NO.
1“
‘) ■; i\ °
O o») i f t>
I /^merisk/i DomoviiM/i
&^-3iTl 1. 5l<PJ leji Tli	i L#JkTi I~-L-_____
J fyyfZ- e * IH SPIWT	-.r-^	----
A*WM,IA©€ ONSL?	National and International CirculatM®C %\ WORKIN© N€WSPAJNk&
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 8, 1968 1	ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
7/-?2?	OfSLf	National and International Circulai
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 8, 1968
I SLOVCNIAM I MORNING MSWSPAM&
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Thieu in Ky pozivata k združitvi vseh sil
Predsednik in podpredsednik Južnega Vietnama, ki sta sicer politična tekmeca, sta pozvala k skupnemu narodnemu nastopu.
SAIGON, J. Viet.— V zadnjih mesecih je bilo tu veliko šušlja-nja, pa tudi javnega govorjenja o rastočem sporu med predsednikom Thieuem in podpredsednikom Kyjem, zato je njun skupni poziv k podpori nove organizacije “narodne edinosti” vzbudil toliko pozornosti. Skupaj sta se peljala v enem avtomobilu na zborovanje nove organizacije in tam pozivala skupno k slogi in enotnemu nastopu “Ljudske zveze za socialno revolucijo”.
Nova organizacija je nastala iz dveh političnih množičnih organizacij, “Liberalne demokratične sile”, ki je podpirala Thieua in “Fronte narodne rešitve”, ki je stala za Kyjem. Ti dve sta se sporazumeli za združitev in povezavo s skupinami kmetov in delavstva. Tako ima nova organizacija, ki je prvič nastopila javno preteklo soboto, širšo osnovo in večjo možnost uspeha organizirati narodne sile za ohranitev svobode in neodvisnosti Južnega Vietnama.
Vodniki nove organizacije so izjavljali na zborovanju, da se bodo izogibali medsebojmim prepirom in skupinskim bojem ler stali odločno za naporom predsednika nove vlade Tran Van Huonga. Ta je stavil na čelo svojega programa boj proti korupciji, krivičnosti in neuspešnosti javne uprave Južnega Vietnama.
Novi grobovi
Frank Ponikvar Jr.
V soboto popoldne je umrl po dolgi bolezni na svojem domu na 1570 Beachwood N. E., Warren, Ohio, Frank Ponikvar Jr., mož Jean, roj. Lathan, oče Franka, Jacka, Lusan Kennetha in Garyja, sin Franka in Mary, brat Harryja. Pogreb bo jutri v torek, ob 11. dopoldne v cerkev Matere Božje v Warrenu iz Sinchak pogrebnega zavoda na 727 E. Market St., Warren, O.
Alois Zakrajšek
V soboto je doma umrl Alois Zakrajšek s 6609 Bonna Ave. star 93 let, rojen v Velikih Laščah, od koder je prišel pred 68 leti. Bil je v pokoju zadnjih 40 let, poprej je delal pri Lamm-son-Sessions Co. Umrli v družini so žena Mariana, sinovi John, Alois in Albin, bratje Anton, Frank in (v starem kraju) Janez. Tukaj zapušča sinove Louisa, Franka, Josepha, An-thonyja, Edwarda in Theodor j a, hčer Anno Kuhel, 17 vnukov in 20 pravnukov. Bil je član Društva Slovenec št. 1 ADZ, Dr. Janeza Krstnika št. 37 ABZ in SMZ št. 5. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.30 iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
James L Bay “zmešan”?
LONDON, Vel. Brit. — Britansko sodišče je odločilo, da bo vrnilo Jamesa E. Rayja, ki je obtožen, da je pobegnil iz ječe v ZDA in da je preteklega 4. aprila ustrelil črnskega vodnika dr. M. L. Kinga, Združenim državam. Ta ima seveda še možnost pritožbe, ki jo bo verjetno izrabil. Predno bo prišlo do dejanske izročitve, utegne zato poteči še nekaj tednov.
Odvetnik J. E. Rayja Arthur Hanes iz Birminghama v Alabami, ki je prevzel obrambo J. E. Rayja na njegovo prošnjo, se je z obtožencem pretekli teden prvič srečal in se z nim razgo-varjal o okoliščinah in načinu obrambe. Odvetnik ni hotel povedati nič jasnega in točnega, omenil je le, da je možnih stotine vrst obrambe, ena teh je, da obtoženi izjavi, da ni kriv, ker je duševno zmešan in zato neodgovoren za svoja dejanja. ------------o-----
Večina vladna last
CHICAGO1, 111. — Od vseh bolnic, oziroma bolniških postelj v njih, je v lasti in upravi vlade 71%: 44% v lasti države, 14% v lasti zveze in 13% v lasti okrajev in mest.
Delno oblačno neviht. Naj višja okoli 86.
z možnostjo temperatura
Frances Jančar
V	soboto, 29. junija, je v Charity bolnišnici umrla Frances Jančar z 1251 Addison Rd., stara 67 let, rojena v Toplicah na Dol., od koder je prišla pred 48 leti. Bila je članica Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Zapušča moža Johna, hčeri Frances Rymut in Ludmilo in 4 vnuke. Pogreb je bil v sredo, 3. julija iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, nato na pokopališče Kalvarija.
Anna Lenarčič
V	četrtek, 27. junija, je umrla v Euclid Manor Rest Home Anna Lenarčič z 18601 Underwood Avenue, žena Jacka, mati Frances, sestra pokojnih: Johna, Simona in Antona Kunčič in Mary. Pogreb je bil iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na All Souls pokopališče.
(Dalje na 3. strani)
Ruske pošiljke orožja obtičale na Kitajskem
Sovjetska zveza je objavila, da so pošiljke vojaške pomoči Severnemu Vietnamu obtičale na Kitajskem.
WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza trdi, da je prišlo na Kitajskem do ustavitve pošiljk vojaške pomoči Severnemu Vietnamu iz Sovjetske zveze in njenih zaveznic. Železniški promet skozi pokrajino Kvangsi na jugu Kitajske naj bi obtičal že pred enim mesecem. Prav tako naj bi že pred tedni prišlo do prekinitve železniškega prometa pri lunning-Nanningu, torej na obeh progah, ki vodita iz Kitajske v Severni Vietnam.
Moskovska poročila mečejo krivdo za prekinitev železniškega prometa na notranje boje in spore med skupinami Rdečih gard, ki se v pokrajinah južne Kitajske bore med seboj za premoč. Vse so javno in glasno za Mao-Tsetunga, vsaka pa seveda po svoje” in za svoj račun. V Moskvi namigujejo celo, da bi utegnili Kitajci železniški promet v pokrajini Kvangsi nalašč prekiniti in to prekinitev rabiti •cot pritisk na Hanoi, naj v Parizu ne popušča, ampak naj vojno nadaljuje do “zmagovitega sonca”.
Zahodna poročila opozarjajo na hude povodnji, ki so prizadele južno Kitajsko v zadnjih tednih in morda tudi pokvarile železniške proge. Da na Kitajskem, ni vse v redu in da se vrše nekake čistke v zaledju H o n g Konga, kažejo trupla Kitajcev, ki jih prinašajo reke v morje.
Zadnje vesti iz Hong Konga pravijo, da je železniški promet v južni Kitajski zopet stekel. Redno teče zopet tudi pomoč iz ZSSR preko Kitajske v Severni Vietnam.
Slovenija naj bi bila samoslojna država SFRJ
CLEVELAND, O. — “Katoliški glas”, ki izhaja v Gorici v Italiji, je 27. junija letos prinesel izvleček iz govora Josipa Vidmarja, prvega predsednika Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno, o slovenskem narodnem vprašanju. V njem Vidmar trdi, da narod ni produkt kapitalizma, saj so narodi obstojali, ko kapitalizma še ni bilo. Slovenci so se “začutili narod” leta 1848, ko je bila objavljena izjava slovenskih izobražencev na Dunaju o zedinjeni Sloveniji.
J. Vidmar vidi moralno moč slovenskega nacionalizma v tem, da ni bil nikdar napadalen do drugih narodnih skupnosti. Ta nacionalizem naj bi bil tudi temelj socializmu, četudi je ta sicer internacionalen. O narod-no-političnem slovenskem programu pravi J. Vidmar:
V Jugoslaviji naj bi bila Slovenija samostojna država, ki svobodno odločuje, katere pravice je pripravljena prenesti na pristojnost zvezne države. Ta ideal dosedaj ni bil ostvarjen. Do sedaj so njega uresničitev preprečile razne državne ustanove, ki jih še ni zajel duh nove povezave jugoslovanskih narodov. Nujno je potrebno, da bi v samostojni Sloveniji, v okviru Jugoslavije seveda, poleg gos-darstva bila upoštevana tudi znanost in kultura, kajti le z njima se da doseči globljo zavest o sožitju ljud:, žlahtnejše čutiti preteklost, sodobnost in prihodnost ter jim biti odgovoren.
PREDSEDNIK JOHNSON NA OBISKU SREDNJE AMERIKE
/z Clevelanda in okolice
Si
V soboto je predsednik ZD)A L.B. Johnson odletel iz San Antonio v Teksasu v San Salvador v Srednji Ameriki na obisk in razgovore s predsedniki petih držav Sred-1 dopoldne nje Amerike. Nasprotniki vojne v Vietnamu so sicer (Križa vprizorili v glavnem gestu El Salvadorja malo demonstracijo, toda sprejem predsednika ZDA je bil na splošno prisrčen.
Rdeča pomorske vaje na Atlantiku
MOSKVA, ZSSR. — Koncem tedna je bilo objavljeno, da bodo imele pomorske sile držav Varšavske zveze ta mesec vojaške vaje v severnem Atlantiku. Doslej niso imele te nikdar vojaških v a j izven Baltskega morja.
Ne bo moril svojih otrok
WASHINGTON, D.C. —Predsednik L. B. Johnson je dejal svojim sodelavcem, ko je Kongres odločil, da mora zvezni proračun za 1968-1969 zmanjšati za 6 bilijonov, “da ne bo umoril nobenega svojih otrok”.
