz predlanskega leta utonili v pozabo. Toda domala isti dan, ko je bila znana odločitev ljubljanskega tožilstva, je bila javnost zasipana z očitki o montiranem procesu v Novem mestu, ki da je imel politično ozadje. Domala vsi klici k politični in moreni rehabilitaciji obtoženih so povezani s takšnimi namigi. Novomeška politika je svoje o njih že rekla, kaj pa o tem in dogodkih iz predlanskega leta pravi Niko Bricelj, temeljni javni tožilec iz Novega mesta? Njegovo ime je med takšnimi in drugačnimi zapisi v tisku pogosto omenjano, navsezadnje je bil gradbeni spis dolgo v njegovi pristojnosti. Deset vprašanj smo pripravili zanj, toda preden je nanje odgovoril, je opozoril na naslednje: »Nekateri odgovori nemara ne bodo tako natančni, kot bi lahko bili. Prvič zato, ker se je afera pričela sredi aprila 1987 in se s formalnim zaključkom preiskave končala decembra istega leta ali januarja 1988. Spis sem po končani preiskavi temeljito proučil, vendar je bila februarja 1988 zadeva po sklepu Višjega javnega tožilstva prenesena v reševanje ljubljanskemu tožilstvu. Od takrat je preteklo leto in pol, zato se vseh podatkov in podrobnosti ne spominjam. Drugič zato, ker je del spisa na ljubljanskem Temeljnem tožilstvu in z njim ne razpolagam, tako da si ne morem osvežiti spomina. Tretjič pa zato, ker so bila nekatera obdobja procesa zelo intenzivna, druga pa spet manj in mogoče je, da kakšna časovna opredelitev dogodka ni povsem taka, kot se je spominjam.« • Očitki na račun domnevnega političnega obračuna v Novem mestu ne pojenjajo, med najbolj glasnimi je bil Te-lex, ki je ne tako dolgo nazaj celo zapisal, da se je gradbena afera pričela v tesni špa-noviji občinskih ortodoksnih političnih sil, organov pregona in dela podjarmljenega lokalnega tiska. Kakšen je vaš odgovor na tovrstna namigovanja? »Trditve o pričetku afere v lesni španoviji političnih sil, organov pregona in lokalnega liska so, vsaj kar zadeva delo Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu, brez osnove. Prav tako mi ni bilo in mi ni nič znano o kakšni španoviji drugih organov ali organizacij, ki so jim prav tako bili ali so jim še namenjeni takšni očitki. Predstavnik UNZ Novo mesto me je v skladu z določbo zakona o javnem tožilstvu o sodelovanju med organi za notranje zadeve in tožilstvom litin ali dva pred prijetjem prvega osumljenega seznanil z njihovimni dotedanjimi ugotovitvami. Vse do takrat pa tudi nikoli kasneje od nikogar nisem slišal, da se to imenuje .španovija’«. • Ali ste pripravljeni komentirati odločitev o odstopu kazenskega pregona zoper udeležence gradbene afere? »V tožilski organizaciji obstaja več kot 10 let staro navodilo o notranji organizaciji in poslovanju javnih tožilstev v SR Sloveniji. In to navodilo v 39. členu izrecno prepoveduje tožilskim funkcionarjem, da bi pri stikih z občani in pri obvestilih izražali svoje osebno mnenje o pravilnosti odločitev ali dejanj, ali da bi dajali izjave o verjetnem izidu posamezne zadeve. Očitno so mišljene odločitve in dejanja drugih tožilskih funkcionarjev, 1 pa tudi pravosodnih in drugih I organov. Komentiram lahko j le lastne odločitve, ne pa odlo-j čitve Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani o odstopu od pregona« • Ob takšnih in drugačnih j odmevih v tisku ni bilo nikjer zaslediti tega zanimivega podatka: sodni izvedenec inž. Darko Maligoj je v svojem izračunu kot najmanjšo razliko med zneskom, zapisanim v pogodbi, in dejansko vrednostjo v pogodbi dogovorjenih del navedel 335 starih milijonov. V obrazložitvi ljubljanskega tožilstva za odstop od pregona piše, da ta znesek ne daje dovolj razlogov za to, da so obtoženi storili očitano dejanje. Po takratni tečajni listi predstavlja ta znesek danes — reci in piši — 17.365 DM. »Sodni izvedenec inž. Darko Maligoj je podal svoje mnenje in je v dopolnitvi preiskave, ki sem jo zahteval v novomeški fazi zadeve, mnenje dopolnil. Če se prav spominjam, je bil v zvezi s tem tudi enkrat ali dvakrat zaslišan in je nekatere stvari pojasnil. Izračunal je razliko med zneskom v pogodbi in vrednostjo opravljenih del, hkrati pa opravil nekatere druge izračune za različne variante. Spominjam se, da je naredil tudi izračun, kije bil po mojem mnenju pomemben za celotno zadevo. Gre za razliko med pogodbeno ceno in ceno opravljenih del v okviru pogodbe, kot tudi razliko med plačanimi deli in vrednostjo vseh opravljenih del. Ena od teh izračunanih razlik je bila morda tudi v višini 335 starih milijonov. Lahko rečem le, da je bil tisti za zadevo pomemben izračun višji od 300 starih milijonov in manjši od 350. Lahko tudi, da je znesek 3,350.000 din v tistem času predstavljal vrednost 17.365 DM. Toda v obstoječi zakonodaji takšno vrednotenje ni dopustno, za potek vsakega kazenskega postopka velja cena iz časa storitve zatrjevanega kaznivega dejanja. To je sicer splošno znan problem naše kazenske zakonodaje, ki je še posebej aktualen ob sedanji inflaciji, bil pa je aktualen tudi ob nižjih inflacijskih stopnjah. Toda tako pač je. Seveda pa lahko vsakdo med nami za svojo osebno informacijo preračunava neko preteklo ceno v vrednost marke, dolarja itd. V obstoječem kazenskem pravu pa valorizacija pretekle vrednosti ni dopustna.« • V javnosti je bilo slišati očitke — tako so govorili tudi nekateri časopisi — da so prvotni izračun, ki je govoril o 1,4 stare milijarde din razlike med pogodbeno in vrednostjo dejansko opravljenih del na eni stanovanjski hiši, skonstruirali uslužbenci UNZ Novo mesto. Je kasnejša preiskava potrdila takšne očitke? »Najprej moram reči, da se točnega zneska v zahtevku za preiskavo ne spominjam, je pa ta, ki ga omenjate, približno točen. Ni govora, da bi to številko skonstruirali kriminalisti UNZ Novo mesto. To, kako je bil ta znesek izračtfhan, sem pojasnjeval že v člankih, objavljenih v Delavski enost-nosti, Teleksu, Mladini in 7D. Ker je dogajanje odmaknjeno, bom nekaj stvari ponovil. Pri gradnji obeh hiš je bila vodena gradbena knjiga, ki je bila zasežena. Po podatkih te knjige, ki jo je vodil eden od delavcev GIP Pionir, potrjeval pa nadzorni organ obeh investitorjev, so v GIP Pionir izračunali vrednost dela. Po gradbeni knjigi je ta za eno stanovanjsko hišo znašala okoli 16 milijonov din. K temu je bila prišteta še vrednosrdel, ki so bila prav tako opravljena, vendar v gradbeni knjigi niso bila be-ležena, prav tako je bila k znesku prišteta še vrednost nekih drugih del, ki se jih ne spominjam (točni podatki so v spisovni dokumentaciji). Seštevek vseh teh treh postavk je bil 31 milijonov din. Od tega zneska so bila odšteta plačila investitorjev, ki jih je bilo oko- li 6,500.000, razlika med izračunano vrednostjo vseh opravljenih del in plačili je tako znašala 1,4 stare milijarde din za eno stanovanjsko hišo. Vrednosti za opravljena dela so v GIP Pionir povzeli iz nekega obračuna (iz spisa bi se dalo ugotoviti, katerega) ali podobnega dokumenta za gradnjo nekega bloka v Krškem v tistem času (poletje 1986). Med cenami za gradnjo v Krškem in Novem mestu so zagotovo obstajale razlike, vendar ne bistvene. Ne vidim torej nobenega razloga, zakaj naj bi o takem izračunu v tedanji fazi postopka (šlo je za ovadbo) dvomil, saj si cen niso izmislili kriminalisti, niti jih niso kar tako zapisali v gradbeno knjigo opisanih del. Drugo pa je seveda vprašanje, ali so bile pri gradnji tistega bloka v Krškem zaračunane realne cene, kar bi bilo normalno moč pričakovati. To bi morala razrešiti sodna preiskava, prav tako tudi to, ali so bila vsa v gradbeni knjigi zapisana dela res opravljena. Preiskava ni nikoli zanikala tega, da pri izračunu, ki je dal znesek 21 milijonov din, nista kot temelja služila gradbena knjiga in cene za blok v Krškem. Govor je bil le o tem, da so cene iz krškega obračuna previsoke, prav tako sporne so bile količine, izmere in naveden delovni čas v knjigi. Nikjer pa ni bilo nobenih pripomb, da bi si kriminalisti cene izmislili sami ali da bi morebiti za svoj izračun uporabili kake kasnejše cene.« • V javnost je bil prav tako vržen očitek, zakaj je bilo sploh potrebno, da ste o pričetku preiskave obvestili javnost in tako sprožili val takšnih in drugačnih komentarjev po sredstvih javnega obveščanja. »Menim, da je to zelo zanimivo vprašanje. Za objektivno oceno o tem, kdo je sprožil val takšnih in drugačnih komentarjev v tedanji začetni fazi postopka, je potrebno le prebrati časopisje iz tistega časa. Zlahka bi ugotovili, da to nisem bil jaz, niti kdo drug iz Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu. O obveščanju javnosti obstaja v tožilski organizaciji SR Slovenije posebno navodilo. To med drugim določa, da javna tožilstva obveščajo tisk na lastno pobudo o vseh pomembnih postopkih v kazenskih zadevah, ki so vzbudili posebno pozornost javnosti, ali za katere menijo, da javnost mora biti informirana. Pobudo za informacijo lahko dajo tudi novinarji sami. Navodilo prav tako določa, da obvestila tisku ne smejo škoditi časti in dobremu imenu strank, niti jih premoženjsko prizadeti. Prav tako se smejo obvestila nanašati praviloma le na kratek opis in označbo kaznivega dejanja, katerega je ovadena oseba utemeljeno osumljena, in sporočilo o izvršenih ukrepih tožilca. Moje pobude za obveščanje o tej zadevi ni bilo. Informacijo sem dal le v obsegu, kot ga določa navodilo, dobila pa sta jo novinarja Dela in Dolenjskega lista na njuno zaprosilo. Če sta napisala kaj več, potem sta podatke dobila drugje. Sicer pa je bila ta informacija, ki sem jima jo dal, posredovana kakih 5 do 7 dni po tem, ko so kriminalisti že prijeli enega od osumljenih. Kaj se je med obema datuma dogajalo v novomeški javnosti, je 'verjetno marsikomu znano. Trdim, da je bila tedaj, ko sem novinarjem dajal informacijo, že podana posebna pozornost javnosti. Kdo jo je vzbudil, je drugo vprašanje. Jaz s svojim ravnanjem zagotovo ne. Od teh dveh informacij za javnost pa je potrebno ločiti tisto, ki sem jo saminiciativno dal skupščini občine Novo mesto. Zanjo je obstajal kazen-sko-procesni razlog, kajti dva od osumljencev sta bila delegata zborov občinske skupščine. Po 167. členu Ustave SRS se zoper delegata, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora, katerega član je. Ta člen določa med drugim, da sme zbor vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Informacija ustreznima zboroma skupščine je bila dana istočasno, kot je bila zoper vse tedanje osumljence zahtevana preiskava. Vsebovala je le podatke v obsegu, kot jih dovoljujeta že prej omenjeno navodilo in opozorilo zboroma o njunih pravicah. Tožilstvo pač ni vedelo, ali bosta zbora uporabila svojo pravico, po drugi strani pa je obnašanje enega od osumljenih delegatov do kriminalistov utemeljevalo sklep, da bo do uveljavljanja imunitete prišlo.« • Omenjali smo že pogodbe. Za bralce bo zagotovo zanimivo vaše mnenje o tem, ali sta bili pogodbi, ki sta jih s Pionirjem sklenila Zajc in Kovačič, identični tistim, ki jih Pionir uporablja za vse stranke. Vključno s fiksno ceno, roki plačil, itd. »V spisu je bilo med dokaznim gradivom poleg obeh pogodb, ki jih omenjate, še več drugih, sklenjenih med GIP Pionir, tozd Gradbeni sektor Novo mesto in ostalimi investitorji. Sedaj ne morem reči, ali so bile te pogodbe že priključene k ovadbi, najverjetneje ne, so pa ob koncu preiskave v spisu zagotovo bile. Pogodb je bilo več, vsaj dve z zasebnima investitorjema, ki se ju spominjam po priimkih. In prav ti dve pogodbi sta bili sklenjeni v približno enakem časovnem obdobju kot pogodbi s Kovačičem in Zajcem, nekaj drugih je bilo sklenjenih z investitorji v družbenem sektorju. Pri pogodbah s slednjimi se je pojavljala določba o fiksni ceni, medtem ko te v pogodbah z zasebnimi investitorji zanesljivo ni bilo. Nasprotno. Govorile so, da bo končna cena določena po dejansko opravljenih delih in vgrajenih količinah materiala in po cenah iz predračuna. V teh pogodbah je bila tudi določba o plačilu brezobrestnega avansa v višini celotne predračunske vrednosti. Rok tega plačila je bil določen do datuma, ko naj bi se gradnja pričela. V pogodbi je bilo tudi določilo, da se rok pričetka gradnje podaljša, če naročnik do roka ne izpolni svoje obveznosti. Te pogodbe so vsebovale tudi natančen predračun s količinami in cenami. Za razliko od teh pa pogodbi s Kovačičem in Zajcem takih določb nista imeli. Cena je bila fiksna, specificiranega obračuna količin materiala in cen ni bilo, rok plačila je bil določen v dveh tranšah. Rok začetka in čas trajanja gradnje sta bila določena, ni pa bilo določbe, ki bi pričetek gradnje odložila, če investitorja ne bi do roka izpolnila svojih obveznosti. Sicer pa je to logično ob dejstvu, da Pionir v tem primeru ni zahteval plačila brezobrestnega avansa, prav tako so zanimive določbe o zapadlosti plačila. Če se prav spominjam, je bilo plačilo prvega obroka določeno mesec ali več po pričetku gradnje, medtem ko je drugo plačilo zapadlo v čas, ko bi morali biti gradnji glede na v pogodbi določen čas že končani. Ne motim se preveč, če rečem, da je bil datum plačila druge tranše določen na približno mesec dni po pogodbeno določenem roku trajanja gradnje.« • V čem so bili vaši glavni očitki izvedeniškemu mnenju Darka Maligoja, ki je potem dvignilo toliko prahu? Kot je znano, sodišče kasneje ni ustreglo zahtevi vaših ljubljanskih kolegov za dopolnitev preiskave in zamenjavo izvedenca. Tako novomeško kot tudi ljubljansko sodišče sta za to navajali enake razloge. »Izvedenec je v svojem prvem mnenju opravil izračun dejansko opravljenih del glede na določila obeh sklenjenih pogodb. Pri tem je tudi navedel, da ni opravil izračuna vrednosti nekaterih opravljenih del, ker po njegovem mnenju niso spadala v okviru pogodbe. Ta dela je tudi konkretno naštel. Prav zato je bila dana zahteva, naj opravi tudi ta izračun in to je potem storil. Ne spominjam pa se, ali je bila v pisni zahtevi za dopolnitev preiskave, ki jo je dalo naše tožilstvo in ki ji je bilo tudi ugodeno, postavljena zahteva, da se pojasnijo razlike v cenah, ki jih je izvedenec jemal za svoj izračun, in med cenami, ki so bile za nekatera istovrstna dela in materiale zaračunane drugim investitorjem. Če te zahteve v preiskavi ni bilo, so bila ta vprašanja izvedencu zastavljena ob nekem zaslišanju. Vendar po moji oceni te razlike niso bile dovolj pojasnjene, to bi lahko storili le ob sodelovanju izvedenca in predstavnikov Pionirja. Zahteve ljubljanskega tožilstva za dopolnitev preiskave pa ne morem komentirati, sicer pa lahko sklep navsezadnje naredite sami, glede na moje stališče o teh vprašanjih v tisti fazi, ko je postopek tekel še v Novem mestu.