\ v spomin godovanja 19. sušca 1904! *ir v » -•v Posvečuje častitelj Matej Stergar. Srce mi napolni z ljubeznijo Bog ln k pravemu nagni mi voljo, Da Jožefom vsem, Jozefinam okrog Častitko podarim najboljo ! Od zunaj in v srcu bodi Vam mir. Na duši, telesu pa zdravje, Iz tega Vam teci zveličanja vir. Ki milost iz rajskih višav je! Obilico let Vam včakati daj Preljubi naš Oče nebeški! Kolikor možno, bod' zemlja Vam v raj, In v dar Vam ves blagor človeški! V presrčni radosti obhajajte god Vsi Jožefi, vse Jozefine! Osoda Vam daj veličasten sprevod V nebesa iz „solzne doline“! Kdor svetega Jožefa nosi ime — Prelepo, častitljivo, drago —, K patronu visoko povzdigni srce, Posveti dejanje mu blago! Naj zdaj plemenito se delo rodi, Ko Jožefov god se praznuje, Da družba za uboge se osnovi, Ki ubogim se vsem posvečuje! Saj družbe za uboge se nima svet, Ki revežev vseh se usmili! To terja že mir, socialni red: ..Pomoč v sleherni sili!" Za veke Vi storite dobro in prav, Če sprejmete to-le glasilo lz krogov sočutnih duševnih višav, Premnog to bode v rešilo! Vsak Jožef pozdravljen, si star ali Pozdravljena „Pepca“ mi vsaka! Življenje Vam nosi zaželjeni sad ln srečo, ki pravi enaka! mlad, Nesreče nebo Vas in sile varuj, Prijateljstva plašč Vas odevaj! Vaš angelj nad Vami nenehoma čuj, Ljubezni Vas solnce ogrevaj! Posebej še pesnik — vsem Jožefom v čast- Imena vsa Vaša proslavi; Duha in srca in peresa oblast Spominek Vam večen postavi! j Svet Jožef, si oče ti ubogih zares, Rednik si bil uboge družine — O, sprosi gotovo pomoč iz nebes, Pomoč za rešnje nam čine! Premožni, neubogi — vso srečo Vam! Poglejte na uboge trpine! Je mož z ženo, otroci, ali sam, — Občutite njih bolečine! Najlepše obhaja godovni se dan, Najboljše, najbolj zaslužno, Če usmiljenje naše prežalostni stan Vsem ubogim olajša „zadružno“! Že Jožefov samih — na sto tisoč — V Ljubljani, po celi deželi, Po vseh deželah -— so rešnja moč V „podznožji“ in zgoraj „na čeli“! Pomagaj vsak Jožef po svojih močeh, Da začne se novo življenje, Življenje boljše vsakterega, vseh, Oblaži da vseh se trpljenje! Vsem bodi veselje, kar daje ga svet, Posebno pa ubogim veselje. Da pride rešnik jih obupa otet, In spolnit goreče jim želje! To družba za uboge z asili je In s časnikom zlasti za uboge; Trojica ta reši propada vse, Zatira uboštva nadloge! To družba z asili in časnikom bod’ Trojica nepresegljiva — Pomoči ker ubogih celi zarod Se boljše nikjer ne dobiva! Kdor ta spominek za sebe ali kot darilo za koga dragega sprejme in zanj, namreč samo za tiskano pesem s podobo 50 vin., s podobo in okvirom pa 2 K plača — preplačila se hvaležno sprejemajo — stori veliko dobro delo! Kajti ves dohodek je namenjen novi družbi občnemu zavetišču za uboge ln časniku, kateri prav posebno zastopa koristi ubogih delavcev in delanezmožnih ! Vsak Jožef, vsaka Jožefina naj že svojemu patronu sv. Jožefu v čast, iz ljubezni do bližnjega ter usmiljenja do ubogih, vzame eden ali več teh spominkov! To žrtev naj donese vsakdo, s katerim koli imenom. Tako se nabere svota, potrebna za osnovo družbe, katera bodi pravo rešnje delo za uboge in pomoči potrebne — vse! Ali — tej družbi pristopiti morajo ubogi vsi — od prvega do zadnjega. Potem šele more podpisani s tem večjim veseljem in vspehom žrtvovati vse svoje duševne moči t' prid trpečega človeštva ! V Ljubljani, dne 8. sušca 1904. Matej Stergar, pisatelj, Grubarjeva cesta štev. 1. f