To se pravi, da ne misli prehudo obrezavati proračun v programih “velike družbe”, bo nemara skušal v prvi vrsti varčevati pri oboroženih silah, vesoljskem programu, farmarjih in pri pomoči tujini.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
SAN SALVADOR, El Salva dor. — V soboto je priletel sem predsednik ZDA Lyndon B Johnson. Na letališču so ga sprejeli predsednik republike El Salvador kot domačin in člani vlade, pa tudi vodniki ostalih republik Srednje Amerike. Na poti z letališča v mesto so L. B Johnsona navdušeno pozdravljale množice naroda, zbranega ob cestah in ulicah. Skupina kakih 100 nasprotnikov vojskovanja v Vietnamu pa se je spravila na malo vzpetino nad cesto in od tam vrgla na sprevod nekaj “barvnih bomb” in jajc. Nekaj rdeče barve je obrizgalo predsednikov avtomobil, en jajec pa je priletel v stransko okno avtomobila v bližini predsednikove glave. Ker je bil predsednikov avtomobil zaprt z znano stekleno streho, ni moglo nanj nič pasti.
Večji del jajc, ki so jih mladi demonstrantje vrgli na sprevod, je priletelo na avtomobil, v katerem so se vozili fotografi in je bil tik pred predsednikovim avtomobilom. Večina “bomb’ barvo je priletela na avtomobile, v katerih so se vozili vodniki držav Srednje Amerike.
Po prihodu v mesto so se takoj začeli razgovori med predsednikom ZDA in petimi pred' sedniki držav Srednje Amerike. Teh pet republik Srednje Amerike se je že pred leti povezalo v skupni trg, ki kar dobro uspeva. V njem so združene republike El Salvador, Nikaragva, Gvatemala, Honduras in Kostarika.
Predsednik L. B. Johnson je objaVil 65 milijonov dolarjev posojila kot pomoč skupnemu trgu omenjenih petih držav, odobril sklad 30 milijonov dolarjev za gospodarsko združevanje, za izboljšanje prometnih sredstev in zvez, 35 milijonov pa za izvedbo načrtov v posameznih državah Srednje Ame-
Ozračje nekaj mirnejše, toda nevarnost neviht je še tu
Ko je je
CLEVELAND, O. — nastopil čas počitnic, se svet nekam umiril, čeprav se v Vietnamu še vedno enako vstrajno in zagrizeno bore in v Biafri v Afriki ljudje vsled lakote, ki jo je zakrivila vojna, umirajo v tisočih. Na izraelsko-arabskih mejah je streljanje nekaj vsakdanjega in “zaradi par mrtvih” se ne vznermija nihče v svetu prehudo. Črni nacionalisti v Rodeziji, Angoli in Mozambiku poskušajo organizirati gverilski boj proti belim gospodarjem, pa ne uspevajo, četudi je pomoč iz sosednjih črnih držav kar obilna in rdeča Kitajska ne varčuje ne s svojimi učitelji gverile in ne z orožjem. Tudi kubanski Castro še vedno išče, kje bi lahko v Latinski Ameriki zasadil zastavo nove, uspešne revolu-
cije-	•h’V-itii
Da je ozračje mirnejše, sta pokazali izjavi predsednika sovjetske vlade Kosygina in predsednika ZDA L.B. John-
sona o pripravljenosti začeti razgovore o omejitvi strateških raket, ofenzivnih in defenzivnih. Amerika se je za to zavzela pred skoro poldrugim letom, pa ni dobila pravega odgovora. V Moskvi so vedno kazali na vojno v Vietnamu in zatrjevali, da ne more priti do nobenih uspešnih razgovorov med Moskvo in Washing-tonom, dokler te vojne ne bo konec. Ko je prišlo pretekli teden do podpisa mednarodnega dogovora o omejitvi atomskega orožja na države, ki tega že imajo, je Moskva izjavila, da je pripravljena začeti razgovore o omejitvi raket. V Washingtonu so takoj poprijeli za ponudbo in L. B. Johnson je objavil, da se bodo razgovori v bližnji bodočnosti začeli. Pri tem je poudaril, da so to težka vprašanja in bo vzelo veliko časa, predno bo mogoče, doseči kak viden uspeh.
Ko je ameriško civilno letalo zašlo nad sovjetsko ozemlje na letu iz Amerike v Južni
Vietnam, so se ZDA opravičile in Sovjetska zveza je letalu, v katerem je bilo 223 vojakov, pustila odleteti. Pri tem jo ni zadrževalo dejstvo, da so ti ameriški vojaki na poti v Vietnam, kjer se bodo borili proti zaveznikom Sovjetske zveze.
* *
Bolj mirno je tudi v Franciji; kjer je poskus levičarske revolucije klaverno propadel in potegnil s seboj v pogubo tudi tiste, ki so videli v njem priložnost končati DeGaullovo vlado in se sami povzpeti na oblast. Mendes-France, ki je javno šel na zborovanje upornih študentov in se tako očitno postavil na stran revolucije ter objavil celo, da je pripravljen sprejeti vodstvo vlade, če De Gaulle in Pompidou odstopita, je pri volitvah pogorel. Ni ga več v parlamentu. Komunistična partija je imela v starem parlamentu 73 poslancev, v novem jih ima le 33, Mitterandova “nekomunistična levica” je imela v prejšnjem parlamentu 121
poslancev, sedaj jih ima le še 57. DeGaullova stranka ima dvotretjinsko večino in ima torej možnost, da izvede zakonitim potom vse potrebne reforme. Od 487 poslancev v novi skupščini, jih je na strani vlade 349! Nikdar v zadnjih 50 letih ni dobila kaka vlada v Franciji take večine.
De Gaulle je dobil zaupnico, toda ta zaupnica je dejansko le posledica strahu pred neredom, pred zmedo in brezvladjem. Ce jo bo De Gaulle uporabil, lahko zagotovi Franciji za kako desetletje notranjega miru in stalnosti, če tega ne bo storil, bo kmalu prišel nov vihar.
#
Italija je dobila novo vlado, novo vlado ima Belgija, vznemirjenje okoli Berlina se je delno poleglo, čeprav So Nemci še vedno nevoljni, ker so “zavezniki” svobodo Berlina premalo odločno podprli. Na Češko-slovaškem so vojaške vaje Varšavske zveze končane in tuje čete so CSR zapustile.
rike. Ti predvidevajo zgradbo televizijske postaje posvečene narodni vzgoji v El Salvadorju, razvoj osnovnega šolstva v Gvatemali, pomoč električnim zadrugam na podeželju Hondurasa in podpiranje kmetijstva v Kostariki.
Včeraj si je predsednik L. B. Johnson z ženo in hčerko Lucy ogledal El Salvador in bil tudi v cerkvi pri nedeljskem bogoslužju, danes pa bo obiskal ostale štiri republike, pa se nato vrnil domov.
V svojih razgovorih z vodniki Srednje Amerike je L. B. Johnson poudaril potrebo malih držav po lastnem naporu k izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer, ker velike države kljub vsej dobri volji malim državam ne morejo veliko pomagati, če se te same resno ne potrudijo.
Poroka—
V soboto, 6. julija, ob 10.30 sta se v cerkvi Sv. na E. 200 St. in Lake Shore Blvd. poročila Mr. Kenneth Sušnik, sin Mr. in Mrs. John Sušnik, lastnika znane trgovine Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue in predsednika ADZ, ter Miss Bette Ann, hčerka Mr. in Mrs. Jay Robinson iz Bed-forda, Ohio. Iskrene čestitke in vso srečo novoporočencema!
Seja—-
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. Po seji bo zabava.
Kruh se bo podražil—
Pekarije so izjavile, da bodo s prihodnjim tednom morale podražiti kruh za 2 centa pri štruci, da pokrijejo stroške povišanja plač osobju z novo kolektivno pogodbo, podpisano preteklo soboto.
lilo zavrni! Moskvo
Komunist se hvali z vlogo rdečih pri zadnjih nemirih
NEW YORK, N.Y. — Na letni konvenciji Komunistične partije ZDA je narodni sekretar za mladinske zadeve Michael Za-garell poudarjal delež komunistov pri izgredih, demonstracijah in uporih mladine v preteklih mesecih in preteklem letu proti vojni v Vietnamu, proti obveznemu vojaškemu vpoklicu, proti “razmeram” na univerzah itd.
Zagarell je poudarjal delež rdečih pri vseh teh nastopih, pa je pri tem zanikaval, da bi jih tudi organizirali, so samo “sodelovali”. Za prihodnjost je napovedal, da bo Komunistična partija posvetila vso silo organizaciji mladih ljudi v industriji.
Francoski frank jim je obtičal v grlu
TOKIO, Jap. — Rdeča Kitajska je od lanske jeseni, ko je zašel britanski funt v krizo, večji del svojih deviznih rezerv spremenila v francoske franke in je tudi v teh zahtevala od japonskih podjetnikov plačilo za svoje blago. Ko je v preteklem maju zašel v stisko francoski frank, so rdeči Kitajci sporočili
I Za 20-1 e t n i c o izključitve Jugoslavije iz Stalinove Kominforme je bilo objavljenih na Vzhodu precej kritičnih besedi na račun nove smeri v SFRJ.
BELGRAD, SFRJ. — V zadnjih tednih je bilo v državah komunističnega bloka, tudi v sami Sovjetski zvezi objavljenih več kritičnih člankov o razmerah v Jugoslaviji, zlasti o njeni gospodarski decentralizaciji, oziroma o “samoupravljanju”, ki služi Čehom in Slovakom kot zgled za njihove reforme. Prav tako so z nekakim zadovoljstvom poročali o študentovskih nemirih v Jugoslaviji v juniju in seveda tu in tam zapisali ali rekli tudi kako neprijetno na račun Jugoslavije ob 20-letnici izključitve Jugoslavije iz Kominforme.
Vse te kritike, zbadanja in škodoželjne pripombe so pripravile Tita, da je glasno spregovoril in povedal “tovarišem na Vzhodu”, naj se ne brigajo toliko zanj in za jugoslovanke težave, ampak naj raj še pometajo pred lastnimi pragi in si ogledujejo bruna v svojih lastnih očeh. Seveda jih je pri tem spomnil, da je bil on prvi, ki se je postavil po robu Stalinu in stalinizmu, med tem ko “zlo stalinizma” v državah komuni-
niso
svojim japonskim kupcem, da
naj jim plačujejo blago v britan-1 stične vzhodne Evrope še skih funtih in ne v francoskih | poruvali. frankih.
Vietnamski veterani bedo doma 5 mesecev preje
WASHINGTON, D.C. — Oni pripadniki oboroženih sil, ki odslužijo del svoje vojaške obveznosti v Vietnamu, bodo v bodoče odpuščeni že 5 mesecev pred potekom njihovega celotnega roka, doslej je bila večina odpuščena domov le 90 dni pred uradno odsluženim rokom.
Z eno učilnico
NEW YORK, N.Y. — V naši deželi je še vedno polovico vseh osnovnih šol takih, da imajo le eno učilnico. To so izključno šole v malih krajih podeželja. V nje hodi le okoli 5% vseh otrok v deželi.