« • Ne glede na zavrnjeno zahtevo se je tožilec v Ljubljani potem odločil in obtožnico vložil. Zaradi številnih pripomb mu je bila vrnjena. Zagotovo ste obtožnico videli, kakšen je vaš komentar k njej? »Res sem videl in tudi prebral obtožnico ljubljanskega tožilstva, vendar jo ob upoštevanju že omenjenega navodila ne morem komentirati.« • V Mladini smo lahko prebrali izjavo enega od udeležencev afere — šlo je za Mihaela Jalovca —, da so bili dnevi, prebiti v nacističnem logorju, prava malenkost v primerjavi s tistimi dvainštiridesetimi dnevi, ki jih je preživel v novomeških zaporih. Tudi to je zapisano, da ste Jalovca namesto na obljubljeno praznovanje 1. maja v krogu svoje družine nagnali nazaj v zapor, potem ko od njega niste izsilili priznanja. Ali dobesedno: »Bricelj je popenil, tresnil z blokom in napotil Jalovca nazaj v zapor.« »Po naključju mi je članek v Mladini, ki ga navajate, poznan, pokazal mi ga je znanec. Sicer sem po ustavitvi postopka spremljal članke in komentarje v Delu, Dolenjskem listu in Delavski enotnosti, drugi članki mi niso poznani. Iz Dela sem sploh izvedel, da je postopek v celoti ustavljen, sicer pa o tem niti pred ustavitvijo postopka niti po njej nisem govoril z nobenim tožilskim funkcionarjem, razen s svojimi namestniki. Ne vem, ali je bil Jalovec v nacističnem logorju ali ne, res pa je, da je bil v priporu v novomeških zaporih. Ravnanje s priporniki ureja zakon o kazenskem postopku, nadzor nad priporniki je v rokah predsednika sodišča, v konkret- N A 2r »radi 5koc tonu Tom nem primeru predsednika Temeljnega sodišča Novo mesto Njegova zakonita dolžnost je, da mora vsaj enkrat tedensko obiskati pripornike, lahko po za tak nadzor pooblasti kate- ^ Obuj: 'ag. rega od sodnikov. Ob tem nadzoru je potrebno priporn' povprašati, kakšna je hrana -drugi® K re nike Pnjei kakšna je oskrba z potrebščinami, kako se z nji- ,na n mi ravna, če so za to razlog1, l “ta, Mai STV AR/ Rim do, lahko predsednik sodišča za; |Spn] hteva pogovor s pripornik1 brez navzočnosti nadzornikov ali paznikov. Po zakonu sme biti pri teh obiskih navzoč tu- n di javni tožilec, vendar sam tank doslej na takšen obisku Sem- can, sem bil, niti nisem prosil z& -AN prisotnost. Kolikor mi je znano, predsednik novomeškega sodišča to nalogo redno izpel njuje in jo je tudi v preteklost1 Če je imel Mihael Jalovec med priporom kakšne pripombe, potem bi jih lahko posredovan in dobil tudi ustrezna pojas-nila. Nobenega razloga ne PaZ'[ nam, da bi se z Jalovcem ko pripornikom ravnalo drugače kot z drugimi. Kolikor imam vpogleda v režim dela s Prl' pomiki (del prostorov novo- ^ meškega tožilstva je nad Prjf tov stori zaporov), pa lahhko W bj j vem le, da ne kaže noben jg f podobnosti z režimom v nacr stičnih logorjih, kot to poznam iz knjig, člankov in pripove- -I Z vila S: dovanj. Lastnih izkušen) ni- j S, Ra mj. Ljasunn izr.udvi*i .. mam. Toda če je to, kar trd'J.ah |Se® lovec o režimu v novomeški g priporih in nacističnih log® jih res, potem imamo o sleo- j njih jaz in še mnogi drugi p ■ polnoma napačne predstave-Spominjam se, da je pred majem 1987 res prišlo do z* slišanja Mihaela Jalovca Pr®.| preiskovalnim sodnikom- D, je to zadnji delovni dan F® prazniki, ura je bila blizu ko ca delovnega časa. To še z leč ni bilo prvo zaslišanje j1 lovca v tem postopku, iz d članka v Mladini je razvid” j da je bilo zaslišanje v n zvezi s priporom. In res je d tako. Pri tem je potrebno P znati nekatere določbe kaze skega postopka o priporu-b od teh govori, da sme biti ou dolženec po sklepu prelSnkJ: *“! valnega sodnika pridržan n 1 m. več mesec dni od dne, ko mulc gola bila vzeta prostost. Druga S feb; vori o tem, da sme med Pr® , V kavo preiskovalni sodnik o men praviti pripor le v soglasju sam javnim tožilcem. Soglasje vdre potrebno, če se pripor odp® jrati lja zaradi preteka roka v® cel« dar za odpravo pripora s ” i naiI glasjem javnega tožilca m P | ruSe V Jejo. sveti >ezni lavi, l'j,c do n sob ,'zloj gid&jem javnega - - - jj. | > trebno prav nobeno novo za ^ šanje obdolženca. A je do tes ^ vseeno prišlo. Zastavlja ^ vprašanje, zakaj. Kdo je pobudo za to zaslišanje, kak® ni so bili motivi in razlogi lil SU Ulil IllUllVi lil rLpffl stega? Jaz te pobude nis dal, vem pa, od kod je Pr'.it.' zakaj in s kakšno obrazio vijo. To je bilo znano tudi F iskovalnemu sodniku. P°D. ila in razlog zaslišanja sta znana tudi Jalovcu in mf®^ vemu zagovorniku. Meninu^j ital, nisem upravičen, da pobuu^ ^ lijo Pod Z . 1 «re sivo Viti ve s Pov ka in njegov razlog navaja , i,cj. A . _ vi* v i i _ »_ «»/Mii ^ tarr cah Če to želi, lahko to stori-ostalih treh udeležencev slišanja. Najlaže pa bi top ^ ,pro dal javnosti Jalovec 8®. Ljio ni I resničnega pojasnila bi ■ [Spo popolnoma jasno, ali s®mžgVo | Po\ ne prej in ne kasneje. Tud ,0 da opis morda komu zveni ^ znano. Če mu, se ne moti-j opis je bil v zvezi z meIj za-uporabljen, ne sicer v tej t0 devi, pač pa v drugi, ki )e . ^ skr V ski ut. r pav, pa v ai - - - na določen način povez&n V Mladini tudi piše, d®ap0r- E Jalovca napodil nazaj v z“)\0. I Takšnega pooblastila mm s ben javni tožilec in tudi Ja. ^ f Pa tudi preiskovalni sodni ’ . — nekoliko zlorabljeno '"'P g j vico poditi ima, si te, kolu1 j6 spominjam, ni vzel. Res P 0r, Jalovca napotil nazaj v z 8 ^ [ ker z odpravo pripora 0 j9, S soglašal. Zakaj tega s°Sj ki je bilo v tesni zvezi z U jUi t ljitvijo potrebe po zaS\^:hael ni bilo, najbolje ve M Jalovec.« mIje- • Ali je bilo po vade® 9. nju delo pravosodnih ^.s0 [ v in organov pregona, . delovali v tako ime0" gd. ^ gradbeni aferi od njenegL,c3. kritja pa do njenega r ito opravljeno tudi dovod ^eZ kovno, preudarno 10 spodrsljajev? je ne »Tudi na to vprašam ()d. morem odgovoriti. Lan je govorim le zase, <-eP ae-ocenjevanje lastnega d• j04- hvaležna zadeva: ob raZ*ieziii Ijivih podatkih v P0?3. ne bi fazi postopka tudi sedaj njč ukrepal ali odločal Pra drugače, kot serm«_ ^ M R^jpjA BOJAN Bi " n>grada v Škocjan Žreb je izmed reševalcev 36. na-Wne križanke izbral T. BOŽIČA iz Kocjana. Za nagrado mu je dodelil T aian slovečega pisatelja Franeta nisiča Kolobar, v katerem pisatelj uja čas zatiranja Slovencev v Istri. Vajencu čestitamo in mu želimo ■e pr,J«no branje! a:,. današnjo križanko in pošlji- 11 .v najkasneje do 16. oktobra ! L n^ ov: Uredništvo Dolenjskega ’’ L Germova 3^ 68000 Novo mesto, pnPlsom KRIŽANKA 38. 'I ;RE^TEV 36. KRIŽANKE i. ;.^rav'*na rešitev 36. nagradne kri-i rak*6 ■*?’ brana v vodoravnih vrsti-TM^na: JAN, KRITIK, ME-a MA5ANA> EPIR. ARAK, RA--a STvL TRI- VILENICA, ŠIK, i arVatR,CA’ koksar, aop, it, j"“'tSnajatolasal- hHittiiinii. OJiA JI | NAGRADNA KRIŽANKA 38 | wmk vila& rano °holega n‘ zdra- tovosri1 n6pe6 a samo v neg°‘ J bi niL! nesreča sama na se-'e ie strašnega; strašno i re?ifiIIlirno pričakovanje in ezPlodno upanje. Sam , I. CANKAR no Posebne8a v na-tii m ^llko°d vseh ostolih živih bi- 0 .donaim!J^1izaple‘enih’ ko je č'ovek> n-; s« bakte ln najbolJ preprostih, kot i3 izločati "J.e> J1™ ”• potrebno ne jesti ne h' samim ’ 01 Se ^lm tre^a ne gibati in ne sicer nrJaZmn°^evat‘’ kar vse "lorajo Pri živ?*1! dru8e kreature, da se obdrže d' i ne mr°V150 skupek genske snovi, ki 1 sama č116 rast' ‘n * ne razmnoževati nI vdreti v -C naj t0 doseže, mora virus V' 1‘ati 1 Z1V° in tako reprogrami-n' I ceijjJ n ‘^Produkcijski mehanizem, da ° 1 “amect aL ustva1a‘i nove celice in H ' ruse te° ^ zadne Proizvajati nove vi-a njih Jltvk4.0pravi ta posel namesto S li vm? ' Zlve.eelice po vsiljenih uka-«1 tase,.,- “stvarjajo sestavine, potrebne š- ‘'joln,r.lrUSOV'Jih učinkovitozdru- Podain 0ClJ°’ da se nove legije virusov ?,r„v napade na druge celice. TodS i^kicnska mašinerja! izredno znanstveniki so odkrili nekaj stvor t. Zanimivega. Našli so primitivni vitk’. ‘.Je na "ek način še bolj učinko-Ve snomkUS’ ^ izrabUa viruse in njiho-n~- nosti zase. Gre za tako ime- italijanc. de t0’ ki jo je prvi odkril i virolog Mario Rizzetto. lic boln i,6 ^ P°svečal analizi jetrnih ce-Zamj |„' °ys hepatitisom B. Med anali-cah lii. • , v. nekaterih jetrnih celila I Protein v ’ rf Je bil° videti kot nov ni bil d i i, 'dnem jedru, zanesljivo pa ‘Podbuialoh.epatitisnega virusa, saj je Povsem^0 del°vanje protitelesc, ki so v'rus h ru®a^na °d tistih, ki napadajo i, \*«GS,)“;r6vebi,0le'0' * to J BS cdnJlh letih raziskav so Rizzet-10 hrivnnlc81 Vlrol°gi našli ključ do te k |V npv S 1krvi hepatitisnih bolnikov. 16 i skunki. Crb vzorcib krvi so odkrili 9- genske snovi RNA, zavite t tnji r»r y e-0 v te te r, rt 9, 3» Ji !l tranji plašč iz enakega proteina, kot ga je odkril Rizzetto v jedrih obolelih jetrnih celic. Najbolj presenetljivo je bilo to, da je bil protein vsidran v zunanji plašč, kije pripadal hepatitisnemu virusu. To je bil znak, daje nekako vdrl v zaščitni plašč virusa in si ga prilastil. Na deluje bil torej stvor, ki se do virusa obnaša podobno kot virus do živih celic, je parazit in izrablja sposobnosti virusa v svoje namene. Najnovejše raziskave so nekoliko odgrnile presenetljivo podobo dogajanja, v katero je vpletena skrivnostna delta. Delta inficira samo celice, v katerih je že virus hepatitisa B. Preoblečena v zunanji plašč hepatitisnega virusa, lahko vdre v celico in pri tem uporabi enak trik kot virus. Po vdoru odloži v jedro svojo gensko snov in nato se začne njeno razmnoževanje. Kako to poteka, še ni raziskano in ostaja skrivnost, vendar pa delti nekako uspe, da celični mehanizem razmnožuje njo, in ne virusa. Po vsej verjetnosti se vrine v proces, ki ga celici vsili virus, nato pa si razmnožene delte prisvajajo proteinske plašče, namenjene virusom, ter opremljene z njimi izidejo iz celice na iskanje drugih z virusom okuženih celic in v novo razmnoževanje. »Zares čuden ptič ta delta,« pravi raziskovalec Michael Houghton, kije pred dobrima dvema letoma prvi izpisal del-tine gene. »To je kukavica v kraljestvu virusov. Zlorablja plašč virusa podobno kot kukavica gnezda drugih ptic.« Kaj takega znanost doslej ni poznala. Domneva pa se, da so najbrž v naravi še kakšni podobni stvori, kot je delta, in da so morda odločilnega pomena pri nekaterih malo raziskanih boleznih. Kako je delta nastala in od kod izvira, ne zna ta čas nihče pojasniti. Nekateri strokovnjaki iščejo odgovor v rastlinskem svetu, kjer so znani tako imenovani viroidi. To so izredno primitivna združenja genske snovi, goli cikli RN A, ki ne zmorejo ustvariti niti notranjega proteinskega plašča. Kljub temu pa so lahko uničujoči, saj povzročajo nekatere bolezni rastlin. Ena od njih je bolezen kadang-kadang, ki je uničila na milijone kokosovih palm na Filipinih. Znane so tudi bolezni krompiija, avokada in kumaric, ki jih povzročajo viroidi. Po eni od teorij naj bi se takšen rastinski vi-roid v nekem slučajnem procesu združil z delom RNA v živi celici in začel tvoriti lasten protein ter tako postal parazit, sposoben vseljevanja v proteinski plašč virusa hepatitisa B. »V naravi je vse mogoče. Ko neka molekula že obstaja, so odprte možnosti, da pride do medsebojnega učinkovanja z neko drugo molekulo in nastane nekaj novega. To se dogaja,« pojasnjuje Houghton. Raziskave delte in viroidov potekajo naprej. Za znanost so še posebej zanimive, saj raziskovalci upajo, da jim bo poznavanje in razumevanje sveta teh nenavadnih stvorov pomagalo pogledati v prvobitno delavnico življenja. Dosedanje ugotovitve so nekatere znanstvenike že spodbudile k razmišljanjem,1 da so morda delte in viroidi potomci prvobitne RNA izpred treh milijard let, ki bi utegnila biti prva genska snov v razvoju življenja na Zemlji. MiM (Vir: Discover) Stran od sejma in slave se dogaja vse veliko. F. NIETZSCHE Pritlikava modrost ne bo prepričala z močjo same besede. „ _ B. ZUPANČIČ Bolje je, da spodrsne noga kot jezik. ZENON Opojni led Nova droga »led« ima vse več privržencev — Dolga omama Domiselnost tistih, ki si služijo bogastvo na račun zasvojencev z drogami in širjenjem tega zla po svetu, je očitno precejšnja. Podobno, kot velja sploh za vsako trgovanje in trženje, tudi trg z drogami oblikujeta povpraševanje in ponudba. In če povpraševanje upada, je treba izboljšati ponudbo. A ne samo z zadostnimi količinami drog, marveč velja ponudbo tudi popestriti. Tako prihajajo na trg nove in nove droge. Pred časom je trg z drogami tako rekoč v naskoku zavzel «crack«, zdaj pa nekaj podobnega obljublja še ena nova droga, ki ji pravijo »ice«, po naše »led«. Kot crack tudi led ni popolnoma nova droga, marveč preoblikovana že znana droga. Tokrat gre za kristalizirani metamfetamin, kije bil najbolj priljubljen v šestdesetih in sedemdesetih letih. Takrat so si drogo vzbrigovali, z »ledom« pa je postala lažje uporabljiva, saj je »led« kristaliziran metamfetamin, ki se da kaditi. »Led« seje najprej pojavil na Havajih, kjer je hitro postal droga št. 1. Doza je razmerma poceni, okrog 50 dolarjev, zadošča pa za dvakrat. Omamljenost po »ledu« traja osem ur in več (crack daje le 30 minut omame). Sicer pa »led« zasvoji svoje žrtve prav tako kot kokain, posledice hlajenja z njim pa so resne. Aids v deželi seksa za denar Med turističnimi storitvami na Tajskem so tudi spol-ne avanture — Protiaidsov triletni program Srečni človek je soliden in stvaren, a kogar tepe roka božja, išče veselje in zabave, uganja neumnosti, ukvarja se z malenkostmi. I. CANKAR Tajska slovi po svetu kot turistična dežela. Tamkajšnji turizem pa ne ponuja le udobnih hotelov, ogleda starodavnih svetišč in uživanja eksotike, marveč tudi tako imenovani spolni turizem. Z vseh koncev sveta letijo na Tajsko čarterski avioni, v njih pa se turisti z dovolj debelimi denarnicami peljejo zagotovljenim ljubezenskim