Taki pogovori med Beogradom in Moskvo seveda ne bodo prinesli sonca v medsebojne odnose, ki v zadnjih mesecih že tako niso posebno prisrčni. Težave v Pragi, in Bukarešti vznemirjajo Moskvo in povzročajo znova nezaupanje tudi do Bel-grada.
Kitajci protestirali?
MOSKVA, ZSSR. — Po sem došlih vesteh naj bi bili nedavno kitajski študentje demonstrirali pred poslaništvom Severnega Vietnama v Peipingu proti razgovorom v Parizu.
Severnovietnamski poslanik je zapustil Peiping, ali zaradi tega ali zaradi kaj drugega, ni znano. Znano je le, da je Peiping proti razgovorom in proti končanju vojne v Vietnamu.
tOMOwm
6117 St. Clair Are, — HSndersoa 1-06.28 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Putrll hed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NABOCNINA:
Združene države:
$10.00 na leto; $8.00 za pol leta; f5.GQ za S meseca Ea Kanado la dežele izven Združenih držav:
|	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5,00 rus leto
SUBSCRIPTION RATES:
fjnited States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 129 Monday, July 8, 1968
nadomestek za umrle. Toda kje nabrati Jude, ki bi bili voljni, da imigrirajo? Materijalno vprašanje ne bi igralo vloge, kajti Judje po vsem svetu lahko zberejo vsako potrebno vsoto, ako so samo za lansko vojskovanje nabrali $359 mi-Ijonov!
Dosedanje vseljevanje je imelo še precej hib. Vse te so omenjali na kongresu in sklenili, da jih je treba zbrisati iz vsakdanjega življenja. Še zmeraj prevladuje ocena posameznih imigrantov po njihovi preteklosti, po njihovi bivši domovini, po njihovem bivšem poklicnem delu, po njihovi kulturni stopnji, po njihovih šegah in navadah, pa tudi po verski strogosti. Vse te razlike je treba odpraviti, so rekli na Kongresu. Ali pa bo za to še dosti časa?
Za vso to stvarnost vedo tudi Arabci. Po svojem značaju so navajeni, da pretiravajo posledice in kujejo načrte, kako bi se Izraelcev čim preje znebili. To pa ustvarja stalno napetost v arabskem svetu in zaskrbljenost za mir povsod drugod.
Edini pameten izhod bi bil, da se Izrael spremeni v federacijo, čas zato pa še ni prišel. Bog ve, ali sploh bo?
I. A.
BESEDA IZ NARODA
Počemu Izrael?
Vabilo na študijske dneve v Drago pri Bazovici
To nenavadno vprašanje se je pojavilo ne morda v velikih arabskih mestih, ampak v srcu Jeruzalema! Tam je namreč zboroval nedavno Svetovni sionistični kongres, ki ima na dnevnem redu tudi vprašanje vseljevanja Judov v Palestino.
Palestina je namreč izredno majhna dežela, ako jo merimo pa prebivalstvu in jo primerjamo z arabskim svetom.
V Izraelu je komaj 2.6 milijona Izraelcev, njihovih sosedov Arabcev je oa 30-krat več. S svojo številčno premočjo bi Izraelce lahko kar zadušili, ako ne bi v modernih vojnah igrale druge okoliščine važnejše vloge kot število prebivalstva. Da je to res, smo videli pred dobrim letom, ko so Arabci že tretjič pogoreli pred izraelsko vojaško sposobnostjo
Na kongresu sionistov je bil postavljen na dnevni red tudi problem prebivalstva. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da ni dosti imigracije Judov v Izrael. L. 1965 je prišlo v Izrael še 33,000 Judov, 1. 1967 pa komaj 18,500, torej 5000 manj kot 1. 1966. Med tem se je iz Izraela izselilo 7000 Judov. Tako se je začelo izseljevanje dvigati, vseljevanje pa padati prav isto leto, ko je Izrael tretjič premagal ^arabske sovražnike. Naravno je bilo, da so te številke sprožile pravi vihar na zborovanju in da se je najbolj slišalo vprašanje, počemu sploh Izrael, ako mu bo zmanjkalo prebivalcev.
Račun je namreč sila preprost. Ako bo prevladala sedanja smer v vseljevanju in izseljevanju, se že vidijo leta, ko bo izseljevanje večje kot vseljevanje. Prebivalstvo Izraela bo torej začelo padati. To se lahko začne goditi že v !10-15 letih!
Še hujše je drugo vprašanje: prirodni prirastek prebivalstva. Dočim znaša pri Arabcih 4.5% na leto, znaša pri Judih komaj nekaj nad 2%. Arabci se torej množijo še enkrat tako hitro kot Judje, pri tem jih je pa že sedaj tako veliko število.
Je pa še tretja okolnost, ki mori Jude. Kar imajo sedaj pod okupacijo arabske zemlje, živi na njej okoli milijon A-rabcev, kakih 300,000 jih pa živi v Izraelu še iz dobe pred 1. 1967. Ako bi Izrael anektiral vse to ozemlje, bi doseglo število Arabcev poldrug milijon, torej nekako 50% judovskega prebivalstva. Judovska država bi bila torej po aneksiji arabske zemlje že dežela z mešanim prebivalstvom in bi morala postati federacija, ki bi v njej Arabci hitrejše naraščali kot Judje. Kakor torej obrnemo vso zadevo, zmeraj se pokaže rezultat, ki je ugodnejši za Arabce kot za Jude.
Ali pa je mogoče račnati znova na večji dotok judovskih imigrantov v Izrael. Hladni računi govorijo proti.
V Rusiji živi še okoli 2.5 milijona Judov, teh pa komunistični režim ne pusti v tujino. Izrael je sicer poskušal pregovoriti Moskvo, pa je zmeraj zadel ob gluha ušesa. Ni nobenega upanja, da bi Kremelj spremenil svoje stališče in tako je ob nič ravno največje judovsko upanje na dotok imigracije v Izrael. Od drugod ni mogoče pričakovati kaj prida. Judje namreč živijo povsod tam, kjer se jim razmeroma dobro godi, ne bodo torej rinili iz samega navdušenja na slabše. V Severni Ameriki jih je 5,720,000, v Franciji 520,000, v Angliji 450,000, v Kanadi 275.000. Povsod jim gre bolje, kot bi jim šlo, ako bi se preselili v Izrael. Res jih je še precej v severni Afriki, nekaj malega v južni in vzhodni Aziji, toda tudi od tam se jih le malo odloči za imigracijo v Izrael.
Da je dosedanja imigracija tako lepo uspevala, je treba pripisati judovski organizacijski sposobnosti, požrtvovalnosti in pa revščini-v krajih, odkoder so imigrantje prihajali. V Izrael se jih je vselilo nad 1,250,000. Judje po vsem svetu so pa dali zanje nad $2.3 bilijona. Zato so bili vsi imigrantje hitro spravljeni pod streho in si tudi hitro opomogli. Kar čez noč so nastajala nova mesta in nove vasi, pa tudi industrijska središča. Organizirana je bila moderna javna uprava, namakanje zemlje je bilo preračunano na vso deželo. Prometne žile so bile raeijonalno zamišljene in izpeljane.
Sedaj pa, ko je izraelska moč na vrhuncu, se je pa pokazal konec, česa?
Kongres kar verjeti ni mogel tej usodni sliki o izraelski bodočnosti. Ni pa mogel tudi najti nobenega izhoda. Le tega se je zavedal, da dosedanje žrtve ne smejo propasti.
Saj se sliši naravnost neverjetno, da so se Judje začeli hitrejše izseljevati kot vseljevati ravno tisto leto, ko so njihovi rojaki po vsem svetu nabrali $359 milijonov za financiranje zadnje izraelsko-arabske vojne.
Kongres seveda ni mogel najti nobene zanesljive rešitve v vprašanju imigracije, obravnaval je pa različne cilje.
Najnižji cilj je bil: prirastek prebivalstva v Izraelu mora biti povprečno vsaj tako velik, kot je prirastek prebivalstva v arabskih deželah. Že dosega tega cilja zahteva, da bi se
moralo v -Izrael priseliti vsako leto najmanj toliko Judov, v rekordnih številkah voliv- mo v nedeljo, 14. julija, svoj kolikor se jih na arabskih tleh več rodi. Dodati je treba še nih seznamov se omenja grupa'piknik na Slovenski pristavi.
Še Iz Kalifornije
STOCKTON, Calif. — Na nedeljski dan 16. junija 1.1. je bil v mestu Brendwood v župni cerkvi ustoličen za župnika č. g. Mirko Kozina. Brez nadaljnjega je to praznik za slovensko skupnost, če dodamo še imeni č. g. Hlebša in č. g. dr. Martina Starca, katera sta bila umeščena na slična mesta pred imenovanim in se je s tem povišala številka na tri. Želimo mu, da bi na svojem novem mestu imel, veliko napredka in se uveljavil kot Slovenec v svoji spretnosti in umnosti v korist materi Cerkvi in svojih župljanov. Tako se je o-brnil list na številko ena pod znanim latinskim rekom: Ora et labora.
Pri svojem bratu Jožetu Kozini je istoimenjak po svojem stricu mali Mirko graduiral iz o-smega razreda in se bo posvetil nadaljnjemu študiju v višjih šolah. Sestra edinka je v višjih razredih srednje katoliške šole, ostali bratci pa gredo po stopnicah šolske izobrazbe.
Pri nas v Kaliforniji sonce nagaja s pripekajočimi žarki, da vsak išče primernega počitka v senci in hladnih prostorih. Vročina je presegla 100 stopinj že četrti dan, pa še nikakor ni iz-gledov, da bi prenehala. Kdor bi rad bil rjave polti od sončnih žarkov, naj se ustavi pri nas. Zastonj .. . free ... kakor pravijo v Ameriki.
Hallo Hrenovi... tako mi je naročil naš bivši mizarski mojster iz taborišča San Antonio pri Salernu. Kako je z njim? Kako pa naj mu povem, ko nimam z njim nobenega stika. Izgubil sem namreč naslov. Kdo je ta mojster? Ste uganili? Hrvatski rojak-Dalmatinec g. Vinko Marijani s svojo soprogo.
Kdor čita vrstice, naj malo pomisli. Okrog božiča mi bo u-spelo, da bom od časa do časa lahko predvajal slovensko glasbo preko lokalnih radio postaj. Opozarjam, da te oddaje ne bodo stalne, pač pa priložnostne. Neke pod okriljem tako nazva-nega “educational” programa, druge med rednimi verskimi oddajami. Če ima kdo res kako dobro ploščo ali prerekordirani program, katerega bi lahko
1
črne rase, katere volivna moč je strnjena v eno in ima nekako številko 50,000 volivnih upravičencev. Kam sipadamo pa Slovenci, saj tudi mi smo nad vse dobro organizirani in imamo večkrat po 50,000 volivnih u-pravičencev?. . . Ali za te ne vedo tu v Ameriki?
Pa zopet drugič kaj več, saj če bo šlo tako naprej, bomo lahko poročali iz naše prelepe Kalifornije samo o gozdnih požarih, saj se vrste tako hitro kot gobe po dežju. Guverner je izdal posebne odredbe. Nekaj jih zažgo strele, nekaj pa, se razume, človeška nepazljivost, če ne še kaj drugega...
Ko smo že ravno pri guvernerju R. Reaganu. Federalna vlada mu je dala posebno zaščito v tajni policiji. Smo pač pred volitvami, kaj hočemo? Kako si moremo misliti, da se kaj takega lahko dogodi tudi v tisti deželi, kot smo jo imeli doma za ‘Tndi-jo-Koromandijo”, pa jo tu imenujemo po njenem “odkritelju” — Amerika.
Maks Simončič
uporabil, bi res lepo naprosil. Samo tem potom bodo oddaje o-mogočene. Vse delo je brezplačno, zato upam, da ne bo pomislekov za navedeno prošnjo in istočasna zahvala. Naslov lahko dobite pri našem časopisu. Materij al se na zahtevo lahko vrne.
V Kaliforniji se množe gozdni požari. Eden največjih je v Los Angeles okraju, kjer je že preko ■10,000 akrov pod močjo ognja. Žrtev ni, pač pa večje ali manjše poškodbe prisotnih ognjegascev.
Rekordno število samomorilcev se poslužuje visečega mostu pri San Franciscu. Višina med mostove vzpetino in morsko gladino je nekako 350 čevljev. Zadnje čase je zaznamovati večje število obupancev.
■V rekordnih številkah voliv-
TRST, It. — Letos bodo že tretje leto študijski dnevi slovenskih izobražencev v Dragi pri Bazovici na Tržaškem. To je srečanje naših intelekualcev, ki živijo na Tržaškem, Goriškem, v Kanalski dolini, Beneški Slovenil in na Koroškem z rojaki iz Slovenije, s tistimi, ki žive in delujejo po Evropi in izven nje. Srečanje je namenjeno izmenjavi mnenj in pogledov predvsem o aktualnih slovenskih problemih, ki nam morajo biti vsem pri srcu, pa naj živimo kjerkoli in naj imamo kakršen koli pogled na svet.
Študijski dnevi se prično 31. avgusta popoldne ob 16. uri po italijanskem času. Nadaljujejo se v nedeljo, 1. septembra, ves dan. V torek, 2. septembra je skupni izlet, če bo zadosti zanimanja zanj.
Naslove predavanj in predavatelje bomo v kratkem javili. Vabimo Vas, da si slovenski izo-branženci rezerirajo čas za te študijske dni in da gotovo pride-tu jo. Dragocena bodo mnenja vsa-
Trudimo se, da bi bilo pripravljeno vse, kar more ta dan napraviti prijetno in veselo srečanje tovarišev v vojni, družabno prireditev za se nas, ki nas je vojni čas obiskal s podobnimi nalogami in udarci, za naše prijatelje in naše družine.
Naš piknik je vsako leto sestanek iskrene slovenske tovarišije. Kar bomo zbrali pri tej priložnosti, bo pa za naše trpine, ki trpe pomanjkanje, ker jim je boj, ki smo ga skupno vodili, pustil trajne nesrečne posledice. Tako bomo združili prijetno koristnim. Naj bo to praznik vse slovenske srenje v Clevelandu in okolici!
Odbor društva S.P.B.
VESTI
Fred novimi gospodarskim škandalom v Sloveniji
Ko je bil v Sloveniji pod seda- komunistična usedlina skupno s
Glas z Ely
ELY, Minn. — Copper & Nickel družba je izvrtala tu 1095 čevljev globoko vrtino in poslala vse v preiskavo, da ugotove, koliko je bakra in nikla v rudnih ležiščih. Če bodo rezultati u-godni, kar vsi želimo in upamo, bo družba verjetno v doglednem času odprla rudnik.
Med tem vrtajo na površini in raziskujejo material. Vse gre skozi mesto Ely. Naj bi Bog dal, da bi skoro pričeli z večjim o-bratom. To bi bilo v veliko pomoč okolici Ely, kjer trenutno ni preveč dela. Nekateri moški se vozijo na delo na Mesabi področje 45 do 50 milj daleč.
V drugi polovici junija smo imeli tu toliko dežja, kot ga ljudje za ta čas ne pomnijo. Na 19. junija smo imeli na višjih krajih te okolice 19 F. in je padla po nekaterih predelih kar precejšnja slana.
Pozdravljeni!
J. Peshel
Še in še o ploščah
kogar. Srečni bomo, če bomo navezali čimveč novih stikov in spoznanj. Upajmo, da bodo ti dnevi prinesli kak dober sad za našo slovensko skupnost.
Veseli bomo, če boste svojo u-deželbo že kmalu najavili. Srečanje organizira Društvo slovenskih izobražencev, Trst-Trieste, ul. Donizetti 3.
Hvaležni vam bomo, če boste lahko to obvestilo razglasili.
Za Društvo slov. izobražencev Tajnik
■-----o------
Piknik SSgy. protikomunističnih borcev
CLEVELAND, O. — Slovenski protikomunistični borci ima-
ARGYLE, Mo. — Mnoge bralce Ameriške Domovine, zlasti one, ki so poslali uredništvu prednaročila, bo močno zanimalo, kaj je z izdajo fonografskih plošč v čast Materi Božji? Ker je nemogoče vsem odgovarjati na pisma, naj v kratkem tukaj obrazložim, kje smo s to zadevo.
1. Priznati moram, da je število p rednaročnikov od sile skromno, komaj 40 jih je. Večina med njimi so moji stari prijatelji in znanci — odjemalci mojih slovenskih božičnih plošč, ki so izšle leta 1962 in 1963 (so še v zalogi!). Lahko pa bi bilo brez posebnih težav prednaroč-nikov vsaj desetkrat toliko! Ker je duhovniški zaslužek na splošno, kot že znano, zlasti pa v teh krajih, sila skromen, vsa prednaročila ne zadoščajo niti za stroške izdaje 300 kopij ene same plošče z mojimi mesečnimi dohodki vred, ker nekaj od teh prednaročnikov še ni poslalo denarja. Zaradi težkih udarcev usode v zadnjih 5 letih ni bilo mogoče nič prihraniti in zaloga plošč (božičnih!) je ostala neprodana. To je ena izmed težav — finančna! V naj slabšem primeru bodo prednaročniki pač dobili svoj denar vrnjen, ako se položaj temeljito ne izboljša.
Avstrijski cesar Maks je silno želel naklestiti Turke, ki so mu delali zgago z vpadanjem v avstrijske dežele, ropanjem, požiganjem in morijo. Zahteval je od svojega slavnega generala Montecuccoli-ja, da Turke nažene enkrat za vselej tja, odkoder so prišli. General pa mu je v odgovoru stavil tri točke, ki so se glasile:
1.	“Veličanstvo! Za vojsko je potreben denar!”
2.	“Veličanstvo! Brez denarja se ne da nič organizirati!”
3.	“Veličanstvo! Brez zadostnih denarnih sredstev ne bomo ničesar opravili!”
Cesar je uvidel, da ima general prav! Zbral je potreben denar in Montecuccoli je naklestil Turke pri št. Gotardu. Brez zadostnih denarnih sredstev ni mogoče izdati nič kvalitetnega. Upam, da je to vsakemu jasno!
njo komunistično upravo Miha Marinko na vrhuncu svoje politične moči, je hotel obdobje svoje vladavine v zgodovini ovekovečiti z velikim Energokemič-nim kombinatom v Velenju, ki naj bi vso Slovenijo in vso njeno industrijo preskrbel s plinom. Marinkov megalomanski velenjski načrt so trezni gospodarstveniki že ob začetku označevali za skrajno ponesrečeno investicijo, ki se gospodarsko ne bo mogla obnesti. Marinkovi ljudje pa niso odnehali ter so trmasto gnali naprej stvar, ki je požirala vedno več milijonov. Marinkovi nasledniki so ponesrečeno zasnovo Energokemič-nega kombinata Velenje likvidirali z izgubo 15 milijard starih dinarjev. Postavili .so se na stališče, da je ta izguba še vedno manjša, kakor bi pa bila, če bi graditev Energokemičnega kombinata nadaljevali in ga pripravili do deficitnega obratovanja. Petnajst milijard je plačala slovenska republika, se pravi, slovenski davkoplačevalci; krivci za ta največji slovenski politič-no-gospodarski škandal in kriminal pa niso bili poklicani na odgovor ne Marinko ne nihče drugi ne tedaj in ne sedaj, ko Marinko sedi kot stara politična
Druga, še večja težava, je pa tale:
2.	Satanu in njegovim pomočnikom med ljudmi in hudobnimi duhovi nobena stvar bolj ne smrdi, kakor češčenje Matere Božje v kateri koli dostojni in pripravni obliki. Vse stori, da le zmeša ljudi, ki bi naj pomagali pri o s t v a r i t vi takih načrtov. Zmeša načrte ter oteži uresničenje načrtov na vse mogoče načine. Nemogoče je tukaj popisati v podrobnostih, kaj vse mora človek doživeti, če se loti uresničenja načrtov za poživlje-nje pobožnosti, zaupanja in ljubezni do Marije. Ravno tisti, ki so poklicani že po svojem poklicu (duhovniki in glasbeni ter pevski umetniki!) ter talentih, ki jim jih je dobri Bog dal, da jih v svojem poklicu vporabijo za večjo čast in slavo božjo ter slavo Matere Božje, si najbolj prizadevajo, kako bi namesto sodelovanja rajši uspešno bojkotirali, onemogočili ali vsaj ovirali uresničenje takih načrtov. Vse prošnje in razlage za sodelovanje ne zaležejo nič. Ali je posredi napuh, ali zavist in do-bičkaželjnost, ali gola brezbrižnost, kdo ve? Zelo nerad zapišem take trde besede. Toda vsem prizadetim, ki se plošč že toliko veselijo, kakor mi povedo v svojih pismih, moram položaj opisati po resnici in pravici!