avanturam naproti. Agencije, ki se ukvarjajo s tovrstnim poslom, poskrbijo, da vsakega turista čaka v deželi ljubkih orientalskih deklet majhna ljubezenska pustolovščina. Razčus-tvovanim ljudem denarnica ostaja odprta. Zato je razumljivo, da so se tajske oblasti ustrašile aidsa kot hudič križa. Dolgo so tiščali oči zaprte pred nevarnostjo, ki se je razširila v svetu, in niso hoteli nič slišati in še manj govoriti o aidsu. Vendar je bolezen, ki se najbolj širi prav s prostitucijo, le naredila svoje. Če drugega ne, so na Tajskem morali razmisliti vsaj o varovanju lastnega ljudstva in preprečiti, da bi se aids po zaslugi razvitega spolnega turizma nevarno ne razširil med domače prebivalstvo. Zaskrbelo pa jih je seveda tudi, da bi reka turistov ne uplahnila, če bi se število aidsarjev v deželi preveč povečalo. Prav letos se namreč obeta turistični rekord — 5 milijonov obiskovalcev. Odločili so se za triletni nacionalni program proti aidsu, katerega namen je ljudi osvestiti in jih navaditi na varovalne navade. Tako so v orožarno akcije proti aidsu vključili izobraževalne programe, 43 milijonov kondomov in široko dostopne možnosti testiranja. Z vsemi temi ukrepi naj bi Ker denar je vse, za denar se kupijo vsi užitki: estetični, hedonski, logični... le ljubezen se ne da kupiti. N. BERUS Ljudje so najbolj iskreno pobožni, kadar jim gre za nohte. E. FRITZ Najprej naloge Učinkovit izum za nadzor nad video zasvoje-____________nostjo_____________ Računalniške in video igrice lahko zelo močno zasvojijo otroke. Vsa njegova pozornost se usmeri v igranje najbolj popularnih iger, kot so ta čas v svetu izjemno priljubljene igre Nintendo, učenje in šolojta video zasvojenci obesijo na klin. Študije, ki sojih opravili v Združenih državah Amerike, so jasno pokazale, da so otroci, ki veliko ur prežde pred elektronskimi igricami, v šoli slabši od ostalih. Kaj storiti? Prepoved sama po sebi ne zaleže, saj prepovedani sad postane slajši. Obupanim staršem je priskočil na pomoč izumitelj Tom Lo-we, kije sestavil preprosto napravico za blokiranje naprave za igre. Imenoval jo je Domača naloga najprej. Montiranje naprave je opravljeno v nekaj sekundah, z njo pa je mogoče določiti, kdaj in koliko časa bo naprava dostopna otroku. Otrok je tako postavljen pred neizprosno dejstvo, da mora najprej narediti, kar je njegova delovna dolžnost, šele nato je na vrsti razvedrilo in zabava. V kratkam času je izumitelj prodal nekaj desettisočev naprav. Očitno je preče staršev v skrbeh za svoje male video zasvojence. v deželi cvetočega spolnega turizma leta 1991 zmanjšali ali vsaj obdržali število obolelih za aidsom pod 24.000. To število je precej večje, kot je sicer uradno ta čas aidsarjev na Tajskem. Svetovni zdravstveni organizaciji je prijavljenih 9000 primerov okuženih in 30 umrlih zaradi aidsa. Vendar je pravo število verjetno že zdaj precej večje. Zanimivo pa je, da večino okuženih ne predstavljajo prostitutke, moškega in ženskega spola, marveč zasvojenci z drogami, v prvi vrsti uživalci heroina. Med okuženimi je namreč kar 85% zasvojencev. Niso pozabljene Stare sorte jabolk postajajo zopet cenjene in __________iskane___________ Marsikdo se je že odpravil na krajši nedeljski izlet proti Hmeljniku in se peljal mimo starih jablan, ki sojih ob cesti zasadili še grajski. V njihovih krošnjah se še vedno najde kak sadež, droben, vendar posebnega okusa. To so jablane, kijih ni potrebno škropiti in v kleti zelo dobro prezimijo: kosmačke, bobovci, voščenke, karavajke, mušketelčki, urhi, kresničke in rudelčki, kot jim pravijo tukajšnji ljudje. H&et u številkah PLACEPOSVM V 77 V0S& Z&Outsu Trdi udarci usode t - " ^ » ubili r ranili! Iriml v kutv'L te®a tedna s’ lahko ogle-1 tadičnr,PC . denarja oziroma kako I r'k fazvit i? jk'so ‘‘ kupčki v nekate-i^vljenp državah. Z njimi so pred-iW9600 USD, nato pa U76°0). Islandci (17600), dr- žavljani ZR Nemčije (17600) int. Američani so na 10. mestu, na 11. pa Japonci. Naših povprečnih letnih plač na grafu ni, ker tako majhnega kupčka računalnik ne bi izrisal. A številko vseeno zapišimo: po najnovejših podatkih je znašal povprečni letni jugoslovanski osebni dohodek 2856 USD. Kot sin nezakonske matere se je vedno počutil zapostavljenega in nezaželenega med ljudmi. Ko mu je bilo 19 let, seje odločil, da si bo srečo in kruh poiskal daleč od doma, v obljubljeni deželi Ameriki, o kateri je slišal govoriti, daje dežela odprtih možnosti in bleščeče prihodnosti. Prepričan je bil, da zaradi porekla v domačem okolju ne bo nikoli srečen. Lepega dne je zapustil bomo kajžo in v nji bolno mater. Obljubil ji je, da se bo vrnil s kopico zelenih dolaijev in z njimi kupil grunt. Ni mu branila, saj gaje razumela in vedela, zakaj beži od doma; S starim lesenim kovčkom, v katerega je zatlačil nekaj zakrpanih oblačil in popotnico, je odšel iz domače vasi. V svojem srcu je v svet odnesel le sovraštvo do nerazumevajočih domačinov. Ko je po enomesečnem potovanju stopil na obljubljena ameriška tla, se je v hipu zavedel, da je v tuji deželi, kjer ne bo slišal slovenske besede, da bo povsod tujec, da ga čaka trdo delo. Toda pregnal je grenke misli z upanjem, da bo v tuji deželi dobro zaslužil in se bogat vrnil v domovino. Prvo delo je dobil v jeklarni v New Jerseyju. Bilo je težaško delo, v hudi vročini, brez zaščitne opreme, 16 ur na dan. Bival je z drugimi delavci v leseni baraki. Hitro je občutil, da ga domačini nimajo za njim enakega. Bil je priseljenec. Vodstvo jeklarne priseljencev ni maralo in so zato z njimi trdo ravnali. Ko je prišlo do nesreče, so obtožili njega. Priseljenec je kriv, četudi je nedolžen. Moral je na ulico. In spet je bil osamljen in obupan. Nikogar ni bilo, ki bi ga razumel in ga imel rad. Mama pa je bila tako daleč. Nato je odšel delat v rudnik antracita v Wymonško dolino pri Phila-delphiji. Delo je bilo tu še težje in nevarnejše. Zbolel je na pljučih, bolezen pa so še poslabšale bivalne razmere v bednih rudarskih domovih. Spet je menjal delo. Odšel je delat v premogovnik v Pennsylvaniji. Kruh enako trdo zaslužen, rezina enako tanka. Toda tu ga je dočakalo še eno razočaranje. Zaljubil se je v hčer svojega šefa. Domišljavemu dekletu se je mladi fant zdel zanimiv, zato gaje nekaj časa vlekla za nos, nato pa, ko se ga je naveličala, zapustila. Čeprav mož, je veliko noči prejokal. Hrepenenje po domu je bilo vse močnejše. Toda tistega bogastva, ki gaje obljubljal materi in se ga nadejal, ni bilo. Niti za vozovnico domov ni bilo dovolj prihranjenih dolarjev. Zato je vztrajal pri delu v rudniku. Čez čas je spoznal delovno dekle, Poljakinjo po rodu. Prvič v življenju Tako kot pri nas počasi odkrivamo stare dobre sorte jabolk, se tudi Američani, ki imajo velike in razvite plantaže jabolk, vse bolj zanimajo zanje. Že pred leti so jih odkrili in na mah so postala cenjena in iskana. Zopet so odkrili njihov omamni vonj in izraziti sladki ali kiselkasti okus. Toda zaenkrat jih lahko kupijo le na redkih stojnicah, kajti pridelava teh jabolk je bolj zapletena kot na plantažah. Tovrstna jabolka ne obrodijo tako obilno, pa tudi več časa preteče, da začnejo roditi. Ker pa je vse več ljudi, ki povprašujejo po njih, se tudi ameriški kmetje vse bolj odločajo za njihovo pridelavo. V šestih ameriških državah pridelajo kar tri četrtine celotnega ameriškega pridelka jabolk, več kot polovico je rdečega in zlatega delišesa, le 0,5 odst. tega pridelka pa predstavljajo jabolka starih vrst. Njihovi pridelovalci ponujajo na stojnicah poleg jabolk tudi jabolč-nik.jabolčni sok in kis. Čeprav je tudi pri nas že mnogo starih jablan izginilo pod motorno žago ali sekiro, pa je očitno, da so ljudje vse prezgodaj to storili. Svet jih zopet odkriva in hvali njihov okus in vonj. Kaj pa mi, jih bomo dokončno zavrgli? J. ŽAGAR (Vir: Newsweek) seje počutil srečnega. Poročila sta se, čeprav nista imela svoje strehe nad glavo. Veselil seje dne, ko se bosta z ženo vrnila domov in jo bo predstavil materi. Toda usoda je namenila drugače. Iz domovine je prišla žalostna vest: matije umrla. Spoznal je, daje izgubil tudi dom. V domovini ni imel nikogar več. Sklenil je, da si bo dom ustvaril v Ameriki. Delal je veliko, preveč za skrhano zdravje. Posledice so se kmalu pokazale: zbolel je za tuberkulozo. Nesreča pa še ni mirovala. Nekaj let po rojstvu, sina, ko se mu je prihodnost ponovno kazala svetlejša, ga je doletela nova nesreča. Žena je umrla za kolero, ki seje širila med bednimi priseljenci. Za otroka je poskrbela neka poljska družina, sam pa seje vrgel v delo in pričel graditi hišo. Ko je še zamenjal službo in dobil delo v kovinarski tovarni, so se razmere obrnile nekoliko na boljše. Toda ponovno trd udarec usode: njegov sin, ki je medtem odrastel in se šolal, da bi imel boljše življenje, se je s prijateljevim motorjem smrtno ponesrečil. Tako je ostal povsem sam. Izgubil je vse, kar je ljubil. Počutil seje starega in odvečnega. Potrtega ga je hitro dokončala bolezen. Umrl je v bednih okoliščinah, sam, brez denarja, brez svojcev. MAJA POTA IN STJ»* Enaintrideset nalog za varnost Čeprav je bilo v okviru akcije »-10 odstotkov« veliko narejenega, varnost ni boljša — Veliko obnovljenih cest v novomeški občini NOVO MESTO — Že v prejšnji številki DL objavljeni podatki o številu prometnih nezgod in njih posledicah na dolenjskih cestah v prvem polletju dovolj zgovorno pričajo o tem, kako pičli so rezultati 1. januarja letos pričete akcije »-10 odstotkov«. Resnici na ljubo pa ob tem vendarle ne gre prezreti, daje bilo za prometno varnost prav po zaslugi ahcije veliko narejenega. Dokaz več pač, da bo treba za večjo varnost spreminjati tudi naš značaj za volanom. VLOM V KIOSK — Novomeški miličniki so bili 28. septembra dopoldne obveščeni, daje nekdo ponoči vlomil v kiosk na kolodvorski cesti, last TTG Slovenija-turista iz Ljubljane. Storilec je v kiosk splezal skoz okno, odnesel pa nekaj denarja, cigaret in žganje. Škode je za 550 tisočakov. OKRADEL STROJE — Neznan storilec je prejšnji teden z delovnih strojev, ki jih je novomeško Cestno podjetje pustilo na parkirnem prostoru v Bučni vasi, odvil nekaj delov. Cestaiji so oškodovani za 1,400.000 din, predrzneža pa še iščejo. V BIFEJU JE KRADEL — V bife Mojce Krevs ob magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom, v Selih pri Karte-ljevem, je 26. oktobra zjutraj prišel neznan moški. Naročil je pijačo in jo počasi srkal, medtem pa seje Krevsova za hip oddaljila od tolične mize. To je neznanec izkoristil in ji zmaknil 950 tisočakov ter pobegnil neznano kam. OB KOLO Z MOTORJEM — 29. septembra seje 16-letni Zoran Saje na kolesu z motorjem pripeljal v Mokronog; vozilce je pustil pri cerkvi in odšel na avtobus. Ko seje popoldne vrnil, motorčka ni bilo več. Rešila ga ni niti bližina cerkve. Zoran je vsaj ob 9 milijonov dinaijev. Kajti če bi ocenjevali le tisto, kar je bilo v okviru akcije narejenega — pa najsi gre za delo po šolah z najmlajšimi, obnovljene ceste, povečan obsega preventivnega dela miličnikov itd. — potem bi številke morale slediti željam. Žal, še zdaleč ni tako. 33 mrtvih in preko 200 laže ali huje ranjenih oseb to potrjuje. So pa tudi taki, ki se sprašujejo drugače: ali te številke ne bi bile še bolj črne, če vseh teh aktivnosti ne bi bilo? Novomeški izvršni svet je minule dni opravil inventuro opravljenega dela. In tega ni malo: omenimo le obnovljeno cesto s pločniki v Dolenjskih Toplicah, Partizansko cesto v Novem mestu, ce- sto med Žabjo vasjo in Cikavo, pločnika ob magistralni cesti v Ločni in ob regionalni cesti v Vavti vasi, pločnik do naselja Majde Šilc v Novem mestu, obnovljena je bila cesta od Cviblja pri Žužemberku do križišča z lokalno cesto proti Rebri, prav tako je bila obnovljena cesta do konca naselja Reber in še bi lahko naštevali. Ne nazadnje je tu tudi asfaltiranje regionalne ceste med Dvorom in Laščami, kar gotovo ne bo majhen zalogaj, vsaj po obsegu dela sodeč ne; prav tako poteka obnova na cesti med Dobruško vasjo in Škocjanom. Tako dobivajo novomeške ceste naposled primernejšo podobo; ob tem naj omenimo še obnovljeno prometno signalizacijo in še kaj. Sicer pa sije novomeški izvršni svet za triletno obdobje, kolikor bo akcija »-10 odstotkov« pač trajala, zadal kar 31 bolj ali manj konkretnih nalog, za njihovo izvedbo pa določil tudi nosilce. Še zdaleč ne gre zgolj za obnovo in posodabljanje cest, mreža nalog omenja tudi zagotavljanje brezhibnih vozil v prometu, boj proti vinjenosti za volanom, vzgojo voznikov traktoijev, organiziranje zdravstvene službe, preveijanje znanja voznikov, da ne omenjamo vsega. Kako in ali bodo te naloge zaživele tudi v našem vsakdanu, pa ni odvisno ne od izvršnega sveta ne od postavljenih nosilcev, pač pa predvsem od vsakega izmed nas. B. B. OB POTI NAŠEL MINO TREBELNO — Mokronoški miličniki so bili 26. septembra obveščeni o nevarni najdbi. 31-letni Roman Grebenc je na-mreč.ob poljski poti pod vasjo Trebelno našel granato, s prednjim delom zaritQ v zemljo. Ob pomoči pirotehnika je bila na kraju najdbe uničena, ugotovljeno pa je, da gre za ostanek iz NOB. V ISKRI KRADLI ŠENTJERNEJ — Še neznani storilec ali storilci so v noči na 1. oktober preplezali žično ograjo šentjernejske Iskre in tam z dvorišča odnesli okoli 1.000 kilogramov odpadnega materiala, predvsem medenine, in ga odpeljali neznano kam. Iskra je ob najmanj 40 milijonov. Dejanje spominja na romske podvige. MILIČNIKI MED POLHARJI KOČEVJE — Lov na polhe je odprt 25. septembra. Kočevski miličniki pa so bili že dan prej obveščeni, da skupina polhaijev lovi v gozdu pri Trnovcu. Mi-ličniška patrola je tam res dobila tri polharje, ki so ujeli že blizu 250 polhov. Zasegli so jim polhe in škatle. Polhe so nato oddali gojitvenemu lovišču Medved, škatle pa skupaj s prijavo zoper tri prezgodnje polharje (zaradi nezakonitega lova) temeljnemu javnemu tožil- Z AVTOM SE JE PREVRNIL stvu. BREZOVICA — 18-letni Robert Ber-gar iz Novega mesta seje L oktobra ob 19.10 peljal z osebnim avtomobilom od Novega mesta proti Šentjerneju. V Brezovici je srečal drug osebni avto in se mu umikal v desno na neutrjeno bankino, pri tem je trčil v zemeljski rob, nakar seje avto prevrnil v jarek. Voznik in njegov 21-letni sopotnik Boris Pugelj sta se poškodovala in so ju prepeljali v novomeško bolnišnico. Sodišče je razveljavilo statut Inlesa Sporen je bil člen o sprejemanju sklepov DS LJUBLJANA, RIBNICA — Ustavno sodišče Slovenije je pred dnevi razpravljalo o statutu ribniškega Inlesa, točneje tozda Tovarna stavbnega pohištva v Loškem Potoku. Šlo je za sporen člen, ki govori o tem, da delavski svet lahko veljavno sprejema sklepe kar z večino glasov navzočih članov. Zakon o združenem delu pravi precej drugače. Njegov 469. člen določa, da delavski sveti tozdov odločajo o vprašanjih iz svojega delovnega področja z večino glasov vseh delegatov, če seveda ni za odločanje o posameznem vprašanju po statutu ali zakonu potrebna drugačna kvalificirana večina. V vsakem primeru pa delavski svet o svojih vprašanjih vselej odloča s kvalificirano večino. Nič čudnega potemtakem, če je ustavno sodišče odločilo, da morajo v Inlesu sporni člen statuta razveljaviti. PREHITRO JE VOZIL SEMIČ — 13-letni Martin L. iz Vavp-če vasi seje 27. septembra peljal na kolesu z motoijem proti Semiču. Pri hiši št. 46 zaradi prevelike hitrosti ni mogel speljati desnega ovinka, pač pa je peljal kar naravnost v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal 38-letni Mirko Henigman iz Semiča. Martin seje v nezgodi huje ranil in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 12 milijonov dinaijev. Sostanovalko je treščil po glavi VZORNI VOZNIK — Predsednik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jelko Štojs je pretekli četrtek na razširjeni seji sveta izročil zlate, srebrne in bronasto značko republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Značko z zlatim vencem so prejeli Jože Kolman, Anton Uranjek, Mirko Siemenšek, Alojz Golob, Zvonka Felicijan in Elizabeta Ernesti, značko s srebrnim vencem Kristijan Janc, Alojz Kovač, Nada Vodišek in Anton Jeveševar, značko z bronastim vencem pa Anton Blaževič. Na sliki: Lojze Udovč (na levi) z Mal-kovca, delavec baze AMZS na Otočcu, prejema iz rok Jelka Štojsa plaketo vzornega voznika. (Foto: P. P.) PO DOLENJSKI DEŽELI • Resda vest ne prihaja iz uradni1 miiičniških ali inšpekcijskih krogo' zato pa ni nič manj resnična. No^ meščan seje dalj časa pritoževal®1 prebavnimi težavami svojega p®-1 je hiral zaradi hude driske. Možaki psa zdravil zaradi zastrupitve, po5111 ni je gledal vse sosede in jih sumu.' hočejo njegovemu štirinožcu vzet)8 ljenje. Toda rešitev zapletene krimr nalke je bila preprosta. Nekega d®! je namreč spomnil in psu postregel• [ prekuhano vodo iz novomeškega ^ dovodnega omrežja. In glej ga. z'onl ka, driske ni bilo več. Pa se čudifljj da nad prebavnimi težavami tarnainj tisti z občutljivejšimi želodci, kotli ima pes. J • Najcenejši hladilniki za rt niške prikolice so na voljo na carin* rampi novomeškega Revoza. jih zastonj, če vas pri delu seveda zalotijo. Kot niso zalotili neznanca?)-.................zv L-ni i \6ln je dva hladilnika, vredna okoli Id lijonov dinarjev, zmakanil v času®1' 26. in 28. septembrom. , • 54-letna Olga Stariha iz Cn»» lja je ostala brez pravega premo: Nekdo je namreč kdove kako in k J brskal po spalnici in ji iz predala 01® re zmaknil štiri zapestne ure in tih obeskov, vrednih 19 milijonov ^ narjev. Starihovi svetujemo, najs' dni ogleda razstavo »Varovanje ga premoženja« v novomeškem mu JLA. iženf Alojzija D. ima zlomljeno lobanjsko dno TREBNJE — Na srečo seje spor, do katerega je prišlo 27. septembra med 27-letnim Francem P. in 56-letno Alojzijo D. na Račjem selu končal brez najhujšega. Franc P., ki živi na Račjem selu v isti hiši kot Alojzija D., seje doslej s sostanovalko že nekajkrat sprl, najhuje zagotovo prav pred dnevi. Med prepirom je namreč v roke vzel napravo za mečkanje svinjske hrane in z njo Alojzijo treščil po glavi. Poškodbe, ki jih je s tem prizadejal, so bile hude, Alojzija ima celo ugotovljen zlom lobanjskega dna. Prepeljali so jo na zdravljenje v novomeško bolnišnico, zoper Franca P. pa bo podana kazenska ovadba tožilcu. NEPRAVILNO JE PREHITEVAL — 21-letni Zdenko Pandrič iz Županje se je 1. oktobra ob 18.40 peljal z osebnim avtom po magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. Pri Prilipah je pričel prehitevati tovorni avtomobil, takrat pa mu je nasproti pripeljal še neugotovljen voznik osebnega avta. Da bi se izognil trčenju, je Pandrič zapeljal v levo s ceste, se zaletel v zemeljski vsek, nakar seje avtomobil prevrnil. V nezgodi seje huje ranil sopotnik, 53-letni Mato Pandrič, ki se zdravi v brežiški bolnišnici. PREHITEVAL V ŠKARJE — 28. septembra ob 16.00 seje 63-letni Dragu-tin Djurič peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Ruhni vasi je prehiteval tovornjak pred seboj, takrat pa mu je nasproti s tovornim avtom pripeljal 23- nov dinaijev. Z MOTORJEM V AVTO r * Viktor M. iz Novega mesta seje * tembra ob 16. uri na kolesu z 1 ^ peljal po Partizanski cesti v Nove -j iz bolnišnice. Na prehodu za W govini Novotehne je obvozil skup -$! cev, kije prečkala cesto; ko je b>* m) jem na sredi ceste, pa je nasproti1 J avtom pripeljal 44-letni Jožef b™: Straže. Motorist ie zadel V odbip,J Straže. Motorist je zadel v odb>ljy mobila, padel po cesti inse Odpeljali so ga v novomi VELIKA RAZPRODAJA salon pohištva novoles, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 38, telefon 068/25-091 letni Marko Pekolj iz Češnjevka P® J njem. Prišlo je do trčenja, po kate« tovornjak prevrnil, v Pekoljevo v . A; je trčil še 56-letm Danijel Kruši , dovščine. Djurič seje v nezgod1 materialne škode pa je bilo za It*1 6-1« I JEDILNICE, MIZE, STOLI, SPALNICE, KUHINJE, KUHINJSKI POMIVALNIM kolpa-ker S s Popust 40% za gotovinska plačila; dodatni popust 30% za izdelke II. kvalitete ( SPORTVI KOMEVTAR - Kluba prvakinj ni več Konec z rokometom v Šentjerneju — Klub ni le _____izstopil iz lige, pač pa je razpadel_ Še pred nekaj sezonami so bile republiške prvakinje, še lani so bile edini resni tekmec Mlinotestu v boju za naslov prvakinj, danes pa rokometni klub Iskra iz Šentjerneja neobstoja več. Tega marsik-dfi enostavno ne more razumeti Se posebej, ker je bila Iskra pred Pričetkom prvenstva omenjena kot eden glavnih favoritov v boju za najvišja mesta; nihče niti slutil ni, da so se v Šentjerneju že takrat odločili, da p prvi republiški ligi ne bodo več nastopali To navsezadnje dokazuje tudi to, da igralke za to tekmovalno sezono sploh nimajo potrjenih licenc. In kaj je bilo vzrok tej novici ki je osupila slovenski rokometni svet? Uradnega sporočila iz Šentjer-neia ni manj uradno govori o Pomanjkanju denarja, o pomanjkanju ljudi, pripravljenih za delo, skratka o tem, da je klub ostal brez vodstva. Po cesti pa_ krožijo tudi drugačne govorice. Že konec minule tekmovalne sezone je bilo slišati, da v šentjemejskem klubu ni vse tako, kot bi moralo biti igralke so se bojda s tekem in treningov vračale v poznih večernih, da ne rečemo zgodnjih jutranjih 'urah, nekaterim staršem in fan-lomje bilo tega dovolj. Sicer pa to navsezadnje niti ni tako pomembno, pomembnejše je danes odgovoriti na vprašanje, kaj bo jutri s sentjernejskim rokometom. Ne le da ni več članske vrste, ki je bila dolga leta med najboljšimi v Sloveniji, propad kluba je pomenil tudi konec izredno obetavne mladinske ekipe, ene najobetavnejših v republiki V novomeškem rokometnem klubu IMV nad novico iz Šentjerneja niso bili nič manj presenečeni Čeprav ravno zaradi tega sestanka na to temo še niso imeli je njihovo stališče jasno. Jože Bratkovič, predsednik kluba, razmišlja takole:» Vsem tistim igralkam, ki jim je do rokometa in dela, so vrata našega kluba na stežaj odprta. Pripravljeni smo pomagati vsem, še posebej pa smo zaskrbljeni nad usodo mladinske vrste. Z našim pokroviteljem, tovarno IMV, se bomo skušali dogovoriti, da bodo našli denar, s katerim bi to ekipo obdržali skupaj in še naprej delali z njo. Navsezadnje gre za prihodnost ne le šentjernejske-ga, pač pa dolenjskega ženskega rokometa.« Slednjega se v Šentjerneju očitno niso dovolj zavedali Lahko je vreči puško v koruzo, veliko težje bo sedaj začeti znova, če seveda kdo danes sploh razmišlja o čem takem. Naj bo še tako težko in hudo, očitno se bo sčasoma potrebno sprijazniti s spoznanjem, da je šentjemejski rokomet izgubljen za dolga leta. B. BUDJA Vikend je prinesel tri naslove Kolesarji Krke daleč najuspešnejši na državnem prvenstvu v gorski vožnji in dirki na kronometer — Prvaki Majde, Kranjec in Papež_ ROGLA, KOZJE — Tri zlate medalje, štiri srebrne in ena bronasta, takšen je bil izkupiček kolesarjev KD Krka na sobotnem in nedeljskem državnem prvenstvu v gorski vožnji in vožnji in kronometer. Novomeščaiti so tako pobrali domala polovico vseh odličij in bili razred zase, še posebno odmeven je bil njihov uspeh v sobotni gorski preizkušnji na 14 kilometrov dolgem vzponu na Roglo. Napovedi Novomešcanov, da bodo skušali osvojiti vse tri naslove v moški konkurenci, so se uresničile. Majde pri mlajših mladincih, Igor Kranjec pri starejših in Sandi Papež med člani so postali novi državni prvaki. Zanimivo je ob tem dodati, da so vsi trije tekmo dobili s precejšnjo prednostjo, še posebej Sandi Papež, ki je potrdil, da je znova v odlični formi. Kake 4 kilometre pred ciljem je namreč pobegnil tekmecem, ki so le nemočno spremljali, kako si od metra do metra povečuje prednost. Skozi cilj je pripeljal z domala dvema minutama naskoka pred Valterjem Bončo, ogorčen boj pa je razvil za bronasto odličje. V finišu je prišlo do prerivanja, v katerem je Rnjakovič iz Roga zrinil s ceste Novomeščana Glivarja, ki bi sicer bržkone posegel po bronastem odličju, tako pa se je moral na koncu zadovoljiti z osmim mestom. REZULTATI — mlajši mladinci: 1. Majde (Krka)... 5. Zupanc (Krško); starejši mladinci: 1. Kranjec (Krka), 2. Petek (Rog), 3. Bertoncelj (Sava); člani: 1. Papež (Krka), 2. Bonča (Sloga), 3. Melanšek (Merx)... 5. Božic, 8. Glivar, 9. Šebenik (vsi Krka); ženske: 1. Hatala (Novi Sad)... 5. Martina Sajevec, 6. Krnc (obe Krka). Že v nedeljo pa seje prvenstvo nadaljevalo s posamičnimi preizkušnjami na kronometer. Novomeščani so bili na pragu ZLATO IN SREBRO — Sandi Papež je bil poleg Kranjca najuspešnejši udeleženec sobotnega in nedeljskega prvenstva. Zlatu v gorski dirki je dodal še srebro v vožnji na kronometer. S tekmo manj na čelu lestvice ln,es Riko pri moških in Itas Kočevje pri ženskah sta vodilni ekipi moške oziroma _____ ženske SRL — V soboto ženski derbi Itas—Burja tek e^raV S*a ek*pi ribniškega Inlesa Rika pri moških in kočevskega Itasa odigrali ni T man^0I* nasprotnikov, sta vendarle na prvem mestu prvenstvenih razpredel-žel • ZP*ct’ kakršnega ni nihče pričakoval. Vse torej kaže, da imamo v ognju dve Dr **Se bos*a potegovali za naslov prvakov. Ali si to lahko razlagamo kot na-ek dolenjskega rokometa ali stagnacijo republiškega, je vprašanje zase. Najprej TVi 6™“ delu prvenstva. U0-9t RIK°—TERMOPOL 23:21 uvtvi Ribniški rokometaši so se v ci n nfm srečariju pred domačimi gledal- očitn HVil' Z dobro '®ro' čePrav ie bil° n,a „ lmai° še precej rezerve. Igrali so dmp 0llko’ kolik°r je bilo potrebno za , go zaporedno zmago. Predvsem po za- slugi Mateta in Lesarja so v končnici razbili vse upe gostov na morebitno presenečenje. Inles Riko: Lapajne, Šilc, S. Mihelič 2, Marolt, A. Mihelič 1, Lesar 4, Karpov 3, Tomšič 3, Mate 8, Fajdiga 2, Djokič, Gelze. V soboto začetek v II. ligi S Tonetom Krkovičem, novim trenerjem LIK Ko-čevje, o možnostih njegovih igralk • KOČEVJE — Le malo zatem, ko J (one Krkovič od Tineta Knavsa, ki ?wje trenersko delo nadaljuje v Ljub-J a>. prevzel krmilo in vodenje od-Jkanc LIK Kočevja, je že poskrbel j Pttjntno presenečenje. Na parketu ix- športne dvorane mu je uspel etiki met: z ekipo seje uvrstil na pol- kariri tU|™fr 7-aju8os'ovans'<> odboj- “Ne vem, kako bo potem, ko se pri-ne prvenstvo v II. zvezni ligi, toda ŠPORTNE IZ RIBNICE ■N KOČEVJA vset Sodražico in njene krajane je bite,a j novo balinišče velika prido-tani • Posebej, ker so Sodražani dela pr!?Pevali veliko prostovoljnega bali?i,hova tiha želja pa je, da se z nie l*em vključijo tudi v tekmova-Drva rePubbški ligi. Sicer pa so bila , P^kusna srečanja že odigrana. v«a *.enis tudi v Kočevju dobiva vse ŠDPnvr*encev- Sedanja tri igrišča v ti v "e"! Parku Gaj ne morejo spreje-Ijubii r sezata šport ogrevajo. Zato novi em temsa sporočamo veselo °dIočr ncutrudni člani kluba so se Din n1’da Prhnejo akcijo za izgrad-Sevefi°Ve®a kompleksa igrišč. Pri tem slcmZ1 rai-unajo na lastne roke in P1"0 pomoč združenega ■>mno regije. dela in Pred kratkim sta namreč klub Pod n’ °|Vna °rganizacija Melamin bočla 4 sporazum o sponzorstvu, ki pre a/10m.uprave zagotovo prihranil bi| r,L, . eb siv las. Interes za podpis je kivi. *?lranski' klub b° 'me' ?ago-ijjvn denar, Melamin pa reklamo. • S1 čakajo le še rezultate. lja. _ eRljači Rika se pridno priprav-relinMAP.ričetck tekmovanja v drugi člani lIi' V poletnem času so JLa k uba obnovili kegljišče doma re? j,na katerem naj bi letos dosegli iz a.te’k°t jih doslej še niso. Kaj bo 'eba, sc bo kmalu pokazalo. M. GLAVONJIČ zaenkrat lahko povem, da je veselje delati s to ekipo. Vzdušje'v klubu je enkratno,« ocenjuje razmere vsega nekaj dni pred prvenstvenim startom (prvenstvo se namreč pričenja v soboto — op. p.) trener kočevskih drugo-ligašic. Po vsej veijetnosti bo ekipa letos okrnjena za dvoje lanskih imen, Turkovo in Ahačevo, igralki, ki sta rasli s prvo ekipo in katerih odsotnost se bo še kako poznala. Ali to pomeni, da imajo kočevske odbojkarice za letos samo en cilj, obstanek v ligi? Kaj o tem pravi Krkovič? »Vsaka napoved je nehvaležna, tudi ta. Jasno, da imamo cilj tudi prihodnjo sezono igrati v II. zvezni ligi. Mislim, da imamo dovolj kvalitetno ekipo za obstanek v ligi, še posebej, ker bo kvaliteta prvenstva letos nekoli-kanj slabša. Menim celo, da bi se lahko v lanski postavi sedaj potegovali tudi za vrh lestvice.