3.	Kakor položaj trenutno izgloda, bodo plošče izšle polagoma. Najprej obljubljena “Majniška” v 3-4 tednih, ki bi bila morala iziti že sredi maja! Zaradi raznih zaprek pa, zlasti, ker ni mogoče dobiti profesionalnega snemalca, ki bi znal slovensko (pri izdelavi moj stenskega traku!), obljube ni bilo mogoče držati. Druga, “Romarska”, bo izšla, upam, kake 3 tedne za prvo. “Reprezentativni” dve pa še pozneje, ker je težko dobiti skupaj dobri materij al v umetniškem in tehničnem pogledu. Upam pa trdno, da se predna-ročnikom, p r i jateljem-sodelav-cem in vsem, ki me moralno podpirajo, ne bo treba kesati zaradi zaupanja, ki ste mi ga izkazali in ga izkazujete! Vse dobro, iskreno želi vsem prijate-jem, sodelavcem, prednaročni-kom ter bralcem Ameriške Domovine, hvaležni in vdani vam rojak,
Rev. Nace Beran,
Argyie, Mo. 65001
U.S.A.
Kardeljem na udobnem in bogato honoriranem položaju člana federacije.
Poleg vplinjenja velenjskega rjavega premoga naj bi velenjski Energokemični kombinat izdeloval tudi umetna gnojila. Ko je pa propadel, še predno je začel obratovati, so za velenjski kemični veleobrat naročeno industrijsko strojno opremo skušali dobro prodati. Za kupca so določili celjsko Cinkarno, ki naj tudi izdeluje umetna gnojila. Za strojne naprave pa naj plača nič več in nič manj kot 15 milijard starih dinarjev, medtem, ko je Cinkarna imela že sama okoli 24 milijard st. dinarjev stroškov z graditvijo industrije za izdelovanje umetnih gnojil.
Spričo teh velikih investicij celjske Cinkarne je bil o njenem gospodarskem položaju nedavno razgovor na sestanku članov sveta za kemično industrijo ter gumarstvo pri Gospodarski zbornici za Slovenijo. Nekateri člani tega sveta so zatrjevali, da ni nobenih zagotovil, da bo mogla Cinkarna umetna gnojila izdelovati tako, da bi se ji to gospodarsko izplačalo. Na-protno, da je več znakov, ki govore, da bo morala slediti Ener-gokemičnemu kombinatu v Velenju, t. j. preiti v likvidacijo. Nakup strojnih naprav, ki so bile določene za velenjsko veleke-mično industrijo, da je predrag. Člani omenjenega sveta so zatrjevali, da bi bilo pošteno, če bi te strojne naprave dobila Cinkarna po ceni, ki naj bi bila ‘na sredini za ceno, določeno za1 staro železo, in med ceno, ki je bila plačana zanje v inozemstvu.” In so se vpraševali: “Le kdo se bo hotel vezati s takim podjetjem, ki se usmerja v finančno tako problematične investicije in ki si z bodočimi anuitetami nalaga tako težka finančna bremena?”
Zato je eden od članov sveta sa kemično industrijo enostavno predlagal:	“če bo Celjska
Cinkarna v prihodnjih letih od nameravane proizvodnje umetnih gnojil imela samo škodo, potem je bolje, da pri velenjskem Cnergokemičnem kombinatu na-oravimo še drugi greh in tisto opremo Energokemičnega kom-oinata, s katero bi proizvajali u-metna gnojila, pošljemo krat-komalo v jeseniško železarno — kot staro železo.”
IZ NAŠIH VRST
Oakland Park, Fla. — Spoštovana Mrs. Debevec! Vam sporočam, da tukaj redno dobivam A-meriško Domovino in tako vsaj malo zvem, kaj je novega v Clevelandu. Sem že čez 50 let naročnica Vašega lista in ga zelo rada berem. Posebno sem bila vesela spisov Vašega pokojnega moža, ki je znal vse tako smešno napisati, da je moral človeka v dobro voljo spraviti. Zelo sem rada brala tudi kar je dr. Kern napisal o svojem prihodu in življenju v Ameriki. Sem skoro vse tiste ljudi poznala, ki jih on omenja, in z Antonom Klincem smo bili sosedje v domovini. Zelo lepo se je čitala tudi povest g. Karl Mauser j a, vse tako domače, da se človek počuti kot bi sam vse to doživljal. Upam, da ste do sedaj ček za naročnino že v redu prejeli. Jutri bo že dve leti, odkar živimo tukaj. Je zelo lepo, le Slovencev ne poznam tu okoli. Zato pa mi je čim bolj dobrodošla Ameriška Domovina in želim, da bi nas še dolgo let razveseljevala. Vam in vsemu osebju želim obilo uspeha še v naprej in lepo pozdravljam vse moje stare prijatelje v Clevelandu.	Frances Marolt
KMEKISKS DOMGYINX,
Bogomir magajna:
GRANIČARJI
Priplazil se je že v bližino Postojne in že so bile njegove oči kakor oči risove. Upognil je telo naprej in raziskoval dolinice pred seboj. Veter je vel mimo njega proti postojankam, V katerih so bile skrite straže. .Vedel je dobro, kaj to pomeni.
Včasih se je ob takem vetru Umeknil in se skril v nedostopnem skalovju, toda zmanjkalo je časa. Vsak trenotek mu je bil predragocen. Do jutra mora dospeti do morja. Zato mu je roka neprestano slonela na ročaju samokresa, pripravljena, da prehiti vsak primer.
Dospel je do gole jase in jo hotel preteči. Že je bil skoraj na njeni drugi strani, ko je mahoma planilo kot strah nanj brez laježa, popolnoma neslišno, šest psov. Bliskovito je dvignil roko, toda ustrelil je samo enkrat v žival, ki se je z besnim krikom zvalila na tla, in že se mu je povesila desnica, na kateri sta obvisela za laket zagrizena dva psa. Gorjan je kriknil in hotel z levico zagrabiti črno hruško, ki mu je ležala v žepu — toda v levico se mu je zagrizel tretji pes — medtem ko sta se dva pognala proti njegovemu vratu.
Z divjim sunkom se je okre-nil, da bi se otresel živali, ki so .Visele besno zagrizene na njem — toda v tem hipu je zagrmelo izza brežine — krogla mu je razbila ramo, potem je druga krogla udarila v trebuh. V silni bolečini se je zvrnil na travo. Kot blazen se je zakrohotal, ko je videl, kako se mu bližajo tri postave počasi čez brežnice. Za-°krenil je desnico in ustrelil mimo psov, ki so ga tiščali z gobci in tacami k tlom, proti postavam — toda le enega je ubil. Druga dva pa sta planila s samokresi proti njemu. Ustrelil je še enkrat, toda od bolečin in krvi skaljene oči niso merile več dobro. Krogla je zdrevila v zrak. Človeka sta bila že skoraj tik njega. Sedaj ni meril več proti njima. Polagoma je zaokrenil krvavečo desnico proti lastnim prsim — štiri goreče pasje oči so strmele v njegov obraz — in plapolale kot ogenj, ki je objemal ves gozd. Trudno se je nasmehnil — zaprl je veke, za katerimi je bila za hip skrita neskončna žalost —• in stisnil petelina. Lastna krogla mu je prebila srce. Sedaj ni zgrešil, z:ato da bi niti za trenotek ne bil živ v njihovih rokah. Usta so se mu zvila v neizgovorjen krik. V gozdove je planila tema.
Gorjan je poginil v trenotku, ko se je Mira vrnila domov in v strašni slutnji planila k oknu, kakor da je zaslišala iz gozdov neslišni krik, in strmela v noč z očmi, blaznimi od duševne muke.
Njegovo razmesarjeno truplo so privlekli v mestece, kjer je ležalo več dni zastraženo od tistih, ki so prejeli nagrado trideset tisoč lir, zato da bi bilo to truplo v strah in trepet zbeganemu ljudstvu, ki je tedaj poleg drugih objokovalo tudi tega velikega človeka.
Mamut in Volarič sta drevila že od jutra v pozno popoldne skozi gozdove in čez gore. Volarič ni ves dan nič govoril, Mamut je miril vojake, ki so z gorečimi očmi strmeli vanj in niso mogli verjeti, da noče kapetan preklicati ukaza, ki jim ga je dal, ko je prepovedal odgovarjati na izzivanje in preprečiti vsakemu, ki bi hotel od te na ono stran, kajti mnogo prebivalcev se je ponekod pripravljalo, da bi napadli nasprotne straže.
Tako so graničarji ta dan vsepovsod vzdrževali mir, čeprav so najtežje premagali same sebe. zlasti ko so gledali na drugi strani rogajoče se obraze.
Krog pete ure popoldne sta sedla utrujena jezdeca na trato v dolini Sovre. Ves dan nista prav nič zaužila — toda niti Mamut niti Volarič ni mislil na jed. Kapetan se je nasmehnil.
“Med vojsko sem se klatil po vseh bojiščih, toda noben dan ni bil zame tako težak kot današ-nji- Vojaki ne razumejo. V njih pogledih sem bral samo začudenje. Ne vedo, da je meni ob takih urah stokrat težje molčati kot njim. Vid, ni še prišla naša ura. Vi me razumete, kaj? O, želel bi, da bi še danes smel zakričati drugačno povelje. Kaj mislite sedaj?”
Volarič se je ozrl kapetanu naravnost v oči:
“Ni ga človeka v vsej deželi, ki bi ga bilo potrebno vprašati, kaj danes misli. Toda vse te misli ne morejo prebuditi Gorjana in onih štirih.”
“Njihove misli so se preselile v nas vse,” je vzkliknil kapetan. “Tistih misli ni mogel umoriti nihče! Zakaj govorite tako, ko vem, da niste malodušni?”
'Nisem malodušen, toda onstran so moja mati, oče, Zora, Roža in skoraj šest sto tisoč drugih. Umrli so Milena, Gortan, Gorjan, danes štirje mladci. Bog ve, koliko jih bo moralo še umreti in, kar je naj hujše — Bog ve, koliko časa bomo morali še molčati? O, kako sem danes strmel v poglede graničarjev! Ti ljudje, ki komaj znajo brati, ne morejo tega razumeti. Kako naj bi razumel jaz! Luka Kazanski je danes jokal. Še nikdar ni jokal, odkar je živ — čeprav je ubil ženo, ki jo je ljubil, in gledal na svetu najstrašnejše stvari. Toda proti samemu sebi ni mogel nastopiti nikdar — proti ukazom lastne duše — kakor je moral nastopiti danes.”
Zato bo misel tem silnejša, ko pride čas.”
“Vem, sicer bi človek šel in se ubil. Toda vendar je to tako težko in vse skupaj skoraj nerazumljivo. Pod takimi pogoji ne bomo mogli nuditi miru Evropi.”