« Kočevke so v pripravljalnem obdobju odigrale vrsto prijateljskih srečanj, na katerih so pokazale odlično formo, kar je pred startom v prvenstvo še kako pomembno. Ob izkušenih igralkah Brigiti Klun, Maji Uran, Andreji Drobnič raste mlad obetaven rod, na katerega bo trener Krkovič lahko še kako resno računal tudi v prvenstvenih obračunih za točke. M. G-č. ŠAHOVSKI KOTIČEK Na hitropoteznem šahovskem tumiiju ŠK Novo mesto za mesec september je zbral Robert Rudman 8 točk in osvojil prvo mestoJDrugjjie bij z ermkim številom • l^la avgustovskem hitropoteznem tumiiju novomeškega kluba je zmagal Maks Rozman. Zbral je 8,5 točke, 7 jih je osvojil Kastelic, 6 Istenič itd. • Na pred dnevi odigranem kvalifikacijskem tumiiju za člansko prvenstvo Sloveni-je v Kranju je nastopilo dvajset šahistov, med njimi tudi trije člani ŠK GIP Pionir Novo mesto. Odigranih je bilo 9 kol po švicarskem sistemu, novomeška trojka Emil Luzar Marjan Kastelec in Maks Rozman pa seje odlično odrezala. Poglejmo vrstni red: 1 .Luzar 7,5 točke, 2. Trata 6,3. Marinšek 6,4. Kastelic 5,5,... 10. Rozman 4 itd. Zmaga Luzaija je bila zelo prepričljiva in seje ta igralec zasluženo uvrstil na člansko prvenstvo SRS. Kastelic je to uvrstitev zgrešil le za las in je tako prva rezerva. • Sicer pa seje člansko prvenstvo Slovenije že začelo. Prvo kolo je bilo odigrano v nedeljo, nastopa pa 12 igralcev, med njimi tudi Novomeščana Emil Luzar in Damjan Plcsec, ki seje na prvenstvo uvrstil neposredno zaradi ratinga (2335 točk). Oba Novomeščana sta prvenstvo pričela z zmagama: Luzarje premagal mojstra Orla, Plesec pa Marinška. DOBIL POKAL SLOVENSKIH MEST — V Celju so podelili tudi priznanja v tekmovanju za pokal slovenskih mest. V članski konkurenci je zmagal Janez Božič in tako dopolnil novomeško bero pokalov. KRŠKO—USNJAR 26:27(10:13) — Krčani po uspešnem startu igrajo slabo. Tokrat so praznih rok ostali doma proti Usnjarjevi vrsti, ki si je očitno opomogla od hudega ftoraza pred štirinajstimi dnevi proti Inlesu. Če bodo Krčani hoteli obstati v ligi, bodo morali v prihodnje pokazati precej več. Krško: Kuhar, Gorenc, Simončič, Kozina, Iskra 9, Bogovič 6, Keše 1, Žagar, Bernardič 1, Glaser 7, Voglar 2, Brodnik. LESTVICA PO 3. KOLU: L Inles Riko (tekma manj) 4,2. Ormož 4... 10. Krško 2. Krčani gostujejo v soboto pri vrsti Termoptola, Inles Riko pa pri Jadranu. ŽENSKA SRL — ekipi IMV Novo mesto in kočevskega Itasa sta bili v tem kolu prosti. LESTVICA PO 3. KOLU: L Itas Kočevje (tekma manj) 4,2. Ferrotehna 4,3. Burja Centrocoop 4,4. IMV Novo mesto (tekma manj) 4 itd. V prihodnje mkolu igrajo Kočevke doma z Buijo Centrocoop, Novomeščan-ke pa potujejo v goste k ekipi Alplesa. NOVOMEŠČANI DVAKRAT ZMAGALI NOVO MESTO — V 3. in 4. kolu v 1. A slovenski ligi v namiznem tenisu so Novomeščani igrali v soboto doma z Novo Gorico in Kovino Olimpijo. Obe tekmi so dobili, in sicer z Novo Gorico z rezultatom 7:2 in z Olimpijo s 6:3. V obeh tekmah je bil za Novo mesto najuspešnejši Darko Jamške, ki je premagal po tri nasprotne igralce, po dvakrat pa je zmagal Darko Jakopčič. V PONEDELJEK JESENSKI KROS NOVO MESTO — Zveza telesnokul-tumih organizacij Novo mesto je organizatorica tradicionalnega občinskega prvenstva v jesenskem krosu, ki bo v ponedeljek, 9. oktobra, ob 14. uri na stadionu Bratstva in enotnosti v Novem mestu. Tekmovanje bo posamično in ekipno, nastopajoči pa bodo razdeljeni kar v 14 kategorij, od mlajših pionirjev in pionirk letnika 1977 do članov in članic. Pionirji bodo tekli na kilometer dolgi progi, mlajši mladinci in starejše mladinke ter članice na 2.000 metrov, mlajše mladinke na 1.000 ter starejši mladinci na 3.000 in člani na 5.000 metrov dolgi progi. Slovensko prvenstvo — člani: 1. Papež (Krka), 2. Šmerc (Merx), 3. Robič (Krka); ekipno: 1. Krka 125 točk, 2. Merx 82, 3. Sava 67; starejši mladinci: I. Fink, 2. Eržen (oba Krka); ekipno: 1. Krka 134, 2. Rog 86, 3. Sava 73^mlajši mladinci: 1. Majde, 2. Mervar, 3. Štangelj (vsi Krka); ekipno: L Krka 172,2. Sava 70,3. Videm Krško 53; skupni vrstni red: L Krka 431 točk, 2. Sava 210, 3. Rog 164 itd. Pokal slovenskih mest — člani: Božič, 2. Robič (oba Krka); ekipno: 1. Krka 93, 2. Sava 65, 3. Merx 61; starejši mladinci: 1. Puš (Metlika), 2. Kranjec (Krka), 3. Sovinec (Sava); ekipno: 1. Krka 93,2. Sava 92, 3. Metlika 47; mlajši mladinci: 1. Komar (Sava) ... 3. Jordan (Videm Krško); ekipno: L Sava 86, 2. Krka 75, 3. Pomurje 53; skupaj: L Krka 261,2. Sava 243, 3. Rog 95 itd. B. B. TEOL SLOVAN—ELAN 4:0 (1:0) LJUBLJANA — Kakih 300 gledalcev je videlo doslej najboljšo igro vodilne ekipe v slovenski nogometni ligi. Proti tako razigranemu nasprotniku so bili Novomeščani, novinci v ligi, seveda brez moči. Svojo priložnost so elanovci izpustili iz rok v prvem polčasu, ko so nekajkrat nevarno ogrozili domača vrata, v drugem pa so jih slovanovci docela nadigrali. Da ni bil poraz Elana še večji, se mora zahvaliti svojemu vratarju Rusu. Po nedeljskem šestem kolu so Novomeščani z eno zmago, tremi remiji in dvema porazoma zdrknili še za eno mesto —sedaj so deseti — priložnost, da točkovni izkupiček popravijo, pa imajo že to nedeljo, ko jim pride v goste enajsterica Pohorja. TRENINGI KARATEJA TREBNJE — Danes se bodo pričeli v dvorani OS Trebnje treningi za nove člane trebanjskega karate kluba. Pionirji bodo vadili ob torkih in četrtkih o3 16. ure do 17.30. Trening za člane bo ob torkih od 20. ure do 21.30 in četrtkih od 17.30 do 19.30. Ikar tretji v dirki na Dunaju Imeniten dosežek šentjernejskega žrebca DUNAJ — Konec minulega tedna je z Dunaja prišla nadvse razveseljiva novica: štiriletni žreber Ikar in njegov lastnik ter voznik Drago Les, član K K Šentjernej, sla na veliki mednarodni dirki dosegla imeniten uspeh. V konkurenci enajstih konj iz Avstrije. Finske, Švedske, Danske in Jugoslavije je Ikar zasedel odlično 3. mesto, ki je Dragu Lesu prineslo nagrado v višini 5.800 avstrijskih šilingov. Na 2.300 metrov dolgi progi z av-tostartom je Ikar zaostal le za avstrijskim žrebcem Hecktorjem H in ameriško kobilo Miss Liso, medtem ko se je za njim na 4. mesto uvrstil Duvan MS z Markomm Slavičem; ob tem pa dodajmo, da je Duvan MS tudi rekorder dunajskega hipodroma med triletnimi kasači. Ikarjev uspeh na Dunaju ni ostal brez odmeva, posebno priznanje mu je izrekel tudi znani avstrijski profesionalni voznik Albert Plschek. Vse kaže, da bo Ikar po tem uspehu in po resda še nepotrjenih vesteh prezimil na Dunaju in tam tudi nastopal. Pri nas je kasaška sezona končana, tekem preko zime ni, prav nasprotno pa je v Avstriji, kjer za kasače ni premora, tekmujejo vse leto, celo jaozimi sta po dve dirki na teden. Za Ikarja se torej prava sezona dirk šele pričenja. Klonili so šele v finalu Drugo mesto odbojkarjev Pionirja na jubilejnem 15. turnirju za »Pokal Reke 89« — Prvenstvo vse bliže SREBRNA NA KRONOMETER — Martina Sajevec je v nedeljo osvojila srebrno medaljo v vožnji na kronometer, v sobotni gorski preizkušnji pa je bila kot najboljša Novomeščanka peta. ponovitve sobotnega uspeha, a jim je sre-čaa obrnila hrbet. Morali so se zadovoljiti z drugimi mesti v vseh konkurencah. Pri tem pa naj dodamo, da so sodniki zelo slabo opravili svoje delo; bilo je veliko pritožb in pripomb, vendar kakšnih pretresljivih sprememb vrstnega reda to ni prineslo. REZULTATI — mlajši mladinci: L Poljanec (Sava), 2. Štangelj (Krka)... 4. Žvar (Krka); starejši mladinci: L Pilar (Sava), 2. Kranjec (Krka); člani: 1. Rnjakovič (Rog), 2. Papež, 3. Šebenik (oba Krka)... 9. Glivar, 10. Kruljac (oba Krka); ženske: 1. Logonder (Jub Dol), 2. Martina Sajevec... 6. Maijeta Sajevec (obe Krka). V Celju pa so ob tej priložnosti razglasili tudi rezultate tekmovanja za prvenstvo SRS in pokal slovenskih mest. Novomeščani so bili tudi tokrat največkrat omenjena ekipa, saj so pobrali večino prvih mest. Sicer pa poglejmo izide: REKA — Odbojkarji novomeškega Pionirja, ki so ta čas sredi priprav na start I. B lige, so minulo soboto in nedeljo nastopili na 15., jubilejnem tradicionalnem turnirju za »Pokal Reke 89«. Konec oktobra, ko se prvenstvo pričenja, je vse bližje in temu primemo se stopnjuje tudi forma novomeških odbojkarjev. Na Reki so bili na pragu končne zmage, utrujenost in nerazumljiv sistem igranja sta jih veljala pokal. Vsaka ekipa je na- OČE IN SIN UGNALA VSE NOVO MESTO — Jože in Sebastijan Turk sta poskrbela, daje prekinjena serija Stokanovičevih zmag na letošnjih turnirjih novomeškega teniškega kluba. V nedeljo je bil namreč sklenjen turnir dvojic, na katerem sta zasluženo slavila oče in sin, Jože in Sebastijan Turk, ki sta v nepozabnem in razburljivem polfinalu odpravila par Stokanovič-Zagorc. Prijetno sta tokrat presenetila veterana Uhl in Splichal, ki sta se prebila celo do finala. Rezultati — polfinale: Uhl, Splichal—Sadek, Novakovič 6:4, 3:6, 6:1, Turk Turk—Stoka-novič, Zagorc 6:7, 6:3, 7:6,; finale: Turk, Turk—Uhl, Splichal 6:3,6:2. mreč igrala z vsako, v drugem krogu seje nato prvi pomeril s četrtim in drugi s tretjim, nekar sta sledili tekmi za prvo oziroma tretje mesto. Novomeščani so v prvem krogu z 2:1 ugnali gostitelje, ekipo Reke, nato z enakim izidom še italijanskega A 2 ligaša Belluno in na koncu bihaški Kraji-nametal. V nedeljskem delu programa so nato Novomeščani znova premagali Reko z 2: f in se nato v finalu vnovič pomerili s Krajinametalom. Nasprotnik je za to srečanje očitno zbral več moči in ga tudi dobil z 2.-0. ZA PREHODNI POKAL SOZDA MERCATOR KRŠKO — V soboto, 7. oktobra, od 8. ure naprej bo na strelišču Trška gora pri Krškem lovska strelska tekma za prehodni pokal sozda Mercator KIT. Nastopili bodo lovci in člani strelskih društev iz Slovenije v disciplini »trap« in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Organizator prireditve je Zveza lovskih družin Posavje, pokrovitelj pa Mercator. Zmagovalec bo za nagrado prejel lovsko puško. Osem desetletji društva Praznovanje ob jubileju sodraškega TVD Partizan — Več uspešnih tekmovalnih vrst Ob takem jubileju je prav, da se spomnimo še imen predsednikov društva, ki so vsak po svoje zaslužni za posamezne dosežke, pa najsi gre za Vinka Drobniča, Franca Češarka, Ignaca Ivanca ali sedanjega predsednika Staneta Rigletja. Slednji je na slovesnosti ob jubileju prejel tudi plaketo, ki jo je društvu namenila ribniška telesnokultuma skupnost. M. G.-č. SODRAŽICA — Celih osem desetletij živi in dela društvo TVD Partizan Sodražica. Kako dela in kako živi, kažejo številna priznanja in pohvale; leta nazaj je bil sodraški Partizan dobitnik kar dveh zaporednih zveznih priznanj, kar verjetno ni uspelo nobenemu tovrstnemu društvu pri nas. Še posebej aktivno je bilo društvo takoj po vojni. Po zaslugi sokolske sekcije je prarterna telovadba postala med Sodražani tako rekoč del vsakdanjika. Kasneje seje skromna družina športov, ki so živeli pod okriljem društva, nenehno večala. Prvi seje telovadbi pridružil rokomet, ki je v šestdesetih letih dobesedno osvojil Ribniško dolino. Iz rekreativne je kmalu zrastla znana in uspešna tekmovalna rokometna vrsta; tej so kmalu sledili namiznoteniški igralci. Z več razumevanja in žrtvovanja pa bi igra na zeleni mizi v Sodražici danes zagotovo pomenila šport številka ena, kaj lahko pa bi se zgodilo, da bi bila Sodražica dolenjski namiznoteniški center. Sodraški Partizan ni znan le po tekmovalnih uspehih, pač pa tudi po zgledni organizaciji raznih prireditev, še posebej v zimskih športih. Ob jubileju so člani znova pokazali, kako se prime za lopato.S tisoči prostovoljnih ur so zgradili balinišče mednarodnih dimenzij. Zagotovo ne bo preteklo dolgo, ko se bodo poskusili v republiški ligi. mRM PRIZNANJE OB JUBILEJU — Stane Rigler (desno), predsednik TVD Partizan Sodražica, prejema ob 80-letnici društva plaketo iz rok predstavnika ribniške TKS, Matjana Hojča. 1° (2094) 5. oktobra 1989 GREGORIČ POTUJE NA SP SEMIČ — Zlatko Gregorič, znani tekmovalec v kontaktnem karateju, bo 1. novembra odpotoval na svetovno prvenstvo v ameriškem Atlantic Cityju. Gregorič, ki je na svetovnem prvenstvu nastopil že leta 1987 v Munchnu, ta čas trka na razna vrata in zbira potreben denar, kajti samo pot do Amerike bo veljala blizu 30 milijonov dinaijev. Gregorič pravi, da na črnomaljski TKS zanj nimajo posluha, ta ko mu ne preostane drugega, kot da vnovič poskuša srečo pri raznih obrtnikih. V SOBOTO TRIMO TEK TREBNJE — To soboto ob 13 uri bo v Trebnjem šesti Trimo tek, katerega start in cilj bosta pred Trimovd poslovno stavbo. Prijave bodo sprejemali še na dan prireditve do 12. ure na startu. Udeleženci tradicionalnega trebanjskega teka bodo lahko izbirali med maratonom na 42.195 km, malim maratonom na 21 km in 10-kilometrskim trimskim tekom. Organizatorji obljubljajo, da bodo organizirali a\ -tobusni prevoz z železniške in avtobusne postaje na startno mesto. SEPTEMBRSKI TURNIR POVŠETU SEVNICA — Zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Milan Majcen za september je Povše, kije zbral 10 točk, sledijo pa: Lazič 9, Kranjec 8, Mesojedec 7, Kolman 6 itd. V skupnem seštevku je stanje po devetih tumiijih takšno: Povše 78 (9 turnirjev), Kranjec 60 (7), Lazič 55 (9), Derstvenšek 48 (8), Šorli 42 (6) itd. J. BLAS DOLENJSKI UST do 3 [TELEVIZIJSKI SPOREDI PETEK, 6. X. 9.45 — 12.30 in 16.05 — 1.45 TELETEKST 0.00 VIDEO STRANI !0.10 MOZAIK 10.10 TEDNIK 11.00 MOSTOVI 11.30 ELLIS ISLAND, 5. del nadaljevanke lž.20 VIDEO STRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.10 VIDEO STRANI 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.15 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH P7AVUIC: ZLATA RIBICA 18.35 PIKA NOGAVIČKA, 3. del švedske nanizanke 19.00 RISANKA 19.17 NAŠE AKCUE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 NA OBALI POSUŠENEGA OCEANA, dok. oddaja 11.00 KRIMINALNA ZGODBA, 17. del nanizanke 21.45 DNEVNIK 3 22.00 POGLEDI: POHIŠTVO 23.20 AMOR NA TLEH, francoski film 1.35 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 19.00 Vide-omeh (ponovitev) —19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Skupščinska kronika —20.50 Koncert komornega orkestra Slovenicum — 21.50 Kronika 4. mednarodnega bienala Video CD 89 — 22.20 Satelitski programi SOBOTA, 7. X. 7.45 — 12.00 in 14.05 — 0.40 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.10 OTROŠKA MATINEJA 8.10 RADOVEDNI TAČEK 8.25 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: ZLATA RIBICA 8.45 GOVORICA TELESA: UJETI 8 50 ZBIS 9^05 PRAVLJIČAR, 5. del nanizanke 9.25 5. FESTIVAL OTROŠKE VEDRE PESMI KRŠKO 89 10.15 1000 IDEJ ZA NARAVOSLOVCE: VIŠINA IN STAROST DREVES 10.35 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE 89 11.10 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 11.50 VIDEO STRANI 14.20 VIDEO STRANI 14.30 VIDEOGODBA, ponovitev 15.15 PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK, angleški mlad. film 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.50 RISANKA 17.00 ZAGREB: DP V KOŠARKI — CIBONAJUGOPLASTIKA 18.25 VIDEO STRANI 18.30 NA PRAGU 21. STOLETJA, 4. del avstralske dok. serije 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 VEČER Z GOSTI V PORTOROŽU 21.50 DNEVNIK 3 22.05 DELO NA ČRNO, 16. del nanizanke 23.00 TAKŠNA PRIDNA PUNČKA, angleški film 0.30 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 15.40 Videonoč (ponovitev)— 19.00 Jugoslavija, dober dan —19.30 Dnevnik — 20.10 Filmske uspešnice: Ciganka (ameriški film) — 22.30 Kronika 4. mednarodnega bienala Video CG 89 —23.00 Satelitski programi NEDELJA, 8. X. 8.25 — 22.45 TELETEKST 8.40 VIDEOSTRANI 8.50 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV, PIKA NOGAVIČKA 10.05 SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, ponovitev 2. oddaje 10.40 DELO NA ČRNO, ponovitev 16. dela nanizanke U .30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL VINKA CVERLETA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 SAŠKI BLIŠČ IN PRUSKA SLAVA, 4., zadnji del nemške nadaljevanke 14.00 KOLO SREČE, ponovitev 15.40 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 ROLLY ŽVEČILNA KROGLICA, ameriški film 18.45 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 TOVARIŠICA MINISTRICA, 1. del nadaljevanke TV BG 21.05 ZDRAVO 22.35 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 10.00 Danes za jutri (oddaja za JLA) in Vrnitev odpisanih (6. del nadaljevanke) — 13.