Mamut sedaj ni odgovoril. Položil pa je desnico Volariču na ramo. Zagledala sta se drug drugemu v oči in se nasmehnila. Potem sta se zazrla v pokrajino, ne da bi se še kaj pogovarjala. Toda tedaj je pridrevil grani-
Novi grobovi
(Nadaljevanje z 2. strani)
Theresa Marusich
V	četrtek, 27. junija, je umrla v Euclid General bolnišnici 81 let stara Theresa Marusich s 1116 E. 169 St., žena Paula, mati Mrs. William Kastner. Pogreb je bil iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Highland Park pokopališče.
Caroline Wickson
V	petek, 28. junija, je umrla v Holy Family Home 70 let stara Caroline Wickson s 17802 Lake Shore Blvd., vdova po Williamu. Pogreb je bil iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. na Kalvarijo.
Matt Wlasicek
V	ponedeljek 1. julija, je umrl 81 let stari Matt Wlasicek z 22031 Ivan Avenue, mož Katherine, roj. Yuranko, oče Toma Walshek in Agnes Jaras, stari oče Daniela in Mrs. Rose Marie Brentar. Pogreb je bil iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Kalvarijo.
Leopold Glodowski
Zadnjo soboto je umrl v Euclid General bolnišnici 78 let stari Leopold Glodowski z 20791 Tracy Avenue, rojen na Poljskem, od koder je prišel v ZDA leta 1909, po poklicu pek, dolga leta zaposlen v New York Bakery Co., vdovec po 1. 1960 umrli ženi Mary, roj. Laska, oče Lar-ryja Gladen, Mrs. Charles Richards, Josepha Gladen in Eugena Glodowski, stari oče in praoče, brat pok. Bruna in Victorie Wagen. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob 9.15, v cerkev Sv. Križa ob desetih, nato na Kalvarijo.
Robert James Lindič
Pretekli torek je umrl 24 let stari Robert James Lindič z 19401 Mohawk Avenue, samski sin Josepha in Dorothy, roj. Boštjančič, brat Marilyn, vnuk Franka in pok. Rose, pok. Petra in pok. Eve Lindič. Rojen je bil v Clevelandu, po poklicu pa brusilec dragih kamnov. Pogreb je bil v soboto zjutraj iz Želeto-vega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd., nato na Kalvarijo.
Cecelia Knoflez Pretekli torek je umrla 85 let stara Cecelia Knoflez (Knafels) roj. Lovšin, vdova po 1. 1931 umrlem možu Franku, mati Justine Beech, pok. Franka, Elsie Maple, Lillian Gates in Virginie
Milavec, sestra Angele Rogel in pok. Antona Lovšin, stara mati in pramati. Pokojna je bila rojena v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1900 in je zadnja leta živela v Domu za ostarele na Neff Rd. Bila je članica Woodman Circle. Pogreb je bil pretekli petek iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Vida ob enajstih, nato na pokopališče.
Marijana Jerse
V Bolton Nursing Home, kjer je živela zadnja leta, je umrla 78 let stara Marijana Jerse, roj. Korošec v Rakitni v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1907 in kjer je zapustila sestro Anico Ošaben, vdova po 1. 1961 umrlem Josephu, mati Vere Nosan, Williama in Josepha, stara mati in pramati. Pokojna je preje živela na 6819 Bayliss Avenue. Bila je članica Carniola Hive št. 493. L.T.M. in SŽZ št. 25. Pogreb je bil v soboto ob 8.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
Charles Schaefer
Pretekli ponedeljek je umrl 76 let stari Charles Schaefer s 487 E. 149 St., vdovec po 1. 1962 umrli ženi Florence, oče Eleanor Galovich, Catherine Zakr Charlesa, Williama in Dorothy Perk, stari oče, brat Georgea, Catherine, Lorette Wallace, Arthurja in Eleanore Kulevic. Pokojni je bil rojen v Clevelandu in je bil zaposlen do svoje upokojitve pri White Motor Corp. Pogreb je bil 4. julija on 9.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Jeroma ob desetih, nato na Kalvarijo.
Raymond Johnson
V	soboto, 29. junija, je bil v avtomobilski nesreči na poti domov v Wickliffu ubit 39 let stari Raymond Johnson s 609 Strumbly Drive, Highland Hts., O., mož Mary, roj. Gorše, oče Michaela, Kennetha, Kurta in Susan, sin Emilia in Anne (roj. Hefferly) Johnson, brat Virginie Ross, rojen v Clevelandu, veteran druge svetovne vojne, član W. of W., Podr. št. 8 SMZ. Pogreb je bil 1. julija iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Paskala Baylonskega ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Dominic Pandolfi
V	ponedeljek, 1. julija, je umrl 38 let stari zavarovalni zastopnik — The Anthony Insurance Agency na Waterloo Rd. in E.
156 St. — Dominic Pandolfi z 18305 Reese Rd., zadet od srčne kapi, mož Marie, roj. Sprenger (nečakinja Mrs. Helen Žele) oče Gerianne in Donalda, sin Lene McClintock, brat Patricie Cam-pana. Pogreb je bil v sredo, 3. julija, ob 8.45 iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije. Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče.
Mary Hrastar
Pretekli teden je umrla 83 let stara Mary Hrastar s 5901 Prosser Avenue, roj. Golob v Sloveniji, vdova po pok. Matthewu, mati Marie Brunswick, Anne Kraic, Josephine Novak in Elsie
Mesarchik, stara mati in pramati, sestra Jožeta, Jakoba in pok. Franceta, pok. Cecilije Tomažič, pok. Ane Seme, pok. Uršule in pok. Agnes. Pogreb je bil iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v petek ob devetih, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Mary Potočar
Umrla je Mary Potočar, roj. Slak, Ransome Rd., mati pok. Johna J. Williama in Mrs. John Retino, 5-krat stara mati, 3-krat pramati. Pogreb je bil v soboto iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Felicite ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Gibanje osebnih dohodkov v Jugoslaviji
Povprečno za vso državo znašajo 80,000 dinarjev
Po podatkih zveznega zavoda povečali le še za 9 odstotkov.
' Načeli so tudi vprašanje odhajanja strokovnjakov v inozemstvo. Ugotovili so, da je to izredno boleč problem. Strokovnjakov namreč odhaja toliko v svet, da jih komunistična oblast ne more dobiti za tiste gospodarsko manj razvite države, v katerih razna podjetja iz Jugoslavije izvršujejo razna javna dela. Kot primer, kako veliko strokovnjakov je iz države v zahodnem svetu, so navajali Švico, kje je v podjetju Brown Boweri zaposlenih več inženirjev iz Jugoslavije kot pa pri velikem zagrebškem industrijskem podjetju Rade Končar.
Pa ne vidijo nobene možnosti, da bi mogli mlado strokovno kvalificiano delovno silo obdržati doma, ker ima v svetu lepše delovne pogoj in ker noče živeti pod komunističnim sistemom doma, ampak v svobodi — pa čeprav v tujini.
Prof. dr. Rudolf Kolarič 70-letnik
V Novem Sadu je praznoval svoj sedemdesetletni jubilej profesor tamkajšnje filozofske
statistiko so se spričo stabilizacije cen letos v prvih dveh mesecih povprečni osebni dohodki v Jugoslaviji v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta
Dosegli so 80,000 starih dinarjev Ifakultete dr. Rudolf Kolarič, slo-
..   — ^ „ —	_	It t rriT-T -m 4 ^ 1 * 4™	1 — hi 1 Tl .
nasproti 73,300 lani in 60,200 predlanskim v enakem obdobju.
Po republikah je bilo gibanje naslednje (v starih dinarjih :
‘		januar — februar	
	1967	1968	razlika
Sloveni j a 		85,000	90,800	+ 6.6%
Hrvatska 		76,300	84,100	+ 10.2%
Ožja Srbija 		72,100	78,300	+ 8.6%
Vojvodina 		71,100	74,900	+ 5.5%
Bosna in Hercegovina	66,800	74,100	+ 11.6%
Črna gora 		67,400	72,100	+ 7.0%
Kosmet 				66,700	70,700	+ 6.0%
Makedonija 			65,700	69,800	+ 6.2%
Od posameznih gospodarskih	so se	realni osebni	dohodki
dejavnosti so povprečni osebni dohodki najbolj narasli v komunalni dejavnosti, namreč za 15% na 81,200 din, v gradbeništvu za 11.5% na 70,500 ter v obrti za 10.2% na 72,100 din, medtem ko so se v kmetijstvu'povečali za 5.8% na 67,000 din in v industriji za 7.9% na 76,400 din.
Med negospodarskimi dejavnostmi izkazujejo družbene in državne službe povečanje za 12.1 odst. na 102,800 din in kulturno-socialne dejavnosti za 11% na £5,900 din.
Če upoštevamo razlike v cenah v primerjavi s cenami v prvih dveh mesecih lanskega leta, tedaj nam račun pokaže: da
Kajti drugo jutro po njegovi j čar na konju, skočil z živali in smrti so pripeljali na planoto k'se postavil pred oba:
Bazovici štiri prepevajoče mla-| “Gospod kapetan, — prijezdil deniče in jih ubili pred sončnim sem — gospodična Mira je zašla
vzhodom.
Gavran in Jasna.
Ta prečudni dan, ki je napolnil dva milijona duš z žalostjo, je ležal že od jutra ves mračen nad vso pokrajino. Nad njo so se zgrnili oblaki in se je zdelo, da hočejo žalovati tudi polja, gore, gozdovi. Ta dan je umrla Vsaka pesem, je ugasnil vsak smeh.. Ljudje so opustili delo, se zbirali v trumah pred hišami in pričakovali, da se mora nekaj zgoditi. Nekje v gozdovih se bodo spopadli — morda samo nekateri — in potem se bo začelo. Morda je dobro, če se začne čimprej, kajti ljudstvo končno ne more prenesti prav vsega.
v gozd, kjer jo je ujel Luka Kazanski. Šla je naravnost po poti proti meji. Kliče, da bi hotela umreti tam, kjer je umrl Gorjan. Luka Kazanski jo straži ob trdnjavici z graničarji in je ne pusti naprej. Ona joka neprestano in se hoče iztrgati od straže. Luka Kazanski me je poslal vprašat, kaj naj stori.”
Mamut in Volarič sta strmela v vojaka, ki je prinesel to nenavadno sporočilo.
“Pojdi v Žiri in odpočij se tam! Jaz in zdravnik pohitiva v gozd.”
Vojak je pozdravil in odjezdil. Kapetan in zdravnik sta se spogledala.
venski rojak iz prleških Ilovcev pri Miklavžu.
Gimnazijska leta je preživel v Mariboru in Ljubljani, nato pa je študiral na ljubljanski univerzi slovenščino, germanistiko in primerjalno jezikoslovje, ter jo končal leta 1923, nakar je šel za eno leto v Prago. Po vrnitvi v Ljubljano je deloval na univerzi kot asistent in na ljubljanskih srednjih šolah kot profesor. Iz tiste dobe nam je še znan po svojem Jezikovnem rešetu v radiu. Zdaj že deseto leto poučuje na novosadski iin beograjski filozofski fakulteti.
. Ob njegovi 70-letriici je novo-jugoslovanskem povprečju letos sac}siQ “Dnevnik” objavil pod povečali za 5%; pri tem najbolj naslovom “Znanstvenik in peda-v Hrvatski za 6%, ter v Bosni in g0g” članek, v katerem piše, da Hercegovini za 5%, v Sloveniji siavijenca odlikujeta obširno in Vojvodini so narasli za 2%, znanje in pedagoška izkušnja. Z medtem ko so v Makedoniji o- veii^jj^ USpehom je deset let sestali na lanski ravni, na Kos- Znanjala mlade rodove s sloven-metu pa so bili manjši za 1%- skim jezikom, s slovensko litera-
B. S. Ituro in kulturo vobče. Poleg tega se ukvarja z vso vnemo z znanstvenim delom in je med svojim bivanjem v Novem Sadu
Značilnost komunistične upra-1 naPisal več kot Preset origi-
'nalnih znanstvenih del in ocen.
Zanima se tudi za jezikovne probleme ozemlja, ki je na njem preživel sedmo desetletje svojih let. Sodeloval je tudi pri izčrpni opisni gramatiki slovenščine in pri uzakonitvi slovenskega pra-
Komunistična
disorganizacija
ve je silna birokracija. Namesto, da bi bila enostavna, je do neverjetnosti komplicirana. To so ugotavljali komunisti sami na seji ljubljanske skupščinske
komisije, ko so razpravljali o
, t .v	, ,	. t . I mu uz-cuiuimvi siuvensKetja ura-
tehničnem sodelovanju Sloveni- .	v , i- ,
„	. vopisa, proučeval ljudsko govo-
je z inozemstvom. Razprava je .	,	, w.
,	, i • j	f . nco, zlasti priesemo ter zgodo-
pokazala, da je to vprašanje za- .	,	.	.,
, ,	.	, . „	vmo slovenskega jezika,
pleteno, vendar da je Republiški ^	, .v,
, x .	,,	. Ze leta je v uredništvu naj-
zavod za tehnično sodelovanje s „n ,	...
...	»	, ,	. , , . uglednejših jezikovnih revij: v
tujino se nekako razvijal dej a v- Jugoslovanskem fllozofU) v Zbor.
nos , ki mu je odmerjena, da pa Liku za filologijo in lingvistiko
na tem gospodarsko izredno po- Lr prilogu za proučevanja je_
membnem področju v jugoslo- zika gtevilna dela y teh
vanskih merilih prevladuje do- Litvah so nastala prav pQd
mala katastrofalna dezorganiza- govim uspešnim vodstvom. Prof_
C1^a'	dr. Rudolf Kolarič je tudi član
Sedanje nevzdržno stanje na številnih domačih in tujih znan-tem področju naj bi odpravil j stvenih zavodov.’ novi zvezni temeljni zakon, ki Jubilant pripravlja veliko naj republikam omogoči reševa- Unanstveno delo o jeziku v Brinje vseh vprašanj, ki so v zvezi 1 žinskih spomenikih, ki bo ver-z njihovimi lastnimi potrebami jetno obsegalo 70 tiskanih pol.
in sredstvi.	_____________
Zapostavljanje republik mora Plesen uničuje kruh v tem pogledu prenehati, kajti CHICAGO, 111. Plesen uni-doslej se je dogajalo, da je pri J ^ povprečno okoli 150 milijonov •	-	- -	1 funtov kruha na leto v naši de-
V CENTRALNEM PARKU NEV/ YORKA — Conservatory Garden v Centralnem parku v New Yo'iku je postal nekako umetnostno razstavišče v poletni dobi. Slika kaže pogled na “Garden”.
sklepanju mednarodnih sporazumov o tehničnem sodelovanju samo na zvezni ravni sodelovalo nič manj kot 14 različnih u-stanov, republike pa pri tako važnih odločitvah v večini pri-
želi.
Moški dobijo delo
-(131)
Oskrbnik
Iščemo oskrbnika za 14 stano-merov sploh niso bile povablje- vanjsko hišo v Cleveland Hts. ne k sodelovanju.	| Kličite YE 2-8757.
Na sestanku so bili izrečeni tudi hudi očitki na račun gospodarstva, da premalo izkorišča možnosti, ki jih nudi tehnično sodelovanje tako z gospodarsko visoko razvitimi državami, kakor tudi z državami v razvoju.
MALI OGLASI
Opremljene sobe
Tri lepe čiste opremljene sobe se odda. So na novo dekorirane.
. r •	r—: ’ -------j-i Najemnina zmerna. Kličite FA
Kritizirali so tudi način stipen- i_0021 po 6. uri zvečer, hiranja, ki ne more prinašati	irjoio mn
koristi, ker vsa stvar ni postav- ___________________’	___
Ijena na prave osnove. Za pri- Prijatel’S PhaHtiaCV
mer so navajali štipendije, ki so IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA1 ZA
razdeljene kar na 78 držav, iz RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
katerih se študentje spopolnju-	OSTARELE
jejo na ljubljanski univerzi	F0R AGED PRESCRIPTIONS
J J nsKi univerzi. | st_ Clair Ave & 68tll st_. EN 1.4212
AMERIŠKA DOMOVINA,

D. RAULJEN:
Mrt¥i ©giifenilc

“Pravijo, pravijo tako,” je prikimal Ignacij. “Toda jaz... o, že od mladih let sem sanjal, da se nekoč vrnem na grunt.” “Mar si kdaj na njem rasel?” ga je pomeril Artnik.
“Kako bi rekel...”
“Torej nisi. Meniš, da se bo ravnalo kar tako... za zabavo?” “Kdo bi to trdil! Nisem tega rekel. Še na misel mi ne pride! Kupil sem” ...
“Da boš gospodar. Da boš hodil po razvedrilo. Na lov in nad sadjevec, kaj?”
“Tudi to. Toda načrte imam, prav resne in lepe načrte.” “Pojdi, pojdi z načrti! Ali kmetuj, ali uganjaj gospostvo. Vštric pa to ne pojde.”
Tako se je pogovor sukal na ostrini noža, da je bilo Ignaciju Orehku močno všeč, ko je Lenka začela prinašati večerjo.
“Aha; saj se vidi!” je zadovoljno se oblizujoč rekel Ignacij, da bi se izmotal iz zadrege, v katero ga je spravil trdi gospodar. “Saj se vidi, mmm.” Pogledoval je zdaj Lenko, zdaj pladenj in si izdatno nalagal na krožnik. Presno maslo, med, jajca s hrenom, veliki kosi zmesnega kruha in na sredi mize zelenka brinjevca, ki ga je bil že nekaj kozarcev posrkal, da se mu je zarezal po grlu,—zdaj je jel cmokati. Zraven je zasukal pogovor na lov in lovišča, saj je vedel: tu prikleneš Artni-ka, da ves večer ne bo zdrsnil niti za ped s tira.
“A, tak se spoznaš?” je resda brž poprijel Artnik. “Nu, prav. Če vama kaže, lahko kar zarana, ampak prav zarana pogledamo na jaso nad Divjo skalo. Že od vigredi bolščim pogostokrat izza marofa v goščavje pod pašniki. Z one strani soteske mi prihaja čez Divjo skalo na pašo srnjak. Star, rejen, nemara hudoben. Že nekajkrat sem si rekel, da ga poderem, puščavnika. Ampak, ko ga potem gledam vsakršno jutro! Vselej se mi spet zasmili. Bog, kje so časi, ko je še naš Deda podiral gamse nad tistim skalovjem. Zdaj mi prihaja le še redko kak goščar na pašo. Srnjak pa je stanoviten. Pred tednom me je premagala skušnjava. Stojim v dežju pod napuščem in gledam proti go-
ščavi. Ali pride? Lej ga! V sivini natanko razločim: zdajle se je vzpel nad Divjo skalo, se otresel, poskočil, že je na paši. Nedaleč od tam spazim še troje srnjadi. Tega ne zdržim. Tu mi nekaj ne uide. V ušesih me je trgalo, v grlu skelelo, glavo sem imel povezano kakor moja stara, kadar je sitna. Nahladil sem se bil neko noč prej v mlinu, a kaj bi to! Popadem Markovo pušo, tistole na steni. Dobra, lahka puša, lani jo je bil prinesel Kobe iz trga. Čak no, da jo poizkusim. Drčim po ilovici in po mokri trati proti goščavi. Curljalo je izpod sivega neba, curljalo venomer. Priplazim se za drevje, gledam, postopim dalje, ne zavohajo me. Vrag me obsede, pomerim, sprožim. V dir vsa kosmata druščina. Pa kaj, ko ni bilo plena, še srage krvi ne, niti dlake nikjer. Strela, ali sem že tako ostarel, ali mi peša oko? Ko sem bil manjši kakor je zdaj moj Marka, mi je bil Deda kdaj pognal kolobar, od smreke odžagan, nizdol po hribu. ‘Pomeri!’ se je zadrl name in sem pomeril in kolobar podrl, ko se je ■ kotalikal po hribu, da nobena zver ne tako urno. In zdaj naj bom betežnik in mator slepec! Nič hujšega me ne bi moglo zadeti. Da, povej ti, ali si lahko misliš kaj bolj žalostnega, kakor če začne pešati lovska kri! Toda ... ne, Artnik se ne da!... Preden bo svit, vaju vržem pokonci ...”
“Artnik se ne da!” se je tles-nil Ignacij po kolenu in se hahljal. Prav tedaj je spet vstopila Lenka, prinesla je vina. Hahljanje mestnega gospoda ni bilo iskreno; spogledala se je z Mirtom. Artniku pa je hvala dobro dela. In razveselila ga je rubinasta barva bizelanca, ki ga je imel poseben sodec v kleti, samo
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
za izbrane lovske goste.
“Na sosedovo zdravje!” je Artnik dvignil čašo.
“Na gospodarjevo! In na lovsko srečo!” je prikimal Ignacij. Mirt je molče dvignil čašo in izpraznil kakor onadva.