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik —19.55 Da ne bi bolelo: Ortopedska obolenja — 20.25 Potovanja po velikih železnicah sveta (angl. dok. serija, 3/7) — 21.25 Dokumentarne iveri — 21.40 Športni pregled — 22.30 Satelitski ■programi PONEDELJEK, 9. X. 9.45 — 13.05 in 16.05 — 22.50 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK 10.10 UTRIP 10.25 ZRCALO TEDNA 10.40 TV MERNIK 10.55 OČI KRITIKE 11.25 DVOJNA PREISKAVA, 2. del ameriškega filma 12.55 VIDEO STRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 TV MOZAIK, ponovitev 18.25 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 G. Radovanovič: BIZANC 88, drama TV Sarajevo 21.10 OSMI DAN 21.50 DNEVNIK 3 22.05 SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, 6/7 22.40 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 17.40 Jordanija, dežela večnosti—18.15 Svet športa — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Oblike človekove komunikacije: Obraz in oči — 21.05 Televizija (angl. dok. serija. 11/13)—-21.55 Druga godba TV ZAGREB 9.20 Poročila — 9.30 Nedeljski program za otroke — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalna oddaja — 13.00 Serijski film — 13.40 Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis —17.05 Svetloba na koncu sveta (ameriški film) — 18.45 Risana serija — 19.05 TV sreča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Igre brez meja — 21.30 Dnevnik — 21.55 Todo modo (italijanski film) —23.25 Program plus — 1.25 Poročila TOREK, 10. X. 9.45 — 11.45 in 15.35 — 23.00 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV 11.35 VIDEOSTRANI 15.50 VIDEOSTRANI 16.00 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV 17.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 TUJA KRI, ameriška nadaljevanka, 4/6 20.50 SLOVENSKA POMLAD, dok. oddaja 21.50 DNEVNIK 3 22.05 ROPOT 22.50 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opomba: nogomet (mladi) YU:Norveška 17.00 Satelitski programi — 18.00 Be- ograjski TV program —19.00 Naša pesem — 1930 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Žrebanje lota — 20.40 Umetniški večer TV ZAGREB 8.20 TV koledar — 8.30 TV zloženka — 9.00 Šolski program —10.30 Poročila — 10.35 Šolski program — 12.30 Poročila —12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Program plus (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 TV zloženka —18.05 Številke in črke — 18.25 Znanost — 19.30 Risanka —19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Igrani film —21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Šignali (kontaktni magazin) — 23.30 Program plus — 1.30 Poročila SREDA, 11. X. 9.45 — 11.15 in 16.05 — 23.05 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TV MOZAIK 10.10 DOKUMENTARNE IVERI 10.25 OSMI DAN 11.05 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 TV MOZAIK, ponovitev 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: ANGEL, angleški film 21.40 DNEVNIK 3 21.55 SVET POROČA 22.55 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opomba: Nogomet YU:Norveška 17.00 Satelitski programi —18.30 Studio Maribor — 19.00 Pred izbiro poklica — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Balet, opera, resna glasba — 22.10 Satelitski programi TV ZAGREB 8.20 TV koledar — 8.30 Pika Nogavička — 9.00 Šolski program —12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Program plus (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Pika Nogavička — 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarna oddaja — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Igrani film — 22.35 Dnevnik 3 — 22.55 Program plus — 0.55 Poročila ČETRTEK, 12. X. 9.45 — 11.50 in 16.05 — 0.50 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV 11.40 VIDEOSTRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 SOFIJA KOVALEVSKA, sovjetska nadaljevanka, 1/3 21.30 TEDNIK 22.20 DNEVNIK 3 22.35 RETROSPEKTIVA KOMEDIJE 0.40 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 18.00 Studio Ljubljana — 19.00 Narava čustvemh procesov — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Plesni nokturno — 20.45 Oči kritike — 21.15 Slovenci v zamejstvu — 21.45 Satelitski programi TV ZAGREB 8.20 TV koledar — 8.30 Smogovci — 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila —15.15 Program plus (ponovite) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Šmogovci — 18.05 Številke in črke — 18.25 Gulden-burgovi (nadaljevanka) —19.13 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Politični magazin — 21.05 Lestvica nadrealistov (zabavna oddaja) — 21.50 Dnevnik 3 — 22.10 Program plus — 0.10 Poročila L 16 studio ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 n sem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. PETEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice. Minute s klasiko, 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. NEDELJA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna. 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev PONEDELJEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica na-rodno-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. TOREK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna. 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z .... 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SREDA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Prispevki iz gospodariva. 12.30 Novice, 13.30 Glasbena ura. 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu. ■■■■ ■ ! j Idealne točke za vašo investicijo na atraktivnih lokacijah v Novem mestu S ■ S w:t • v; 4 DJEVW_W ■ I I CESTA herojev s( nova gradnja lokali za gostinsko Š in storitveno dejavnost ■ ■ ■ ■ ■ i I i ■ ■ 8 ■ ■ ■ ■ ■ 8 i ■ 8 ■ ■ 8 DRSKA paviljon trgovina m ■ ■ ■ s nanr^ir^nnrra GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO INFORMACIJE: GIP PIONIR, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto tel.: 068/21-826, telex: 35710 YU Pionir, teletax: 23-213 i. Naš ključ vaša rešitev BOGATA IZBIRA STAVBNEGA POHIŠTVA RIBNICA 61310 RIBNICA Tel.:(061)861-411. Teleks: 31-262 yu Telefaks: (061) 861-603 • okno INO-M • okno VO r • polkna GN • izolacijske omarice z roleto IROS • garažna vrata, dvižna (daljinsko upravljanje) • nadsvetlobe in stranske svetlobe mreža proti insektom • sobna vrata, masivna • sobna vrata, vezana • vhodna vrata MD • garažna vrata MD, dvokrilna irjfPOLBHSP UST Št. 40 (2094) 5. oktobra OPEKARNA - RUDNIK BREŽICE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA B— V ceni je zaračunana inštruktaža in dostava na dom do 150 km za minimalno naročilo 10 palet. Vse izdelke nudimo tudi v barvah! Za gotovinsko in avansno plačilo odobravamo kupcem 25% popusta. Za virmanska plačila pa 20% popusta. Zahtevajte informacije in prospekte v industrijski prodajalni tovarne Po telefonu 0608/61-798, 61-222. ž lil CENA DIN/KOS BREZ PROMETNEGA DAVKA SILIKATNI FASADNI BLOK 4/1 41.232 SILIKATNI FASADNI ZIDAK 1/1 11.202 ^ARVNI FASADNI ZIDAK 1/1 15.617 cepljen ZIDAK V PLOŠČICE CENA dolžina - širina - debelina DIN/m2 250 x 65 x 20 mm 218.764 250 x 65 x 30 mm 225.836 250 x 65 x 40 mm 301.028 250 x 65 x 60 mm 433.160 250 x 65 x 80 mm 588.432 250 x 120 x 33 mm 361.680 290 x 140 x 40 mm 436.103 190 x 140 x 40 mm 457.436 TOZD PUTNIK TREBNJE Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge NOČNEGA ČUVAJA Pogoja: — III. stopnja turistične, gostinske ali druge smeri oz. KV delavec — leto dni delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v osmih dneh po objavi na gornji naslov. POPRAVEK VZGOJNO-VARSTVE-NA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska18 sporoča interesentom za razpisna dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA, objavljena v Dolenjskem listu dne 28. 9. 1989, da je ROK PRIJAVE do 12. 10. 1989, in ne do 2. 10. 1989. OBVESTILO Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško objavlja NATEČAJ za zbiranje vlog za sestavo prednostne liste upravičencev do solidarnostnih stanovanj v občini Krško. Prosilci dobijo ustrezne obrazce in pojasnila v strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško. Vloge sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško do vključno 20. 10. 1989. Odbor za solidarnost novoles j-esni kombinat »NOVOLES« n-sol.o., Straža, Na žago 6 °bjavlja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas: rwT0ZD STROJNA PROIZVODNJA IN \/JXEMA SIGMAT BRESTANICA: VODJA TRŽENJA PROGRAMA (1 delavec) Pogoji: Vil. st. strokovne izobrazbe ekonomske, strojne ali druge ^ ^trezne smeri in n* ,<■ Dol pri Šmaijeti prodam. Informacifj telefonu (061) 345-783, zvečer. (P Tl 14MO) , Mr VSELJIVO HIŠO (220 m2) vMUm testu prodam. Juvane, Mala Cika”327l mestu prodam. Juvane, Mala Cika"527( (3262-PO-40) , STAREJŠO HIŠO z gospoda«'M poslopjem na parceli 2100 m2, oddali n, 5 km od Krškega (lokacija primerajf d obrt), prodam. Informacije na tel. ('"""S 33-222. (P40-4MO) J* HIŠO in 1 ha zemlje, njive inP^Eul Sevnici prodam. Tel. (041) '‘Tako: (P40-71MO) rt, GRADBENO PARCELO na »L ških košenicah. Tel. 25-645, od 15. urt lje. (P40-74MO) . JS« ZIDANICO z vinogrdom, v iz«e\ LlL/nillLU L VlllUglUUlU, * — arov, v Straški gori, prodam. Infofl na tel. 65-4J2. C3303-PO-40) ^ J VINOGRAD, 20 a, 330 nov... Trški gori prodam. Tel. 26-812, v "5 NI nih urah. (ček-PO-40) .T GOZD na Lomnem (2 ha) PJ'jX Tel. (0608) 89-149, zvečer. (P40-3-™™ 1/8, PARCELO primerno za vimgjjj^ I /VI\vLL;W J9MIIILI1IU Z“ , , Malem Banu pri Šentjerneju ug(^n( dam. Tel. 42-448. (3276-PO-40) PARCELO na Vinjem .vrhu na * legi ob cesti prodam. Franc Hoče'* ra vas 9, Škocjan. (3287-PO-40) IZOLACIJE — SERVIS ZOVALNIKOV! VIKTOR PAJEK ... Ptujska cesta 89, 62000 tel. (062) 305-150,413-606 i*#5™ Generalno popravljamo in ob***jjj ohišja zamrzovalnih aparat°»j di takim, ki se jim življenjska d<> • izteka, če točijo, rosijo, od zunjl*u jo. Prihranite 50%. elektrike. W * jcno delo dobite garancijo IX \ na območiu. kamor seže Dok’ , na območju, kamor seže list. Cenik storitev: -»ja 2101 Gorenje 2.I00.(**I1 3101 Gorenje 2.300.000 4101 Gorenje 220 1 Gorenje 300 1 Gorenje 345 1 Gorenje Inhmk; j 2.900. (X si 2.900. l*1016 3451 z. dodatno _ WJ, £ steno 3 5000’,* O takoj' c D Očka je mrtev, več ne skrbi, njegov prostor pri mizi prazen sloji. Marsikaj kupiš za čisto zlato, očka zanj kupil nihče ne bo. m. ZAHVALA Kruta usoda je iztrgala iz naše sredine našega ljubega moža in očija VIKTORJA BESALA iz Šmarjeških Toplic 53 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom za nesebično pomoč, podarjen cvetje in številno spremstvo pokojnega na mnogo prerani zadnji poti. Iz vsega srca se zahvaljujemo DO Krk < tovarna zdravil — tozd Biokemija, posebno pa pokojnikovim sodelavcem iz obrata kemijske sinteze. Zdra lišču Šmarješke Toplice se še posebej zahvaljujemo za vsestransko pomoč in tolažbo v najtežjih trenutk* ’ Hvala tudi delavcem IMV, Ljubljanski mlekarni-obrat Trška gora in 5. b razredu osnovne šole Šmarjeta podarjeno cvetje. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej za kakršnokolii pomoč in ustno ali P'sn izraženo sožalje, gospodu župniku pa za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: žena Marija s sinom Markom in hčerka Polonca v imenu vsega sorodstva Skrb, delo in trpljenje — to tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, <&> stari ate, brat in stric LUDVIK JESIH iz Gradca 21 rkol' Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kako pomagali, darovali vence in cvetje, ali ustno izrazili pisno sožalje ter pokojnika v tako velikem številu Djj spremili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala GD Gradac za organizacijo pogreba, ZZB Gradac, Cestn ^ Dodietiu Novo mesto. DO Komunala Metlika in DO Beti Metlika. Posebna hvala sosedom Ivanki Koč .« podjetju Novo mesto, DO Komunala Metlika in DO Beti Metlika. Posebna hvala sosedom Ivanki Kpc .j Gostišču Rakar, Vesni Doltar in Darinki Čemas, družini Kočevar z Lipovca pri Semiču, družini Sl'P ,z (Francinovi) in družini Klepec iz Kloštra. Iskrena hvala dr. Markovičevi in patronažni sestri Veri P°"nl ZD Metlika za skrb v času bolezni ter gospodu župniku iz. Podzemlja za lepo opravljen obred. Vsem še en iskrena hvala! Žalujoči: žena Tončka, sin Ludvik, hčerki Zvonka in Danica z družinama, sestra Danica in °s sorodstvo ■DOLENJSKI UST" Št. 40 (2094) 5. oktobra MAGAM drva v Novem mestu in oko-lel- 21-360. (3205-OB-39) 'nef . f^K)LKA za ozimnico vrste jo-101 noS ■ “kred, gloster prodam po , j S' ceni. Tel. (0608) 77-125, -j®8*) 27-306. (P40-63MO) 10. oktobra praznuje naša dobra in skrbna mama ROZALIJA ROZMAN iz Gor. Globodola 80. rojstni dan. Za ta jubilej ji čestitajo sin Ivan z ženo Ivanko, hčerki Ani in Mici z družinami, 6 vnučkov in 9 pravnuč-kov pa ji pošilja 80 poljubčkov. (ček-CE-4) preklici 110 in u " w‘x 1 r /^2, h eTav5 za TAM črpalko za TAM 110 pro-lobniška vas 7 a, Škoc- “Sr6'«!,29'1 P40‘3()M°i Almo “ '<5>,avonac« prodam. Leopold Vj(f840)r’ Gumberk A Otočec. (3288j ^270-1^40) ^traža’ tek 85-441. -'u-ks^o) — ’ ZMAJ 133, odlično ohra->nli»r do snfv'oV ra£un vzamem tudi trak- (o2QteTKsjFranc Perše-Zbure 30> Tft AvVl?£hce- (P40-48MO) ilnikom0^ TV 732 s koso in obra- JUSTITRŠINAR, Bijedičeva 7, Ljubljana, prepovedujem ALOJZIJI MAVRIC iz Brezovice sekanje in prodajanje lesa iz mojih gozdov v k.o. Žaloviče. Kdor bo od nje kupoval les, ga bom sodno preganjala. (3274-PK-40) JERNEJ MEVŽE, Klenovik 31, Škocjan, prepovedujem vsem delanje kakršnekoli škode po mojem posestvu. Kršitelje bom sodno preganjal. (3267-PK-40) FANIKA KOVAČIČ, Župjek 7,68259 Bizeljsko, opozarjam vse kupce, ki so kupili ali pa nameravajo kupiti premičnine in nepremičnine od FRANCA KOVAČIČA, Župjek 7, Bizeljsko, naj prenehajo kupčevati z mojim možem, ker sem solastnica in premičnine in nepremičnine niso predmet za poravnavo dolgov. V nasprotnem primeru bom kupce sodno preganjala. (3268-PK-40) IMT 539, IMT 533 Ut( tnia v» -r22 h**0 Prodam. Vidmar, Do-JfoO) 7’ 0to&c, tel. 85-008. (P40- ikoš <71 tudi malo rabljen. Franc »3 KRVODAJALSKE AKCIJE , lresie 73 hifzA — \t:a r ti Tr»t iaxia n j»x: i ci ('delfin ^čem elektrificirano garažo ,)dA 6 m ‘co na relaciji Krško—Senovo sM^O/R v CCV Anton Rebernik, CKO ;^.feR^08) 31'368’ d°- LJUBLJANA — Rdeči križ Slovenije bo oktobra organiziral po Sloveniji več krvodajalskih akcij, za katere bodo kot običajno prijave sprejemali v delovnih organizacijah aktivisti Rdečega križa in občinske organizacije RK. Občani bodo lahko darovali kri 16. oktobra v Žužemberku in Mokronogu, 17. vTrebnjem, 18. na Mimi, 19. in 20. v Sevnici, 24. in 25. v Brežicah, 26. v Krškem 27. oktobra na Senovem itd. ifČ ni4 O smrt, kako dober je tvoj sklep za nesrečneža in tega, ki je opešal v močeh. (Sir 41,2) ZAHVALA Ob bolečem slovesu od naše ljube mame, babice, prababice, sestre, svakinje in tašče FRANČIŠKE IT-ITT-T T-r A rojene Golob iz Regrče vasi 28 hPn3hLaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, kolektivu cvet'S ■ 3 P°djetja Dolenjka, ZCD DSSS za izraze sožalja, darovano v Jf'" spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebno smo hvaležni čine H S° na'š' mami v Domu počitka zadnje leto življenja lajšali bole-• Hvala gospodu kaplanu za častitljiv pogrebni obred. Vsi njeni Ljubezen, delo, skrb in trpljenje, draga mama, tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 58. letu nas je nepričakovano zapustila draga žena, mama, hčerka, stara mama in teta Najlepše MARIJA PETAN iz Dolenje vasi 2 Celjem If zabvaliujem?.vsem sosedom, sorodnikom, znancem in pri- rx k ' so se poslovili od nje, ji darovali cvetje, nam izrekli sožalje sebei1ko-|no v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Po-zabvajjujemo sosedom Zorko-Kolar, DO Kostak Krško, DO 'tozd Libna Krško in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žaluj,,«.. 1 u: rrrož Franc, mama Antonija, sinova Franci z družino in Jože ZAHVALA V 62. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak JANEZ PR TURK s Sel pri Zajčjem vrhu ?»ante> se, zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in in o, m’ ki so nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje DO, P^premili na zadnji poti. Posebna hvala DO Krka — Zelišča, niči;, hod. kJO TOB, DO Pionir, Francu in Alojzu Hočevarju iz Ne- VSI NJEGOVI 5 oktobra 1989 '-Me 1 I IUII1I, riailLU lil AMUJ/.U tani 'iP^ccm za zapete žalostinke in gospodu dekanu za lepo oprav-'0br«i. Se enkrat hvala vsem! Specializirano podjetje _ za industrijsko opremo SOP krško TOZD IKON KOSTANJEVICA NA KRKI Krška cesta 6 objavlja dela in naloge 1. VODJA PRODAJNO-PROJEKTIVNE ENOTE 2. VODJA TEHNIČNO-PROIZVODNE ENOTE Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod 1: — da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne smeri — da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, ki so dokazane z delovnimi uspehi, doseženimi z večletnim uspešnim opravljanjem del in nalog na tem ali podobnem področju — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti — da aktivno obvlada en svetovni jezik Pod 2: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo strojne smeri — da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, ki so dokazane z delovnimi uspehi, doseženimi z večletnim uspešnim opravljanjem del in nalog na tem ali podobnem področju — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti — da aktivno obvlada en svetovni jezik Pod 1 in 2 traja mandat 4 leta Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: SOP KRŠKO TOZD IKON, Kostanjevica na Krki Krška cesta 6 68311 KOSTANJEVICA NA KRKI O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 569/40 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 78. letu starosti za-_ pustila draga mama, stara mama in prababica CILKA j/f Tr /^zrn zr IvUibriU iz Koroške vasi 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje in nam izrekli iskreno sožalje, ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 84. letu starosti je odšel k večnemu počitku mož, oče, ded, praded, brat, stric, bratranec JOŽE LEVSTIK iz Podgore 5, Straža Iskreno se zahvaljujemo za lepo opravljeni obred župniku Jožetu Mate-tu, nadškofu mag. Alojziju Turku, vsem duhovnikom ter dekanijam Novo mesto, Grosuplje, Ribnica. Obenem se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sindikalnim organizacijam in sodelavcem, GG Straža, IGP Pionir, Novoteksu, Opekarni Zalog, Novolesu TDP, TSP, Kemični čistilnici Labod Ljubljana, GD Prečna, Straža ter govorniku Francu Mesojedcu. Vsi njegovi ZAHVALA V 84. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dobri stric in svak JANEZ ŠUŠTARŠIČ iz Hruševca Vsi njegovi Zahvaljujemo se sorodnikom in vaščanom za vso pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. Hvala Domu starejših občanov za skrb in nego ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. KRKA, tovarna zdravil, p.o., Novo mesto KOMISIJA ZA CENITEV IN ODPRODAJO razpisuje javno licitacijo za odprodajo rabljene lekarniške opreme (police, omare, delovni pulti in drugo) Prodajali bomo vgrajeno opremo. Demontažo opravijo kupci na svoje stroške. Licitacija bo v prostorih bivše lekarne na Cesti komandanta Staneta 16 (vhod z dvoriščne strani) v ponedeljek, 9.10.1989, ob 9. uri. 561 /40 OSMRTNICA Zaspal je naš ANTON TESTEN Pokopali smo ga 25. septembra na šmihelskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu kdaj naredili kaj dobrega. NJEGOVI m KRKA ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mami in babi CJATE ŠOLMAJER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in jo s cvetjem pospremili na zadnji poti. Hvaležni smo kolegicam učiteljicam z OŠ Grm, še posebej tov. Francki Dular za tople poslovilne besede in njenim prijateljicam tov. Inki Lamutovi, Mariji Rotarjevi in Marici Šramlovi. Hvala vsem, ki bodo njeno življenje in delo ohranili v prijaznem spominu. Žalujoči: Polonca in Tomaž z družinama ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 67. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA JERAJ iz Kettejevega drevoreda 49, Novo mesto Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom ter vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, ter za denarno pomoč. Zahvaljujemo se Cestnemu podjetju in Novoteksu tozd IVS ter Avto Kočevju za podarjene vence in izrečena sožalja. Naša iskrena hvala velja Kliničnemu centru Ljubljana-Polje za zdravniško nego ter g. proštu Lapu z opravljeni pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: vej nionj I_________________________________________________J ZAHVALA V 62. letu starosti nas je zapustil mož, oče in stari ata IGANC STARIČ Velika Loka 43 Iskreno se zahvaljujemo za vsestransko zdravniško pomoč osebju bolnice Novo mesto. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, OŠ Jože Slak-Silvo, VVO Trebnje in pokojnikovim nekdanjim sodelavcem za podarjeno cvetje, GD Velika Loka za opravljen pogrebni sprevod in poslovilne besede ter trebanjskemu oktetu za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Dani, hčerki Branka in Darja za družinama DOLENJSKI LIST ■D, SSSšSš m m M mmmmmrnmm ZDENKO PICELJ Na tri stvari je ponosen: da je Novomeščan, komunist in papir-ničar v krški tovarni Videm. Vrstni red je lahko tudi pomešan. Dobro se mu zdi tudi, da se je sin vrnil v Novo mesto kot kustos Dolenjskega muzeja. Vedno je bil komunist po prepričanju in kot tak vedno za partijo s človeškim obrazom. Čustvo pripadnosti do krške tovarne papirja pa goji že celih 35 let, kolikor časa dela v njej. Ob jubileju svoje tovarne, kjer se je svojega dela učil še od Bonačevih predvojnih mojstrov, je prejel visoko državno odlikovanje za vse svoje delovanje na družbenem in političnem področju. Ni mogoče reči, da se jubileja ni veselil, da se ni veselil priznanja. Toda v le napol nalito čašo veselja so kanile tudi kaplje pelina. »Najtež- je je biti človek, in to vedno in po- vsod Človek se od živali razlikuje po tem, da zna krotiti svoje strasti Zdaj pa se bojim — zlasti po črnogorskih dogodkih — da nismo več ljudje, vsaj nekateri ne.« Tako pravi In sam sebe podkrepi da pač lahko marsikaj reče, ker nikoli ni delal profesionalno v politiki Še vedno ga je čakalo kuhanje celuloze v tovarni Vero v človeka, vdelo, v socializem je podedoval od očeta. Ko mu je omenil da gre v partijo, je oče dejal» Veš sin, za nas delavce ni druge stranke. Toda vedno bodi človek.« Očetove besede je nosil v srcu, ko seje v Vevčah učil za papimičarja, pa potem pri delu p krški papirnici, kjer je začel svoje delo še ne 18 let star. »Čisto dru- gače smo delali tedaj. Bil je večji red in večja disciplina. Ampak tudi sedaj delamo dobro. Mi starejši prispevmo izkušnje, preudarnost mladi pa nas vedno znova presenečajo z znanjem.«In če ne bi delali dobro, bi bile razmere v tovarni drugačne, kot so. Tako pa se doslej v tovarni še ni zgodilo, da bi imeli zgrešene investicije. »Mi smo od tovarne prav obsedeni Vsak med nami zunaj najprej pogleda na tovarniški dimnik. Češe iz njega kadi, potem je dobro. Pa za to nimam samo jaz zaslug, ampak tudi Škafar pa Vidmar, Kovačič, lahko bi naštel še veliko veliko imen.« V zgodnjih šestdesetih letih je bil član CK ZK Slovenije in je bil skupaj s svojimi štirimi tovariši prvi partijski kader, ki ni bil v partizanih. Danes pravi, daje bil že skrajni čas, da je Slovenija sprejela take ustavne amandmaje, kakršne je. »Kdor vidi vse to divjanje, vse te napade na Slovenijo, potem bo pritrdil mojemu mnenju. « Potem ga vprašam, če je bil kdaj'tihi kritik partijske linije, ko pa se sedaj zavzema za več strank, za več demokracije. Reče ml ne da bi se kaj dosti izvijal, da so bile pač take zakonitosti časa. A mpak zdaj ga je zaradi vse te politične kuhinje v Jugoslaviji sram pred lastnimi otroki To skrb, ogorčenje je čutiti tudi ko kot predsednik občinskega komiteja ZK Krško vodi seje. Že dolga leta je šef kuhanje in belilnice v celulozi ki pravzaprav nadaljuje polstoletno tradicijo Bonačeve celuloze. Včasih je to delo opravljal tako rekoč po občutku, danes mi pri tem pomagajo računalniki Toda za stroji so še vedno ljudje, med njimi so tudi kmetje, ki kdaj pa kdaj potrebujejo dopust zaradi nujnih kmečkih del Zdenko Picelj prisluhne njihovim težavam, pro- DIŠI PO ŽGANJU — Karel Budič (levo) kuha žganje zdaj le še doma. (Foto: B. Dušic) Potujoči mojster za slivovko Zdaj Karel Budič destilira le še doma 0 0 0 -• >!*. V vvnipnt dolnv- DlemUfh nl iUlU jc. rurviviituvK;. nem okolju počuti več kot dobro že celih 35 let »Včasih ne spim vso noč. Bili smo pred izrednim stanjem, kaj naj bi to skrival In sploh nisem optimist zaradi vseh teh dogodkov. Na tihem pa upam, da moj pesimizem le ni povsem upravičen in bom potem, ko bo pri nas spet drugače, še bolj vesel,« pravi Zdenko Picelj. J. SIMČIČ 0 0 § 0 0 0 0. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ČATEŽ — Letos, ko so slive dobro obrodile, bodo pri Budičevih na Čatežu izpod tristolitrskega kotla natočili precej žganja. Karel Budič se je z žganjekuho začel ukvarjati v šestdesetih letih. Takrat seje od tega dalo tudi živeti. »Opazil sem, da ljudem primanjkuje časa za kuhanje žganja, zato sem si dal narediti velik kotel. Na kolesih sem ga prevažal od vasi do vasi, tudi po 15 kilometrov daleč. Kuhal sem za vso vas, najpogosteje noč in dan, od ponedeljka do sobote. Stranke so morale biti zraven in marsikdaj je bilo precej veselo,« pravi Budič. Prepričan je, da dajo slive najboljše žganje, če jih pustimo, da povsem dozorijo. Takrat, ko se lepo otresajo, dajo največ žganja in tudi najbolj okusno je. Slivovka ima po njegovem najlepšo aromo, če se skuha takoj, ko odvre. Če takrat za kuho nimamo časa, shranimo slive v dobro zaprtih posodah. »V letih, ko ni bilo sliv, sem kuhal *<„ »nUnllr »M KfllČlf LgdlljC iuui u. jauuiik, uupin ni večkrat pa tudi iz manj običajnega sadja, kot so gozdne češnje, maline in bezgove jagode. Čeprav je trenutno pri nas najbolj modna viljamovka, menim, da je slivovka, seveda uležana, bila in bo tista, po kateri nas poznajo po svetu. Ker smo doma ob avtocesti, se pri nas ustavljajo mnogi tujci. Večina jih ni še nikoli videla naravne destilacije, zato vprašujejo, fotografirajo in radi tudi poskusijo jugoslovansko slivovko. Seveda jim rad ponudim in tako naredim malo reklame,« se nasmehne Budič. B. DUŠIČ NOV MLADINSKI KLUB ČRNOMELJ — Črnomaljski mladinski klub na Gričku ni nikdar prav zaživel in mladi mislijo, da tudi zaradi neposrečeno izbrane lokacije za mladinski klub. Sedaj naj bi mladi dobili nove prostore, gre za bivše prostore občinske strelske zveze v središču mesta. Seveda bo treba te prostore primerno preurediti, za kar računajo tudi na denar iz občinskega proračuna, zavedajo pa se, da bodo morali precej potrebnega denarja zbrati sami. Črnomaljski mladinski klub bo, obljubljajo, odprt za vse, ki bi radi v okviru občinske mladinske organizacije sodelovali s kakšnim projektom, in ne samo za mlade. To tudi ne bo, poudarjajo, samo prostor za zabavo, ampak tudi za kultumo-umetni-ško delovanje. Le s helikopterjem do hiše Jože Katič že 16 let čaka gradnjo dovozne poti KRŠKO — »Šestnajst let je že odkar sva z bratom spravila pod streho svoji hiši, a še sedaj nimava dovozne poti. Ali si bova morala kupiti helikopter, da bova lahko normalno prišla do hiš?