“Vidim, piti znaš,” je gospodar važno potrdil Ignaciju. “Če znaš tudi tako streljati, bova dobro izhajala. Sem vesel, da si prišel in me spomnil srnjaka. Vreme je lepo, ne dajmo si ukrasti jutranje ure!”
“Na lovu še nisem streljal,” se je motal Mirt.
“Vem, v mestu ali pri vojski navadno ne podirajo zajcev,” se je široko zasmejal Artnik. “Vendar pojdi z nama, boš pa jutri krščen za lovca.”
V rahli omotici brinjevca in bizelanca, ki sta podnetila razgovor, a tudi že utrujala, je Artnik vstal in poslednjič prižgal svoje čedro. To je pomenilo, da je treba k počitku.
“Ti odkaži, Lenka!” je naročil.
“Bom,” je ubogala in stopala pred gostoma. Ignacij ji je bil za petami. Ko se je vzpela na stopnice, jo je oprijel. V Mirtu je zavrelo. Menil je, da bo vzrojila in zarobantila. Taka bi mu bila všeč. Pa se je samo obrnila, strogo pogledala gosta, potem pohitela dalje, kakor da ne zameri človeku, ki se je nakresal žganja in vina. Brž je pripravila obe postelji in odhitela nazaj po stopnicah.
Ko sta legla, je Mirt trdovratno molčal. Culo se je zateglo petje z drugega hriba, kjer so se nocoj zbrali fantje. Čez čas je sredi tišine zaslišal, da se za hišnim vogalom spet pogovarjata Marka in Kump. Mirt je stopil k oknu.
“To ste dobili pravega lisjaka
v hišo!” se je zarežal Kump.
“Mlajšega misliš?”
“Koga pa drugega! Ali imate še katerega?”
“Še enega. Tistega, ki je kupil Staknetovo.”
“Tega si drugič ogledam. Toda mladi, ta bo še kakšno zaigral. Zasačil sem ga. Lenko je stiskal k sebi... Nikar ne zijaj, da ti ne vtaknem pesti v žrelo!... Na planini, prav na vrhu jo je objemal in ožemal. Pa ona ... deklina neumna! Meniš, da se je branila, iztrgala? Še sama se mu je nastavila. E, Marka, to bodo še lepe histerije!”
“Očetu povem!”
“To bi bilo po tvojem, poba smrkavi. Drugače ne znaš? Ti le meni pusti, bom jaz po svoje izpeljal. Pojdi zdaj pod smreko, imam nekaj zate! Čuj, tujca še ne spita, pojdiva!”
“Jaz pa moja ljubica... oba sva ponorela ...”
Ignacij Orehek je zehaje prepeval in se pretegoval na postelji.
Mirt je stopil od okna in se vrgel na posteljo.
“Ampak ti si mi ljubezniv rojak,” se je jezil Ignacij, “ljubezniv rojak, da te v Ljubljani še nikoli nisem videl. Kod si se pa potikal, hudiča? Kaj je tako težko poiskati Ignacija Orehka, lastnika prve razpečevalnice srečk državne razredne loterije?”
Ignacijevo bahavo nosljanje je sililo Mirta k smehu.
“Kaj sem imel doslej iskati v Ljubljani? Drugod sem se potepal. Drugod, dragi gospod Ignacij Orehek, lastnik razpečevalnice” ...
(Dalje 'prihodnjič)
š? il4 121	JUL pfsp' mm 8ji olid iiigw IplMj	u !M§|k LiilšTs ilium ISijlP mwi
WiPISi		j. ii
KOLEDAR
društvenih
prireditev
CHICAGO. ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ZION — 5 acres w. orchard. 4 apts. Gd. income. Gd. investment for retirement. Zoned duplex. 312-TR 2-4668. Call 5-6 p.m. weekdays.
(129)
INCOME PROPERTY — By -owner Roseland — 2 flat frame — $12,500. Riverdale — 2 flat frame — $17,800. Both bldgs, completely remodeled. »49-1795.	(129)
CHILD CARE
Mature woman. References. 5 days a week. Call after 6 p.m. 588-5131.
(129)
WANTED WOMAN — Stay or go. Housekeeping and care of semiinvalid. No washing, ironing or shopping. Call after 11 a..m. CL 3-2197.	(129)
HOUSEKEEPER — We have an attractive No. Shore home for pleasant, reliable woman who is fond of children. Must be able and willing to do cleaning and cooking. Excellent salary. 256-4646.	(131)
CHILD CARE AND GENERAL HOUSEWORK Mature woman.. Permanent. Live in. Able to travel. References are required.	824-2861
(131)

MALE HELP
Electronics Technicians
Repair small electronic calculators and computers by exchange of plug in assemblies. Basic electronics background required. Interesting position, little supervision, excellent opportunity, generous benefits. — Starting salary $500 to $550 per month.
OPENINGS IN: PHILADELPHIA, Pa., HOUSTON, Texas, ORLANDO, Fla. and ALBANY, N. Y.
Send resume to Attention: Mr. Stockbridge
esiarw • v -
Wang Laboratories, Inc.
836 North Street	Tewksbury, Mass. 01878
JULIJ
14. — Društvo SPB Cleveland priredi piknik na Slovenski pristavi.
21. — Slov. športni klub priredi
piknik na Slov. pristavi. Športni spored, ples in zabava.
24.	— Klub upokojencev na
Waterloo Rd., priredi piknik na SNPJ farmi.
28. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski Pristavi.
AVGUS1
4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
11. — Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
14. — Klub slov. upokojencev
ima piknik na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd.
18. — Pol-letni festival pri
Mariji Vnebovzeti ob priliki farnega žegnanja v šolski dvorani ob 3. popoldne.
18. — Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj drugi piknik na svojih prostorih v Triglav parku.
18. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi balin-carsko tekmovanje.
18. —Slovenska telovadna zveza
priredi na Slovenski pristavi piknik za svoje članstvo in prijatelje. Ob štirih popoldne bo telovadni nastop.
18. — Belokranjski klub priredi
piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road.
25.	— KSKJ dan na prostorih
Društva sv. Jožefa na White Road.
25. — Mladi harmonikarji prirode na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene.
31. — Slovenski Akademiki v Ameriki (SAVA) odpro svojo 11. konvencijo na ‘0‘smi” — 62nd St. Mark’s Place, Manhattan, N.Y. — Konvencija bo
trajala do 2. septembra.
SEPTEMBER
L in 2. — Slovenska pristava
priredi-piknik na svojih prostorih.
8. — DSPB TABOR priredi
spominsko proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric na Slovenski pristavi.
15. — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, 0.; v spomin 25-letnice žrtev na Grčaricah in Turjaku.
22. — Trgatev na Slovenski
pristavi.
22. — Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Avenue večerjo s plesom. Igra Rudy Tomsich. Začetek ob petih popoldne.
OKTOBER
5. — Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
5. — DSPB Tabor priredi ob
25-letnici ustanovitve Slovenskega domobranstva svoj jesenski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave.
12. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. 20 — Podružnica št. 14 SŽZ priredi ob treh popoldne v SDD na Recher Avenue “card party”.
26.	— Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi K a r t n o zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30.
27.	— Podružnica št. 25 SŽZ
praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne.
27.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
3. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES.
3. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
9. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St.
16.	— Belokranjski klub priredi
martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave.
17.	— Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
24. — Letni festival Zahvalnega
dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne.
24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro.
28.	— Tony’s Polka Party —
Seventh Thanksgiving Celebration in Slov. National Home, St. Clair Avenue.
DECEMBER
1. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski konvert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
APRIL
19. — DSPB Tabor priredi svoj
pomladanski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave.
26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli
Slovenci”.
MAJ
4. — Pevski zbor Triglav priredi
svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
TOKIJSKI NEBOTIČNIK — V Tokiu gradijo prvi resnični nebotičnik sredi mesta. Imel bo 36 nadstropij, v katere, tipajo, da bo dnevno prihajalo do 55,000 ljudi v razne urade, ragledne ploščadi in seveda restavracijo.

F blag spomin
ENAJSTE OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT
’ - John F. Jalovec
ki je odšel k Gospodu 8. julija 1957. leta
Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi.
Ali ljubezen do Tebe še vedno je živa, v naših srcih kot lučka gori.
Ti v zborih nebeških prepevaš zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas, kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas!
Žalujoči:
ANNA — mati	JOHN — oče
ANNA por. KRETIČ in JENNIE por. STERLE — sestri OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O. 8. julija 1968.


F BLAG SPOMIN
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA, OČETA IN SINA
JOSEPH ADAMITCH
ki je preminul 13. junija 1960.
Osem let je že preteklo, odkar Te več med nami ni, Bog odvzel nam je soproga, očeta in sina,
srca Tvoje našlo je pokoj.
Blag spomin na Tebe, dragi, živel z nami bo do konca dni, a duša Tvoja že pri Bogu prosi za nas milosti.
Žalujoči:
PATRICIA, soproga KATHLEEN, hčerkica Mary ADAMITCH CASSERMAN mati
Mentor, O., 8. julija 1968
23 OBLETNICE PRERANE SMRTI NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA
JOSEPH ADAMITCH
Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 20. junija 1945.
Triindvajset let je že minilo, odkar si Ti zapustil nas, srce predrago je zastalo, utihnil je Tvoj sladki glas.
Sonce naj na trato sije, kjer počivaš, dragi, Ti, duša pa naj srečo uživa, tam v rajski večnosti.
Žalujoča:
Mary ADAMITCH CASSERMAN soproga
Mentor, O., 8. julija 1968
DEVETE OBLETNICE SMRTI MOJE DRAGE, NEPOZABNE MAME
mm hall
ki je preminula 15. avgusta 1959.
Minilo je že devet let, kar Tebe od nikoder ni!
Kjer si, moja ljuba mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki za me skrbela je vsak čas?
Moja mamica predraga, šla si proč od mene, črna zemlja Te pokriva, kako jaz pogrešam Tebe!
Žalujoča:
Mary ADAMITCH CASSERMAN hčerka
Mentor, O., 8. julija 1968
OSME OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA OČETA
JOSEPH HALL
ki je preminul 15. julija 1960.
Grob je že prerasel s cvetjem, sveti mir pa krog in krog,
Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj pa ljubi Bog!
Spavaj tiho v mirnem grobu, Bog Ti večni pokoj daj, upamo, da v svetem raju združimo se spet s Teboj!
Žalujoča:

Mary ADAMITCH CASSERMAN hčerka
Mentor, O., 8. julija 1968