« je vprašal naš bralec Jože Katič z Lapajnetove ulice v Krškem po dežurnem telefonu Dolenjskega lista. KOČEVSKO JEZERO NA PREGLEDU Takih in podobnih klicev zaradi ne-urjenih dovoznih poti, težav s parcelami in podobnega je iz krške občine veliko, zato smo se to pot odločili, da opišemo vsaj en tak primer. Jože in Franc Katič sta pred 16 leti delala v Nemčiji in lepega dne sklenila, da si v rodnem mestu zgradita hiši. Parcelo sta dobila, prav tako je šlo hitro s pridobivanjem lokacijske in gradbene dokumentacije, tako da sta bili hiši v štirih mesecih pod streho. Gradnja je bila po svoje zahtevna, saj sta morala ves material zvoziti čez parcelo svojega očeta Franca, ki ima hišo malo nad njima. A že tedaj so jima rekli, naj pač malo potrpita, ker bodo dogradili spodnjo, Kajuhovo ulico in bosta imela potem svoj dostop do hiše. Povsem sta se strinjala s tako obrazložitvijo, čeprav v lokacijskem dovoljenju piše, da si morata sama plačati in urediti električni vod, vodovod in kanalizacijo. Vse to sta uredila, le s cesto seje zataknilo. Sledile so pritožbe, ogledi komisij pa obiski sodišč itd. Ko sta že mislila, da bodo cesto speljali čez sosednje zemljišče sosede Jerak, pa jima je zagodla še soseda in gradnjo ceste prekinila. KOČEVJE — Občinski štab Civilne zaščite Kočevje je s pomočjo gasilcev vzel v novem Rudniškem jezeru več vzorcev vode in to iz različnih globin. Vso vodo, skupaj 50 litrov, so nato poslali v analizo Inštitutu za ekologijo pri »> IrvJpfn Stpfonn« v I iuhliant IJpOtOvili naj bi, kaj je res in kaj ne v zvezi z raznimi govoricami o jezeru (da je voda radioaktivna itd.), Halo, tukaj Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sode- lovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad j prisluhnil. »Vse skupaj se vleče že celih 16 let. Brat seje medtem hiši tako rekoč odpovedal in je začel graditi drugo. Te pa ne more prodati, ker ni urejena dovozna pot. Hiša pa je bila grajena tako, da so garažna vrata obrnjena proti Kajuhovi ulici, ki bi bila morala peljati do najine I I.U..V IllbC,« (Jiavi i Jasno je, da časopis ne more reševati takih zadev. Lahko jo na ta način sam« opišemo javnosti pa tudi pristojnim službam, ki bi se morale zamisliti nad svojim načinom dela. Takih in podobnih primerov je v krški občini še prcej, vendar je večina ljudi že do konca obupala in kot zadnja instanca za pritožbe jim ostanemo časopisi. J. S. Pomemben naravni in kulturni spomenik je premalo zavarovan in raziskan — t sebna lastnina ne bi smela biti ovira, da ne bi zanj kaj ukrenili BUŠEČA VAS — Še pred vojno so bile Klunove toplice zelo znane po Sloveniji in ni bilo redko, da se je o njih razpisalo časopisje. Toplice imajo zanimivo preteklost, saj je bilo kopališče, ki še danes stoji v Bušeči vasi, zgrajeno DOBRODELNA KONCERTA ZA OBOLELE OTROKE SEVNICA, KRŠKO — V petek, 6. oktobra, bo ob 19. uri tudi v Sevnici dobrodelni koncert Tria Novina, ki je pod geslom »Samo življenje za druge je vredno življenja« izjemno uspel že v Brežicah in Ljubljani. V Brežicah je ostalo pred vrati mnogo večje dvorane, kakor je kulturna dvorana GD Sevnica, kjer bo sevniški koncert, blizu 100 poslušalcev, oziroma tistih, ki so želeli s plačilom vstopnice prispevati za pediatrično kliniko Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izkupček vseh treh dobrodelnih koncertov Tria Novina je namreč v celoti namenjen za pomoč otrokom, obolelim za rakom, za nakup dragih in dragocenih naprav za zdravljenje otrok, ki so zboleli za to tako težko ozdravljivo boleznijo. Organizator dobrodelnega koncerta v Sevnici je tukajšnja krajevna organizacija Rdečega križa, vstopnice pa bodo prodajali tudi v podjetjih. V soboto, 7. oktobra, bo ob 18. uri dobrodelni koncert Družinskega tria Novina tudi v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem. Na Mirni že V nedeljo, 15. oktobra repUUUSKCga VA.ima ža J[,l l Ijl. pu, . Podutiku in psi iz novomeške Uprave za notranje zadeve, in sicer bo nastop zajemal vaje poslušnosti, reševanje izpod ruševin, odkrivanje mamil, vodenje slepih, napad in obrambo itd. Napovedana prireditev nedvomno govori o resnem delu 37-članskega mirenskega kinološkega društva pod vodstvom predsednika Janeza Kukca in podpredsednika Ivana Stariča. Tako delo se je lahko začelo in nadaljevalo v precejšnji meri zavoljo tega, ker je v društvu nekaj poklicnih vodičev službenih psov in ker gre mirenskim kinologom močno na roke K PD Dob. Medtem ko člani društva sestankujejo v prostorih mirenskega društva upokojencev, trenirajo pse na vadbenih površinah, ki jim jih velikodušno »posoja« Dob. Dosedanje šolanje, za katero so v društvu zadolžili Zorana Remica, je pomenilo v glavnem pripravo za izpit A, ki bo predvidoma letos jeseni, s tem da so ga psi poskusno že opravili in na tem neuradnem preverjanju pokazali dobro znanje. V sklop priprav sodijo še pravkar organizirani začetniški in nadaljevalni tečaj urjenja psov in napovedana vadba za dodatne zahtevnejše izpite. L. M. BOŠTANJSKI FANTJE IŠČEJO TENORIStA BOŠTANJ — Oktet Boštanjski fantje je ravno letos, ko praznuje srebrni jubilej, ostal brez priljubljenega tenorista Slavka Pfeifeija. Fantje skušajo pred novimi nastopi jeseni in pozimi izpopolniti svoje vrste, zalo vabijo vse može in fante, ki imajo veselje in smisel za petje, da se oglasijo pri Jožetu Pfeifeiju ali Francu Pemovšku v Boštanju. Seveda oktet ne pričakuje, da bo novi drugi tenor že lahko sodeloval na koncertu 14. oktobra v Boš-taniu. ko bodo Boštanjčani in sevniš- ka Zveza kulturnih organizacij gostili združeni moški pevski zbor slovenskih zdomskih društev »Simon Jenko« iz Niimberga in »Miško Kranjec« iz Erlangena. Zdomci vračajo obisk oktetu Boštanjski fantje, ki jih je ob nedavni 5. obletnici združenega moškega pevskega zbora v Niirnbergu naravnost očaral. Mmmm HIŠA BREZ DOVOZNE POTI — Jože Katič na spodnjem delu parcele kaže, do kod bi morala voditi pot. V ozadju je bratova hiša, ki pa je brat zaradi zapletov s potjo niti ne more prodati. (Foto: J. S.) hlA kozerijam FDL OA PC SC St cc JI Mali zve veliko novega s pomočjo televizijskega ekrana. KONCERT ZA MLADINSKI KLUB GRADAC — V petek, 13. oktobra, ob 17.30 bo v kulturnem domu v Gradcu koncert, na katerem bodo nastopili ansambli: Polska malca iz Krškega, Mama Dolores in Abadoni iz Črnomlja in La Grande Britanya iz Metlike. Gre za solidarnostni koncert teh ansamblov, dohodek pa bo namenjen za ureditev ' Črno — Ate, kajne da so v Afriki otroci lačni? — Pa ne vsi, veš. — Veliko pa jih je lačnih? .— Pa ne samo v Afriki Tudi v Indiji — Kje pa je Indija? — O tem se boste učili v šoli — Tudi umirajo od lakote? — Veliko otrok umre, ker nima mladinskega kluba v Črnomlju. kaj jesti da. — Pa jim kdo pomaga? — Na svetu je več organizacij, ki pošiljajo hrano in drugo pomoč najbolj potrebnim. — Pa so vseeno lačni, kajne? — Ne morem ti razložiti teh stvari Vse je preveč zamotano, vmes je veliko politike, predsodkov, vsega. — Pa pri nas? — Si bil že kdaj lačen ? — Ne pri nas doma, v Jugosla vi- že 1806. leta. Njegov lastnik je bil grot Auersperg, sicer tudi lastnik gradu v Leskovcu, so po njegovi smrti kopališče prodali. Kupil jih je vaški kovač Klun in jih pozneje dal hčerki za doto. Klunove toplice, nekateri jim pravijo tudi Bušeške, imajo vrelec z okrog 27 stopinj Celzija toplo vodo, ki slovi kot zdravilna. Domačini vedo povedati, da se je med drugimi kopalci tu namakal tudi sam France Prešeren, kar niti ni tako malo veijeto, saj vemo, da je bil vzgojitelj enega od Auerspergov. Termalna voda v Bušeči vasi vsebuje precej žvepla in je tudi radioaktivna. Že stari zapisi govorijo o tem, da pomaga zoper živčne, kostne in želodčne bolezni. POJASNILO Voda izpod skal pod cesto prt notranjost kopališčne zgradbe, pregrajena v dva dela, in odteče v: njo pregrado. Taje bila nekoč of z lesom in tudi nadkrita s teraso, se kopalci sončili. Temu zunanjerni ■ lu so nekoč pravili sončne kopeli- !• notranja bazena sta bila visoko og® na. Vsak je imel svoj vhod, svojo -nico in stopnišče do vode. Kopalci njiju prišli po lepo izdelanih le balkonih z ograjo. Iz zgradbe se voda izteka v zua*\»ša^ bazen, včasih pa se je v mlako, TO §]*j vaščanke prale. Na lepi kamen tfm «4 no rogovilo, ki je izginil med vojtttj ženske obešale prejo. Pred kopah so bile kamnite mize, od katerih je ohranjena samo še ena. G Pod naslovom »Morilcu grozijo z maščevanjem« smo v zadnji številki Dolenjskega lista objavili zapis o sojenju Branku Grahku, ki je letošnjega julija na metliškem Trgu svobode ustrelil Janeza Pertnar-ja. Obravnava je bila preložena, pa ne zaradi pomanjkanja časa, kot se je dalo razbrati iz zapisa, pač pa zato, ker bodo sodniki na prihodnjem sojenju zaslišali še izvedenca, kot je predlagal obtoženčev zagovornik. RACE SE NE ZMRZUJEJO, LJUDJE PA prvi pasji »Pokaži, kaj znaš!« MIRNA — Potem ko je Kinološko društvo Mirna opravilo letošnjega 28. marca ustanovni zbor, je zdaj napovedalo za 15. oktober kinološko prireditev na mirenskem nogometnem igrišču. Tam bodo pred gledalci in ocenjevalci pokazali znanje štirinožci iz mirenskega društva ter iz KOČEVJE — V Kočevju je več dni mrzlo, da zmrzujejo ljudje predvsem še v stanovanjskih stavbah, kjer jim niti dimnikov niso zgradili. Zato je seveda precej prehladov in drugih bolezni Že po tradiciji v Kočevju vključijo centralno ogrevanje na določen datum oziroma, kot pravijo stanovalci, šele takrat, ko na Rinži zmrzne nekaj raje. Pa kljub temu Komunala le pogreje stanovalce. Tako so oni dan obvestiti občane, ki plačujejo ogrevanje preko trajnikov, da so jim za julij, avgust in september pri banki za ogrevanje premalo odtegnili in da jim bodo tistih malenkostnih 1,3 milijona dinarjev ali pa še več kmalu odtrgali Pohvalno pa je, da so se za napako v svojem imenu in imenu banke vsaj opravičili, kar pri nekaterih drugih ni na vada in tudi očitne napake (naprimer izmere površine stanovanja) tudi leta in leta ne odpravijo. Danes je lastnica kopališča kovanj vnukinja Roza Klun, ki vzdržuje vojno obubožano kopališče po sVT močeh. Novi zunanji bazen, v kate se namakajo v glavnem domači®;; omogoča, da skrbi za stavbo vsaj da je čista in da se ne podre. j Na Zavodu za varstvo naravi®! kulturne dediščine Novo mesto prt'J da se Klunove toplice nedvomno e', čajo med najpomembnejše naravne*, diščine Slovenije. Razen tega, da t® zanimivo preteklost, imajo tudi vo® posebno sestavo in z zanimivimi P1* valci. Pravijo, da so votlini našu človeško ribico. Vsekakor pa Prosl0J katerega priteče voda in se pod s“ razširi v votlino, ni dovolj raziskan^ V KOČEVJU PA NIC KOČEVJE— V Kočevju sta propadla že dva poizkusa za uvedbo kabelske televizije. Pri prvem je bilo zahtevano za priključek 1.000 DEM, pri drugem (ob preurejanju Kidričeve ulice) pa spet ni bilo financerja. Pred kratkim pa nam je prišel v roke dopis o uvedbi K A TV v Ljubljani, in sicer v stolpnici Na jami 7, s katerim so bili obveščeni stanovalci, da jih bo veljala uvedba KATV 7 zemeljskih programov (po dva TV Ljubljane, Zagreb in A vstrija ter Koper), šestih sa-telitskiih programov in radijskega stereo programa (sistem pa omogoča še uvedbo enega internega TV programa) samo 84 DEM, preračunano po veljavnem dnevnem tečaju v dinarje. Pojasnjeno je, da je s tem denarjem pokrit strošek celotne antenske naprave, kablov in šestih ojačevalcev. Niso pa vračunani stroški za morebitni interni razvod po hiši. Končni rezultat: v tej stolpnici KA TV že dela. Urediti so jo v nekaj dneh. V Kočevju pa še nič! tem , "hobi Pustne '»Prav, tem d Abro USPEŠEN ZAČETEk SUL^L*^ ZONE — Prvi dan (1. oktober) sulčje sezone na Krki je bil zelo usP\( ker so ljubitelji »kraljevskega uplenili dva trofejna sulca. Znj vomeški ribič Franc Tičarje v uplenil. 14 kilogramov težkega j.0 (ipfnje; centimetrov dolgega sulca ter I** Jjako; kazal, da utegne biti letošnja Pri zona zelo uspešna. Lanska je Š0( piškava, saj so domačini in tuji rih’ ^ ?• 2 li vsega štiri sulce, lahko bi jih Na sliki: srečni ribič s trofejo. k' prva, veijetno pa tudi ne zadnja- ^ ^ Slavko Dokl) I Žreb je ta teden dodelil nagrado Studia D FRANCU GORENCU iz Orehovca. t-esiv'ca pa je ta teden takšna: 1 (l)Glažekje nalit ANSAMBEL F. MIHELIČA 2 (J) Kaj pa zdaj? - ANSAMBEL J BURNIKA 3 (2) Šopek za mamico RŽ 4 ( ) Slovenci smo veseljaki — ANSAMBEL I. RUPARJA 5(4) Polka ples je za Slovenca — LIPA 6(10) Naša pesem ANSAMBEL F. POTOČARJA 7 (6) Čaša sreče — TONI VERDERBER 8 ( ) Vsak na svetu ANSAMBEL M. KAPŠA 9 (7) Pozabi skrbi ANSAMBEL B KOVAČIČA 10 (9) Kadar si sam TOPLAR Predlog za prihodnji teden: Slovenska polka ANSAMBEL SLOVENIJA WVWWVWVv Glasujem /a: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto ji. So tudi ljudje lačni? — Nekateri že. — Zakaj? — Nimajo denarja, da bi kupiti hrano. — In zakaj nimajo denarja? — Ja, eni ne delajo. Ne dobijo zaposlitve. Drugi premalo zaslužijo. — Delajo, pa nimajo denarja? — Tudi takšni primeri so. — In kdo skrbi za takšne ljudi? — Socialistična zveza pa sindikat. ,r? — Jim pošiljala hrano’D* — Kako jima potem — Na sestankih se zaVi za revne ljudi. — Pa so zato ljudje siti-- So. — A kruha, mleka, sa> mesa? — Ne, pač pa sestankov. TONI " gm